POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
OhOOUo^S
POST. HRAN. RAČUN 10.712. TELEFON 2105.
GLASILO KMETIJSKI DRUŽBE V LJUBLJANI L ^
- ^ VINARSKEGA DRUŠTVA
IN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU


Inseraii se računalo po naslecinilii cenah:
V24 strani.......Din 80 —
V12 strani.......Din 160"—
1k strani.......Din 250 —
V« strani.......Din 350 —
1U strani.......Din 500 —
1k strani.......Din 700 —
Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20"—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
\h strani.......Din 1000-
11 strani.......Din 2000 —
Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom.
štev. 1.
V Ljubljani, 15. januarja 1932.
Leto 49.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Novi trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri tvrdki Levstek & Oblak; v Ptuju pri Kmetijskem društvu.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošiljatve.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trbovljah ali Zagorski apnenci po Din 13.— 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Apneni dušik 16%, v vrečah po Din 195 za 100 kg, v pločevinastih posodah Din 210 franko vsaka postaja, če se naroči najmanj 1000 kg. Na drobno v pločevinastih posodah Din 215 za 100 kg, franko skladišče. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Čilski soUter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 100 kg po Din 3.— za kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru.
Kalijeva sol 42%. Na drobno po Din 170 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo Din 87. Za 1 ha 200—300 kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 118 za 100 kg Ljub-Ijana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Mešano gnojilo K. A. S. mineralno, ki vsebuje 8% kalija, i% dušika in 8% fosforove kisline po Din 130 za 100 kg.
Nitrofoskal-Ruše, mešano gnojilo, 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 138 za 100 kg. vreče po 50 in 75 kg, franko vsaka postaja, če se naroči najmanj 1000 kg. Na drobno z uvoznino in prevoznimi stroški Din 142 za 100 kg. Za 1 ha 400 do 600 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosf. kisline, %% dušika po Din 95.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 220,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosiat 16% po Din 90.—, 100 kg. Pri pol-ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 95— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra 18%, po Din 94, vsak odstotek po Din 6.— več za 100 kg. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le od 18—20%. Tovarne zamorejo blago dobavljati le po izpadu produkcije.	_
Krmila.
Kiajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 1.71 za kg, na drobno Din 3.80 za kg.
Lanene tropine za 38/40% beljakovin in tolšče po Din 2.40 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Orehove tropine z 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 2.60 za 1 kg v vrečah po 80 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 5.50 za kg, na drobno Din 6.50 za kg.
Ribje olje za živino v ročkah po 3 kg = 70 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po /*■ litra Din 18.—, v steklenicah po I Din 30; v posodo kupca po 22 Din za kg.
Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 82 (samo v Celju).
Pekk hrana za živino z vitaminom po Din 62 za kg.
Rudninski kamen za lizanje komad Din 12, aluminijasti obroč k temu Din 15.—.
Živinorejski in mlekarski predmeti.
Slamoreznica KS 2A za ročni pogon Din 2000.
Slamoreznica Kola H320 za motorni pogon po Din 3200.
Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1450, VS10 po Din 1600, VFS12 po Din 1800, VFSR12 z verigo po Din 2100, VFS14 z verigo po Din 2400, Alpina 12 po Din 2200, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2400, EAS za motorni pogon Din 3200, z varovalko Din 3500, EBBS za motorni pogon Din 3500, z varovalko Din 3800, Rapid 12 po Din 4100, z varovalko Din 4400.
Drobijač (šrotar) za oves EMO po Din 1900.
Reporeznica Borek EWC po Din 950 EWL po Din 700, EWO po Din 700.
Reporeznice, domače, male po Din 370. velike po Din W
Telečji napajalniki po Din 100.—.
Gumijevi seski za napajalnike po Din 25.—.
Gobčni odpirači Expres Din 150 za komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit po Din 1250, E2 za 100 lit po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; G za 200 lit. po Din 3800.
„Baitic" posnemalnik HF za 35 lit Din 700, KI 10 lit. po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Pinie št. 1 za 5 lit po Din 620, št 2 za 10 lit. po Din 750.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 40 Din.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 12, 50 gr po Din 20, 100 gi po Din 40, 500 gr po Din 180.
Brzoparilnik Alfa s pocinkanim kotlom, 50 literski po Din 1250; 80 literski po Din 1625.
Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom, 90 literski po Din 1700.
Brzoparilnik domači, s pocinjenim kotlom 60 literski p»
Din 850; 80 literski po Din 950.
Uarkon zoper živalske kožne bolezni 15 Din.
Zivlnozdravniški predmeti (.čeSni izdelek;; požiralnikovt cevi za teleta Din 70, za goved po Din 22U; trokarji za teleta pe Uin 7U, za govcu po Din 70, lngatorii kompletni (po 3 litre)
po Din 80.— ; irigatorji, kompl. (po 2 lit.) Din 70.— ; škarje za obrezovanje parkljev Din 184; zaustavljači, poniklani Din 60; mlečni katedri Din 6.— in 12.—. Obroči za bike, poniklani po Din 26, navadni po Din 22; toplomer za merjenje vročine po Din 25 in 30; znamke za perutnino celoidne po Din —.25 za komad, aluminijaste z številkami po Din —.75 za komad, ušesne znamke za živino po Din 1.50 za komad.
Slkuro, hlevski odpenjač komad Din 10.
Sadjarski in vrtnarski predmeti.
Arboriti, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1/4 kg po Din 20, v ročkah po 3/4 kg Din 50; v sodili po 100 kg po Din 9.— za kg, v sodih kupca po Din 10.— za kg; najmanj 25 kg.
Solbar, zavitki po 1 kg Din 26, po 5 kg Din 22 za kg.
Nosprasen, zavitki po 5 kg Din 24 za kg, 1 kg Din 30.
Agritoi v posodah po eno šestnajstinko litra po Din 18. do četrt litra po Din 40.
Arsol po 500 gr po Din 25.
Sulfarol 500 gr po Din 25.
Cepilna smola v škatljicah po % kg po Din 8; v škatlji-cah po % kg po Din 15; /4 kg po Din 28.
Garkon zoper rastlinske škodljivce 15 Din.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 33 do Din 102.
Brusni kainnl za Kundejevo blago po Din 15.—, 25.— in 46.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 42.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din J.
Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190.
Drevesne žage Din 40 do 90.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40.
Strgule za drevje po Din 26.—.
Škropilnice ročne, Perras, ponikljane 1 lit. Din 220. Podaljšane cevi za te škropilnice po Din 20.— za komad.
Škropilnice za sadno drevje in bmelj „Unikum" od tvrdke „Nechville", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4ra in patentnim razpršilnikom Din 2600.
Samodelna natarbtna škropilnica A. M. 20 tvrdke Nechwile s 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1200.
Samodelna nabrbtna škropilnica Vega francoski sistem z 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1540.
Samodelne nahrbtne škropilnice K, 8 litrov po Din 960.—, 12 litrov po Din 1040.—, 16 litrov po Din 1200.—, vse z 4 me-tersko bambusovo cevjo.
Škropilnice, Fiickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 740 komad, s pumpo na poteg po Din 740 za komad.
Razpršllnlk Fllck za visoko drevje po Din 110 za komad
Škarje za striženje mej od Din 40 do Din 120.
Arbocol lepilo za drevesne pasove 250 gr po Din 24, 500 gr po Din 40.
Papirnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter.
Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v ovitkih po 50 metrov.
Tobačni Izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kt na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine pt 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošilja le pločevinaste kante,
Ralija ličje, kg po 18.— Din.
Vllaste lopate za rahlanje zemlje po Din 90.
Vrtne zallvalke „Jajag" 10 lit. Din 160, 12 lit. 180, 14 lit Din 200, 16 lit. Din 215, 3 lit. Din 155.
VVilbis-mast zoper zajce Din 21.
Vinogradniški in kletarski predmeti.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 80 za kg.
Eoofslt za čiščenje v!sa po Din 50 za kg.
Saloldin (antiklor natrijev tiosulfat) v sodih po ca 300 kg, a Din 5.60 za 1 kg, v manjših količinah po Din 6.— za 1 kg.
Uranija zelenilo v zavitkih po 1 kg a Din 60. po K kg Din 33.—, v zavitkih po 15 dkg Din 15.—.
„Stopp" nastavke za šropllnlce (hipni zatvor iz Medenine) sistem Fr. Necbvllle po Din 140.
Trt»e ibroollMlce. bakrene, original Vermorel pe Dir prava francoska Superlear po Din 500, ln erignal Aastrta po Din 500 za komad.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršllnlk Deut po Din 130, navadni razpršilnlh po Din 16. Prehodna pipa z brizgalno cevjo s cedilom po Din 80 za komad.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15 za meter
Gumijeve krogljlce po Din 2— do 2.50.
Gumijeve plošče po Din 10.— za 1 komad.
Zveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Zveplalnik za sode po Din 60 za komad.
Zveplalnikl, ročni, a Din 65 za 1 komad.
Poljedelsko orodje in stroji.
Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po Din 880, 360 cm po Din 900, 390 cm po Din 920, 420 cm po Din 950, 450 cm po Din 970, 290/420 cm po Din 1080.
Gnojnične črpalke, domači izdelek, v dolžini 3 m Din 600, 3.30 m Din 6.35, 3.90 m Din 705, 4.20 m Dni 740, 4.50 m Din 775.
Gnojnične sesalke F 400 Din 980 F 450 Din 1000.
Gnojnlčna sesalka „Kremžar", dolžina 3 m Din 1250, 3.5 m po Din 1300; podaljšek 1.50 m Din 250.
Razpršllnlk za gnojnične sode po Din 98.—.
Robkač za koruzo EMR po Din 1000, mali ročni po Din 90.
Lopate za štihanje po Din 24.
Lopate za nakladanje po Din 24.
Grablje železne, 10 do 16 zob po Din 12.50 do 20.
Vile železne, s tremi roglji po Din 14, s štirimi po Din 15.
Vile garantirane, s štirimi roglji po Din 25, s tremi roglji Din 23.
Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35, veliki po Din 100 za komad.
Sackovi plugi in plužni deli:
D10MN po Din 1050, D9SS po Din 1100, D8MN po Din 1000, D7MN po Din 900.— s plužno na vijake Din 1100, D6MNR 750, D5MNR Din 700, dvojni obračalni plug BW5 po Din 1650, dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520, obračalni plug NW5 po Din 1130, NW7 po Din 1150. Plug D6X po Din 730, E6WN po Din 730, dvobrazden lahki ZRB6 po Din 1100.—.
Osipalnik DHUN po Din 700. Osipalnik BHR a Din 400.
Glave D9SS po Din 410, D8MN po Din 400, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za sipanje 300 Din; HNW7 po Din 470, osipalnik DHUN po Din 480. Glave L5 po Din 200, L6 po Din 220, H6WN po Din 260.
Glave URB4 za lesene pluge po Din 150.
Lemeži za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35.
Plazi za D6 in D7 po Din 15 za komad.
Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25.
Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100.
Prevozna priprava za D7, D6 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi aoži po Din 1700.
Plužna z peresnim podzemeljskim rahljačem sistem Bendhaak po Din 1.200.
Plužna na vijake po Din 650.
Piužne, enokolesne po Din 170.
Brzoklepalnik „Stubaier' po Din 370 za komad.
Brane:
Dvodelna njivska brana 4b, široka 166, težka 62 kg a Din 700.
Trodelna njivska brana IVa, Široka 2.50 m, težka 92 kg, Din 1300.
Dvodelna njivska brana I široka 2 m, težka 88 kg Din 1350.
Trodelna njivska brana Ia, široka 2.25 m, težka 107 m. Din 1450.
Travniške brane z zvezdnimi členki Z. 2. široke 1.50 m, težke 47 kg Din 700.—. Z 3 široka 1.85 m, težka 57 kg po Din 780.—. Z 5, široka 1.50 m, težka 53 kg po Din 720.—.
Travniške brane z noži N3, široke 1.80 m, težke 80 kg Din 1000. N 4. široke 1.50 m, težke 65 kg po Din 900.
Kombinirana travo. In nllvska brana KW1. dvodelna, ii-roka 1.50 m, težka 60 kg po Din 950, Djivska brana KW2, H-raka 2.25 na. težka 88 kg, trodelna po Din 1350.
Lahke poševne IVaL po Din 520; IVbL po Din 480.
Brane na krožnike SEIOL Din 3500.
Planeti it. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 650, ročni po Din 160
Izluščevalec za deteljo EVSM Din 1450.
Trijerji (originalni Heidovi), razr. II/2 po Din 3450, V/2 po Din 4850, II./1 a po Din 2350.
Sejalnl stroj Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETTA po )in 4550; sejalni stroj Sack 1.50ni širok, enajstvrstni BETTA po Din 4800.
Sejalni stroj Sack H9 po Din 2.700.
Pracnerjev sejalni stroj Budučnost, trinajsvrstni po Din 4500, petnajstvrstni po Din 4800.
Senlor ročne sejalice H po Din 920, L4 po Din 1.150.
Vitefj (gepelj) EGB po 3000 Din; transmisija za vitelj E po Din 1630, D800 po Din 540.
Bencin motorji Lorenz 2^—3 KS Din 8000, 3—4 KS Din 10.000, 3—4 KS stabilni Din 9000, 4—5 KS prevozni Din 14.000.
ERRKLIT
P LOŠ Č E
SO NAJBOLJŠI STAVBENI MATERI J AL ZA
HLEVE
SVINJAKE
KOKOŠNJAKE
GOSPODARSKA POSLOPJA, HIŠE I.T.D.
ZAHTEVAJTE POJASNILA PRI
MftTERIRL, TR<5. D. Z O. Z.
L J U BLJANA
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 36/1.
SADJARJI! Uporabljajte za zimsko in pomladansko škropljenje sadnega drevja
ARBORIN
ki Vam zatre vse škodljivce Arborin izdeluje
CHEMOTECHNA"
družba z o. z.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
(na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne)
93
LANENO OLJE, FSRNE2, BARVI, LAKE, KIT. LANENE TROPINE
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupit« pri	'
domačem podjetju
IIEPIC'MIIKi
tovarn« olJa lakov la barv
družba 10.1, lastnik FRANJO MEDIC
Centrala v Ljubljani, podružnice v Maribora in Novem Sadu. — Tovarne ▼ Ljubljani. Medvodah is Domžalah.
POSOJILNICA V MARIBORU
r. m. a o. m.
NARODNO DOM
Telefon £31-OS. Ustanovljena (SOa,
Obrestula nevezane hranilne vlose po 5*/»,
vloge proti 3 mesečni odpovedi po 6'/»*/••
Stanič Hran, vlog nad Pln 90,000.000—. Rasarv« snaSalo nad Din ft.OOO.OOO'««
Poselila dala Članom na vknlllbo ®7„. na osebne »oreltvo »© •»/,.
.Najboljšo
izdeluje tovarna
Zorka" v Subotici
po staroznanem ausiškem (Aussig • Ustje) načinu, ki je zajamčeno 98 - 99 °/0 in najceneja, ker se izdeluje v naši državi in se ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva poljoprivrede.
Naročila
na sadno drevje.
Iz drevesnice Kmetijske družbe v Ljubljani se bodo oddajale za spomladansko saditev meseca marca sledeče vrste sadnega drevja:
1.	Visoke jablane: Bobovec, Jakob Lebel, Ontario, Dolenjska voščenka, Mošančkar, Dama-
sonov kosmač, Belfler, Baumanova reneta, Laridsberška reneta I. vrsta po	Din 12*50
II.	vrsta po	Din 8*—
III,	vrsta po	Din 4*—
2.	Visoke žlahtne hruške: Hardijevka, Avranška, Boskovka, Klapovka,
Viljamovka,.................I. vrsta po	Din 15*—
II.	vrsta po	Din 8*—
III.	vrsta po	Din 4*—
3.	Visoke moštnice: Koroške moštnice in Ozimke......I. vrsta po	Din 12*50
II.	vrsta po	Din 8*—
III.	vrsta po	Din 4*—
4.	Visoke češplje: Velika domača, velika rumena, italijanska sliva, Jeferton, velika	sladkorna
in Monfort sliva.................I. vrsta po	Din 15*—
II. vrsta po	Din 8*—
5.	Visoke črešnje: zgodnje in pozne...........I. vrsta po	Din 15*—
i
6.	Pritlične jablane: Šarlamovski, Pisani kardinal, Gdanski robač, Jonathan, Bismark, Lands-
berška reneta, Baumanova reneta, Belfler, Ontario, Rdeči Astrahan, Antonovka, Grafenšteinc in Rdeči jes. kalvil,...............1. vrsta po Din 20'—
7.	Pritlične hruške: Klapovka, Viljamovka, Zgod. Magdalenka, Avranška, Pastorovka, Aman-
liška, Dielovka, Kongresovka, Dunajska slava, M. Dr. Lucius, Mortielletova, Giffardovka, in Aremberška................I. vrsta po Din 20*—
8.	Marelice: Klosterneuburške.............I. vrsta po Din 20*—
9.	Breskve: Amsden in Mikado.............I. vrsta po Din 20*—
10.	Pritlične višnje..................I. vrsta po Din 20 —
11.	Ribez....................... po Din 5 —
Naročilases^
ali proti ari, ostanek se pri pošiljatvi povzame. Ob naročitvi zahtevajte poštno položnico za nakazilo denarja. Pri vsaki naročitvi je sporočiti železniško postajo. Manj kot 10 dreves se ne pošilja po železnici. Kmetijska družba si pridržuje pravico, poslati kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Stroški za ekspedicijo drevja po železnici se zaračunajo za vsak
ovoj in žel. vozni list po 20 Din.
Oni, ki želijo drevesa osebno prevzeti v drevesnici na Poljanski cesti št. 59, se morajo preje zglasiti v pisarni Novi trg 3./I. nadstr. radi plačila, ker brez nakaznice se
drevesa nikomur ne izročijo.
Kmetijska družba v Ljubljani.
GIASIIO KMETDSMDRUŽBE VUUBIJAM ......
^ VINARSKEGA DRUŠTVA
//1/ KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU ^
........r,
Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. — Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane 30 Din, zs. inozemstvo 40 Din letno. — Posamezna številka stane 2 Din. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3
Glavna urednika: Ing. Rado Lah in Franjo Kafol
štev. 1.
V Ljubljani, 15. januarja 1932.
Leto 49.
VSEBINA: Vsem članom! — Resolucije, sprejete na občnem zboru Kmetijske družbe, dne 30. XII. 1931. — POLJEDELSTVO in TRAVNIŠTVO: Sejmo le pravilno sestavljene deteljno-travne mešanice! — SADJARSTVO in VRTNARSTVO: Naše sadjarstvo in njega bodočnost. — Vprašanja in odgovori. — Razno. — VINARSTVO in KLETARSTVO: Belokranjsko vinogradništvo. — Čakajmo še s prvim pretakanjem! — Preložitev vinskega sejma in vinske razstave v Ljutomeru. — Selekcija trtnih očes. — Društvene vesti. — Razno. — ŽIVINOREJA in MLEKARSTVO: Nalezljivi katar spolovil pri govedi. — Krmljenje kuncev pozimi. — Vsem živinorejskim organizacijam slovenjgraškega okraja! — Razno. — GOZDARSTVO: Gozdna paša in žirenje. — Razno. — ZADRUŽNIŠTVO: Kmetijska kriza in zadružništvo. — GOSPODINJSTVO: Pravilno sestavljanje jedilnika. — Navodila za kuhinjo. — DRUŽBENE ZADEVE in RAZNO: Uradne vesti. — Družbene vesti. — Gospodarske vesti. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Tržne cene.
Vsem članom!
Y prošlem letu je Kmetijska družba razširila svoje glasilo »Kmetovalec" in s tem omogočila v njem obravnavanje vseh kmetijskih panog. Izboljšala ga je na ta način, da je za vsako panogo posebej določila sourednika in pridobila mnogo novih sotrudnikov. Tako je ta list postal vredno glasilo glavne zastopnice kmetovalcev v Dravski banovini. Iz tega razloga se je pa morala
članarina zvišati na 30 Din.
List bo tudi letos izhajal v istem obsegu kot lani in bo tudi
članarina ostala ista.
Članarina 30 Din ni pretirana in vsak kmet si bo tudi v današnji težki krizi našel kje tak vir dohodkov, da si bo ta mali znesek prištedil. Saj mu bo obilo povrnjen, če bo v svojem gospodarstvu upošteval samo en primeren nasvet, ki mu ga bo »Kmetovalec" nudil. Opozarjamo tudi na to, da s tem zneskom niso kriti niti vsi stroški izdaje tega lista, ampak mora Kmetijska družba poleg članarine za tisk še doplačevati.
Mnogo zavednih članov-kmetovalcev šteje Kmetijska družba, mnogo čitateljev »Kmetovalec", toda žal še vedno premalo.
Kmetijska družba je stanovsko društvo kmetovalcev, zato bi moral vsak kmet biti njen član.
»Kmetovalec" je glasilo vseh kmetov Dravske banovine, ki zastopa njih interese in jim daje nasvete v njihovem gospodarstvu, zato bi ga moral vsak kmet marljivo č i t a t i.
Ker je pa še mnogo nezavednih kmetskih posestnikov, ki jim družbeno glasilo ne pride v roke, je dolžnost vseh dosedanjih zavednih članov, da take sosede opozorijo nanj in na Kmetijsko družbo ter jih pridobijo za pristop k svoji stanovski organizaciji. — Kmetijska družba bo šele tedaj z uspehom mogla zastopati interese kmetovalcev Dravske banovine, če se bodo vsi zavedali svoje stanovske dolžnosti in jo moralno podprli s pristopom v članstvo.
Današnjo prvo številko letošnjega »Kmetovalca" dobijo še vsi lanski člani, od druge nadalje pa le tisti, ki bodo dotedaj poravnali članarino in jo družbi nakazali.
Načelništva podružnic se torej poživljajo, da nemudoma zberejo članarino ter jo takoj nakažejo Kmetijski družbi, da bo mogoče vsem članom pravočasno doposlati poznejše številke lista.
Kmetijska družba v Ljubljani.
Resolucije
sprejete
na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani, dne 30. decembra 1931.
Občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani, zbran 30. decembra 1931., je na podlagi predlogov glavnega odbora in kmetijskih podružnic obravnaval današnje kritično stanje kmetijstva v Dravski banovini in ugotovil, da grozi tej najvažnejši panogi našega narodnega gospodarstva propast, če se v zadnji uri ne ukrenejo mere v njeno rešitev. Obenem je opozoril javnost in oblasti, da je Kmetijska družba poklicana zastopnica kmetovalcev in pospeševalka kmetijstva v Dravski banovini, ki je dolžna v današnj kritični dobi povzdigniti svoj glas v zaščito interesov našega kmeta. Zato je soglasno sklenil, obrniti se na vse merodajne činitelje ter jih zaprositi, da storijo vsaj najnujnejše korake za omiljenje položaja, v katerem se dandanes nahaja ta stan.
V tej resoluciji navedeni predlogi in prošnje pomenijo nujne zahteve našega kmetskega prebivalstva po deželi, ki ne ve izhoda iz današnje krize. Zato prosi občni zbor vse merodajne činitelje, naj nujno upoštevajo spodaj navedene predloge in storijo ukrepe v izboljšanje položaja kmetijstva v Dravski banovini.
I. Živinoreja in mlekarstvo;
1.	Da postane tukajšnja živinoreja vsaj nekoliko dobičkanosna, naj se z vsemi silami in propagandnimi sredstvi pospešuje domači konsum mleka, v prvi vrsti potom šol, v drugi vrsti potom vojaštva. Vojaška oblast naj uvede uporabo mleka in sira za prehrano vojaštva po vseh garnizijah. V ta namen naj se v bodoči državni proračun vnese primerna postavka.
2.	Domači zakol živine in nadrobna prodaja mesa po živinorejcih je dandanes edini pripomoček za vnovčevanje živine. Nekatera sreska načelstva pa ovirajo ta način klanja živine z raznimi nepotrebnimi odredbami in posamezne davčne oblasti zahtevajo za prodano meso celo prometni davek, četudi je to po § 8., točka Ha., zakona o prometnem davku nedopustno. Banska uprava in finančna direkcija se naprošata, naj izdasta podrejenim oblast-vorn nalog, da ne ovirajo kmetovalce pri izvrševanju te ugodnosti, ki jim jo dopušča obrtni zakon.
3.	Oblast naj skrbi za dobro plemensko živino, posebno za prvovrstne bike. Da se ti ohranijo čim dalje za pleme, naj se skrbnim bikorejcem dodelijo primerno visoke nagrade za vzdrževanje takih ple-menjakov.
4.	Naprava gnojišč in gnojničnih jam se naj še
v večji meri pospešuje, ker tvorijo ista prvi pogoj za izboljšanje kmetijskega gospodarstva. Da bo vsakemu živinorejcu omogočeno zgraditi si primerno gnojišče, naj država dovoljuje v ta namen brezobrestna posojila na desetletno odplačevanje.
II. Sadjarstvo.
5.	K novemu lovskemu zakonu mora vsaka banovina izdati poseben pravilnik. Ker povzroča divjačina, posebno pa zajec sadnemu drevju v Dravski banovini ogromno škodo, zato se naproša banska uprava, da izdela ta pravilnik tako, da bodo ž njim
zaščiteni interesi našega kmetijstva, predvsem pa naše sadjarstvo.
III. Vinogradništvo.
6.	Konsum vina v državi naj se zviša z naslednjimi ukrepi:
a)	Trošarina na vino naj se ukine. Če to ni mogoče, naj se maksimira na 1 Din od litra.
b)	Zatrošarinjenje vina naj se izvede šele pri nastavitvi soda na pipo.
c)	Vojaška oblast naj da vojaštvu vino, v katero svrho se naj v bodoči državni proračun vnese primeren znesek. To vino pa morajo vojaške oblasti nakupovati v domači banovini direktno od vinogradnikov, razdeljeno primerno po vinogradniških okoliših.
d)	Dovoli se naj trošarine prost nakup vina za tiste kmetijske delavce, ki dobivajo razen dnine še hrano. S tem bi se konsum vina znatno povečal, in vino bi prišlo v promet ravno od manjših posestnikov, ki drugače ne morejo vnovčiti svojega pridelka.
e)	Dovoli se naj zamenjava vina brez trošarine za vse kmetijske pridelke in vse kmetijske potrebščine, ki jih potrebuje vinogradnik.
7.	Vinotoči pod vejo, ki omogočajo vinogradnikom vnovčevanje njih pridelka in so le pomoč v sili, se ne smejo omejevati po § 437. novega obrtnega zakona. Vsak vinogradnik imej pravico točiti na drobno svoj pridelek, ne samo tam, kjer se vino prideluje, ampak tudi v kraju svojega bivališča. Razen-tega naj se tako točenje vina na drobno olajša z ukinitvijo raznih taks in pristojbin, ki jih ravno najbolj revni vinogradnik ne zmore.
8.	Viničarski red za Dravsko banovino iz leta 1929. ne odgovarja več sedanjim razmeram. Vinogradniki, zastopniki viničarjev in kmetijski strokovnjaki naj ga vzamejo v pretres in prilagodijo zahtevam današnjega vinogradništva. Viničarsko vprašanje naj se uredi enotno za vso banovino.
IV.	Ureditev nakupnih in prodajnih cen.
9.	Oblasti se poživljajo, da storijo potrebne ukrepe za ureditev pravilnega razmerja med nakupnimi in prodajnimi cenami. — Dopustni čisti dobiček naj ne presega 25% odstotkov. — Previsoki dobički naj se strogo kaznujejo. — Cene blagu po trgovinah naj se primerno znižajo, da bodo v soglasju s cenami kmetijskih pridelkov. — Mešetarstvo v živinski kupčiji naj se do skrajnosti omeji, ker je v veliki meri vzrok nizkih cen živine.
V.	Organizacija skupne prodaje pridelkov.
10.	Država, oziroma banovina naj Kmetijski družbi pod ugodnimi pogoji priskrbi potreben kredit, da bo mogla takoj pričeti z lombardiranjem kmetijskih pridelkov. Istočasno naj se ustanovi vnovče-valnica kmetijskih pridelkov in ukrenejo koraki za ustanovitev zadruge za vnovčevanje živine, ki naj bi prevzela aprovizacijo vojaštva z mesom po vsej banovini.
VI. Monopolni predmeti.
11.	Monopol na pšenico naj se v Dravski banovini opusti, ker spada ta banovina med pasivne kraje, ki so vezani na uvoz žita. S tem se ravno najbolj
potrebni kraji obremenjujejo s težkimi milijoni, ki gredo v korist bogatim krajem naše države.
12.	Monopolne takse na sol, sladkor, petrolej in vžigalice naj se znižajo in spravijo v sklad s cenami kmetijskih pridelkov.
VIL Davki.
13.	Direktni davki naj se znižajo, ker jih v današnji višini kmetje ne morejo plačati. — Nadalje naj se dovoljuje odlog za njih poravnavo, oziroma naj se jih izterja v obrokih. — Kjer je to možno, naj se dovoli plačevanje davkov v obliki kmetijskih pridelkov.
14.	Banovinski kuluk naj se ukine, ker preveč obremenjuje naše kmetijstvo. — Občinski kuluk pa bodi strogo obvezen za vse davkoplačevalce.
15.	Mestna uvoznina in užitnina v Ljubljani za okoliške pridelke naj se revidira in za najnujnejše predmete zniža.
VIII. Socialne potrebe.
16.	Zavarovanje poslopij proti požaru naj postane obligatno in naj se izvaja za tako visoko vrednost za zgradbe in pridelke, da bodo pogorelci dobili zadostno odškodnino.
17.	Zavarovanje proti toči, proti drugim nezgodam in zavarovanje živine naj se obvezno vpelje, da se kmetovalci obvarujejo pred dosedanjo škodo.
18.	Zakon glede zavarovanja kmetskih delavcev proti nezgodam pri poljedelskih strojih naj se v toliko izpremeni, da bo zavarovan tudi lastnik stroja, gospodar, ne pa samo delavci in družina. — Nadalje naj se plačevanje prispevkov pavšalizira za vsako banovino posebej, ker bi se tako zavarovanje zelo pocenilo.
Poljedelstvo
Sejmo le pravilno sestavljene detel jno-travne mešanice!
Ing. I. Zaplotnik.
Naša ožja domovina ni posebno prikladna za pridelovanje žit. Vzrok leži deloma v slaborodo-vitni plitvi zemlji, deloma v razkosanosti zemljišč in v preobilnih padavinah. Večinoma naravna, valovita lega onemogoča ali vsaj otežuje uporabo modernih tehničnih pridelovalnih pripomočkov. Zato pridelamo premalo žita in smo z ozirom na prehrano prebivalstva pasivna pokrajina. Pa tudi pridelek, ki ga dosežemo, se po kakovosti ne more kosati s pridelkom žitorodnih pokrajin.
Zadostne, ponekod celo preobilne padavine pa prav posebno pospešujejo rast krmskih rastlin, zlasti trav. Vsled tega ima pri nas posebno važnost proizvodnja krme in kot posledica tega je in mora biti celotna proizvodnja živinorejsko usmerjena. Razvijajoča se živinoreja pa se ni mogla zadovoljiti samo s pridelkom naravnih travnikov, senom, in s slamo, temveč je v večji meri silila na to, da se krma prideluje tudi na njivah.
19.	Vsi spori na kmetih zaradi razžaljenja časti, zaradi poljske škode, pri sporih mej, preužitka in slično naj pridejo najprej v poskusno poravnavo občinskega posredovalnega urada. Šele če tu ni uspeha, sme priti zadeva pred sodnijo. Na ta način bi se omejilo škodljive pravde, ki uničujejo kmet-ska gospodarstva.
20.	Odvetniške, notarske in zdravniške tarife so mnogo previsoke; prenosne in obrestne takse ravnotako. Vse mefrodajne oblasti se poživljajo, da jih čim prej in znatno znižajo, kajti kmetsko prebivalstvo jih v današnji krizi ne more več prenesti.
21.	Kreditne razmere v našem kmetijstvu potrebujejo temeljite izpremembe. Obrestno mero na vloge je znižati na 4%, na posojila pa na 6%. Pre-zadolžena kmetska posestva, ki so prišla brez krivde posestnika do prisilne prodaje, naj dobe od države ali od Privilegirane agrarne banke dolgoročna posojila po nizki obrestni meri.
IX. Organizacija kmetijstva.
22.	Kmetijske zbornice se naj čim prej uzakonijo in osnujejo, da bo kmetski stan potom njih uveljavil svoje zahteve. Dokler to po zakonu ni mogoče, naj se skliče banski kmetijski odbor, ki naj vrši iste naloge, ki čakajo kmetijske zbornice.
23.	Vlada naj po vsej državi pospešuje organizacijo kmetijskega zadružništva ter naj uvede obvezno članstvo od strani kmetov.
—o—
Občni zbor Kmetijske družbe nujno prosi vse merodajne oblasti, da tu navedene predloge temeljito prouče in ukrenejo potrebne zakonite mere, da se stanje našega kmetijstva vsaj v toliko izboljša, da ne bo ogrožen njega obstoj.
in trav niš t vo.
Tako so polagoma na naših njivah zavzele zelo važno mesto različne detelje. Z deteljami, pa naj bo to črna detelja, lucerna ali pa inkarnatka, pridelamo na njivah velike količine prav tečne krme, ki tvori podlago hlevskemu krmljenju. Ž njimi se njive obogatijo na dušiku, najdragocenejšem rastlinskem hranivu, izrabljajo se spodnje, globokejše plasti zemlje, ker detelje puščajo svoje korenine globoko v zemljo. Odmirajoče korenine pa zapustijo za seboj zrahljano zemljo in po njihovih sledovih se lahko širijo korenine naslednjih posevkov. Imajo pa seveda detelje v čisti setvi tudi svoje slabe strani. Tako jih ne smemo zaporedoma sejati na istem prostoru, so precej podvržene raznim škodljivcem, nežni lističi se pri sušenju hitro zdrobe in odpadejo, s tem pa se izgubijo ravno najhranljivejši deli itd.
Druga skupina krmskih rastlin, ki jih v novejšem času goje tudi na njivah, so trave. V čisti setvi jih gojijo za seme, za krmo pa samo v posebnih prilikah, n. pr. v okolici velikih mest, kjer taka polja namakajo z vodo iz mestnih kanalov, ki nosi s seboj velike količine hranljivih snovi. V okolici Milana v Italiji dosežejo baje letno deset košenj. — Trave imajo približno iste lastnosti kakor žita. Ko-
renine razvijajo večinoma v gornjem sloju zemlje. Ako hočemo, da nam dobro uspevajo, jim moramo gnojiti z vsemi hranljivimi snovmi, tudi z dušikom. Moremo jih pa sejati večkrat na istem prostoru. Dobro negovane nam dajo obilico krme, zemljo pa puščajo v slabšem stanju, kot jo dobijo pri setvi.
Vsaka zgoraj omenjenih velikih skupin ima torej svoje dobre in svoje slabe strani. Te pa obema niso skupne. V praksi se okoristimo z dobrimi lastnostmi obojih in se izognemo slabim s tem, da ne sejemo detelj ali trav v čisti setvi, marveč deteljno-travne mešanice, torej deteljo in travo skupno, na isto njivo.
Taka deteljno-travna mešanica ima često pred čistim posevkom znatne prednosti. Deteljne korenine izkoriščajo globljo plast zemlje, travne pa le bolj površinsko — istočasno se torej izrablja debelejša, močnejša plast zemlje. Trave in detelje se med seboj nekako podpirajo. Tudi z nakopičenim dušikom se trave v poznejših letih deloma okoristijo. Posledica vsega tega je večji pridelek. Škodljivci in bolezni navadno ne napadajo istočasno obeh rastlinskih skupin v enaki meri — če zapade kvaru ena skupina, reši vsaj deloma pridelek druga. Tudi moremo uporabljati njivo v krajših presledkih za isti posevek, kakor pa to moremo brez škode storiti s samo deteljo. In končno pridelek lažje sušimo, pri sušenju pa se nam manj deteljnih nežnih lističev omane in izgubi. V splošnem torej vidimo, da je često bolje, sejati deteljno-travno mešanico.
Ni pa to vedno tako. Posebno tedaj ne, če uporabimo dve vrsti, ki skupaj ne spadati, kakor n. pr. lucerna in laška ljuljka, kar se pri nas često vidi. S tako zmesjo že v naprej poskrbimo, da ne bomo imeli koristi, kakršno deteljno-travne mešanice sicer nudijo. Zakaj? Zato, ker se te dve vrsti vse preveč razlikujeta po trajnosti, ker lucerna zdrži vsaj 5 let, laška ljuljka pa daje dober pridelek le eno leto. S tem pa, da da vse v enem letu in se torej mora razvijati prav hitro, duši lucerno, ki se v začetku razvija prav počasi. Ta oviran mladostni razvoj se pa lucerni pozna še potem, ko laške ljuljke že davno več ni, ona je ostala slabotna. Prazne prostore, ki
Sac^arstvo
Naše sadjarstvo in njega bodočnost.
Fr. Kafol.
Za uspešen razvoj našega sadjarstva so dani vsi pogoji, to stoji pribito. Nadvse razveseljiv do-jav je, da se je začelo sadje gojiti povsod široin naše banovine z največjo vnemo, in to tudi v krajih, kjer se je to panogo našega kmetijstva silno zanemarjalo. Trgovska plat tega pokreta, namreč, prodaja sadja doma, odnosno še bolj v tujino, t. j., izredno veliko povpraševanje po dobrem, svežem slovenskem sadju, je bila pogonska sila, da se sadjarstvo povsod s tako vnemo razširja. Posebno uživanje svežega sadja vedno bolj napreduje in to ne mogoče samo pri premožnejših slojih, temveč tudi pri revnih, pri mladih in starih. Sadje se ne smatra več
jih pusti izumrla ljuljka, pa zavzamejo samosevne trave, ki običajno ne dajo dosti dobrega pridelka, in pa razna zelišča in pleveli, ki niso v dobri krmi prav nič potrebni.
Laška ljuljka spada v mešanico s črno deteljo, ki je tudi kratkotrajna. Podobno vlogo igra mačji rep, dasi je nekoliko trajnejši, temu primemo pa seveda tudi počasnejši v razvoju. V zmes z lucerno pa spada pasja trava, ki se v začetku razvija sicer počasneje, zato pa tudi dalje zdrži. Tudi francoska pahovka in travniška bilnica prideta v poštev za zmes z lucerno, ker sta tudi oni dolgotrajni.
Kot pravilo naj velja: Mešaj kratkotrajno s kratkotrajnim, dolgotrajno z dolgotrajnim! Vsaka mešanica, ki temu pravilu ne odgovarja, zamore dati le manjši pridelek.
Nikakor ni priporočljivo, kupovati že gotovih mešanic, pa najsibo to za deteljno-travne mešanice, ali pa za menjalne travnike, ker so ponavadi sestavljene tako, da pač nudijo prodajalcu največji dobiček, ne pa tudi kupcu najboljše kakovosti. Bolje je, da vsakdo kupi čisto seme detelje zase, čista semena potrebnih trav pa tudi vsako zase. Potrebno mešanico pa naj sestavi doma sam! Le tako bo imel možnost, da za svoj dober denar dobi tudi dobro blago.
Pri kupovanju pa naj vsakdo zahteva od trgovca jamstvo, da je dotično seme zares pravo, čisto in dovolj kalivo. Tako jamstvo mora trgovec dati na zahtevo tudi pismeno. Pri nezanesljivem trgovcu, ali pri takem, ki noče dati primernega jamstva za dobro kakovost semena, ne kupuj! Če kupiš večje količine semen, vzemi vzorec in jih pošlji kmetijski poskusni in kontrolni postaji v naknadno preiskavo!	v „
In zakaj pripovedujem to že sedaj, ko ni se cas setve? Zato, ker je bolje, oskrbeti se s potrebnim semenom pravočasno, bolje malo prej kakor pa zadnji teden pred setvijo. Oni, ki pride zadnji, dobi ostanke. Tako so prihajala zadnjo pomlad številna povpraševanja in naročila za pristno domačo črno detelio iz Bosne, toda tega blaga ni bilo več na razpolago in Bosanci so ostali brez potrebne detelje.
samo kot nekaj postranskega, ki naj bi služilo samo za užitek, ampak je postalo kot nekaka narodna hrana, ki silno veliko doprinaša k boljši in zdravejši prehrani našega naroda.
Ni se nam treba bati, da bomo imeli čez leta sadja preveč in da ne bomo vedeli, kam ž njim. Če omenimo, da se poleg uživanja svežega sadja da uporabljati isto na različne načine s tem, da ga kuhamo, ukuhavamo, sušimo, napravljamo sadjevec ali ocet iz njega itd., je menda možnosti dovolj, da ne bo šlo sadje v nič. Današnji časi govore pač za to, in sicer na podlagi znanstvenih in zdravniških dokazil, da je sadje za človeški organizem, užito v svežem ali v konserviranem stanju, nekaj neobhodno potrebnega. Človeška narava je kakor nalašč ustvarjena za uživanje sadja. Jasen dokazno tej resnici nam nudi predvsem mladina, ki ima še nepokvarjen okus in zahteva povsod sadje, ki iz-
in vrtnarstvo.
redno ugodno vpliva na zdravje, sploh na razvoj telesa; s tem je tudi upravičena želja otrok po uživanju svežega sadja.
Vsak dom, pa najsi bo kmetski, delavski ali meščanski, mora imeti dandanes tudi v naših razmerah skozi vse leto sadje na razpolago. Pri drugih narodih je pa to še v večji meri v navadi. O tem nam pričajo silno velike množine sadja, ki se uvažajo v posamezne države tudi v dobrih sadnih letinah.
Pri nas so kraji, kjer se prideluje izredno okusne črešnje; še veliko več pa jih je, kjer se prideluje prvovrstno poletno sadje, kakor jabolka, hruške, slive, breskve, marelice itd., ki se zelo hitro in po precejšnjih cenah da razpečati, zlasti v mestih, letoviščih, zdraviliščih in sploh po naših tujsko-pro-metnih krajih. Za mnoge naše sadjarje je postala ta panoga novi in redni vir dohodkov.
Mnogo je torej prilik pri nas, da se naše sadje spravi v denar, odnosno uporabi tudi doma. Izvoz v tujino vedno bolj napreduje. Upoštevati pa moramo pri tem zahteve tujine.
Naše sadjarstvo moramo prilagoditi v prvi vrsti trgovskim prodajnim razmeram. S tem načnemo obenem važne pogoje, ki so neobhodno potrebni za dobičkanosnost in splošni razvoj našega sadjarstva. Vprašanje pravih sort za posamezni kraj še ni rešeno. V tem pogledu nas čaka še mnogo hvaležnega dela. Tu nas ne sme plašiti tuja konkurenca, ker priznana kakovost in dobrota našega sadja, posebno gotovih sort, prekaša v vseh ozirih tuj pridelek, kakor n. pr. naše kanadke, Baumannova reneta, sploh razne renete itd. Samoobsebi umevno je pa tudi, da upoštevamo vse ostale pogoje za uspešno sadjarenje, t. j. pravilno in pravočasno oskrbo ali nego drevja, pridelovanje velikih množin enotnega in kakovostno prvovrstnega sadja ter pravilno spravljanje in zapakovanje za prodajo.
So to važnejši pogoji, ki jih je treba večkrat ponavljati, če hočemo, da bo naše sadjarstvo postalo zares čim prej dobičkanosna panoga našega kmetijstva, kakor to vsi želimo.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 1. V najhujši zimi sem našel v sadonosniku po snegu v največjem snežnem metežu vsepolno kosmatih črvov, ki so lezli po snegu. Pošiljam Vam nekaj teh kosmatih črvov in prosim pojasnila ali so škodljivi? (I. B. v Š.)
Odgovor: Poslani črvi so ličinke koristnega hrošča .^nežnega črva" (Schneewurm — cantharis fusca). Tudi ta ličinka, ki živi običajno skrita po grmovju med koreninami, se preživlja kakor ličinka polonice od raznega škodljivega mrčesa, posebno od uši, gnid in druge zalege. Ta ličinka je izredno koristna, posebno po vrtovih, ker uničuje posebno zalego raznih vrtnih uši, bolhačev in mrčesov na kulturnih rastlinah. Li-
činka ima spredaj močne čeljusti, je zelo gibčna, 1 in pol do 2 cm dolga ter je porastla z lepo žametasto dlako. Iz tega je razvidno, da jih ne smete pokončevati.	Fr. K-
Razno.
Zavarovanje sadnega drevja proti zajcu. Kralj, banska uprava je omogočila 175 kmetovalcem nabavo 5500 žičnih koškov po polovični ceni. Prispevala je v ta namen do konci 1. 1931. 22.000 Din in s tem ugodila skoraj vsem prosilcem-kmetovalcem, ki so pravočasno zaprosili za ta prispevek. Ugodnosti polovične dobave so se poslužili najbolj sadjerejci iz sreza Maribor, desni breg (1680 koškov) in Ptuja (700 koškov). Ker prošnje za žične koške še prihajajo, si je izpo-slovala kralj, banska uprava še potreben znesek v te namene. Nadaljnji prosilci se bodo upoštevali, dokler ne bo ta znesek izčrpan.	V. U.
Konserviranje kolov. Vprašanje konserviranja kolov je nekaj starega. Razni načini so n. pr., da kole olupimo, zaši-limo in spodaj ožgemo. Dalje, da olupljeno kolje še sveže namakamo v 1% raztopini modre galice v kadi skozi 14 dni do tri tedne. Nekateri kole tudi posušijo in kot take potem kuhajo v vročem karbolineju gotov čas VA—% ure). Fr. K-
Odstranite dupla! Dupla v starih drevesih je najbolje temeljito očistiti, dobro obrezati in zamazati ali zadelati z navadno malto in opeko ali pa z betonom. Nekateri zadelajo votlino tudi z ilovico in okoli robov zamažejo s katranom, da se ne uselijo tamkaj razne glive.	Fr. K.
Pepel je izborno gnojilo za sadno drevje, ker vsebuje navadno precej apna in kalija, pa tudi druge snovi, ki prijajo koreninam. Nekateri izlivajo celo lug, v katerem se je pralo perilo, okoli drevja. Lug vsebuje precej tolščobnih snovi in soli, ki služijo kot gnojilo; obenem se zatre tako marsikateri škodljivi mrčes.	Fr. K.
Dobrova pri Ljubljani. Kmetijska in sadjarska podružnica sta priredili lepo uspelo sadno razstavo v prostorih ljudske šole v nedeljo, 4. oktobra t. 1. Da je razstava tako lepo uspela, je zasluga predvsem g. nadučitelja in g. Ambrožiča ter raznih naprednejših sadjarjev. Razstavilo se je le najboljše sadje, ki se v tem okolišu prideluje, kakor n. pr. Baumanova reneta, bobovec, mošancelj, belfler, zlata parmena, kanadke, ananas reneta itd. Izredno lepi so bili tudi vzorci raznih žlahtnih hrušk iz šolskega vrta: dilovka, pastorovka, avranška. Pozornost je vzbujala sorta Gloria mundi, ki jo je precej v tem okraju, in tudi najfinejši tenkolupiuasti orehi župnika g. Hauptmana, ki je razstavil tudi orehe z rdečimi jedrci. Po otvoritvi razstave je predaval o sadnem sortimentu strok, tajnik Kafol. Razstava je v vseh pogledih prav dobro uspela.
Domžale. O priliki sadne razstave dne 18. oktobra 1931. je kmetijska podružnica priredila popoldne v Domžalah film-sko-kmetijsko predavanje v prostorih Sokolskega doma. Udeležba je bila prav lepa. Proizvajali so se poučni filmi Kmetijske družbe (razstava plemenske živine v Dortmundu, zatiranje sadnih škodljivcev), ki jih je tolmačil strok, tajnik g. Kafol iz Ljubljane. Ti kmetijski filmi so se naslednjega dne prikazavali tudi šolski mladini iz bližnje okolice.
Vinarstvo in kletarstvo.
Belokranjsko vinogradništvo.
Fr. Gombač.
Ta vinogradniški del bivše Kranjske, ki se razteza takoj izpod južne strani Gorjancev tja do reke Kulpe ob hrvaški meji, doživlja že odnekdaj mnogo
gorja in vedne izpremembe. Ta del je nekako od sveta odrezan vkljub železniški zvezi Ljubljana-No-vo mesto-Semič (začetek Bele Krajine) -Črnomelj-Metlika-Karlovec, ter se ne more trgovsko in dosledno tudi ne gospodarsko času odgovarjajoče dvigniti in razviti. Prebivalstvo Bele Krajine se trudi in
trudi, obdeluje kakor more in zna svojo rodno, ka-menito grudo, toda brez vsakega posebnega uspeha, zlasti glede poljedelstva. Poljske zemlje pa tu v obče primanjkuje, in še kar je je, je zelo izmozgana in malo rodovitna. Ob ureditvi banovin se je vsa Bela Krajina odcepila k Savski banovini, a preteklo leto — v veselje Belokranjcev — zopet priključila Dravski banovini.
Najglavnejši gospodarski vir dohodkov tvori tu vinogradništvo, ki obsega še okroglo 1600 ha obnovljenih vinogradov.'
Pa tudi s to panogo so križi in težave, ker ni pravega prometa in ker kupci ne najdejo v večji množini tipiziranega vina one kakovosti, kakršnega razvajen konsument dandanes zahteva.
Vsa vinogradniška Bela Krajina, namreč oba sreza Črnomelj in Metlika, zmore sicer tudi to, toda dokler se današnje vinogradništvo ne predrugači toliko glede splošne razmnožitve krajevnim in trgovskim razmeram odgovarjajočih trtnih sort, kakor glede načina pridelovanja, zlasti glede pravočasne trgatve in umnejšega kletarjenja, ni govora o kakem živahnem in plodonosnem razvoju vinske in tudi grozdne trgovine. Glavna napaka je namreč tu, kakor več ali manj po vsem Dolenjskem, da se prezgodaj trga in pušča mošt predolgo na tropu. Je seveda v tem oziru veliko hvalevrednih izjem, toda mali vinogradniki gredo še vedno svojo staro pot.
Velikanska nesreča trtne uši, ki je zadela belokranjskega vinogradnika izredno hudo takoj ob nastopu tega koreninskega mrčesa, osobito v letih 1890.—1894. in obenem še peronospora, ki je uničevala cele mlade poganjke z grozdički vred, je spravila Belokranjca v obup, nakar se je začel trumoma izseljevati največ v Ameriko. Šele zopetna obnovitev vinogradov, ki se je v tek srezih osobito od leta 1894. naprej z neverjetno naglico vršila, je izseljence privabila polagoma nazaj v domovino, in sicer povečini z lepimi dolarskimi prihranki, toliko da so poravnali vse dolgove in si postavili udobnejša gospodarska poslopja.
V tej dobi do svetovne vojne je vinogradništvo, oziroma vinski promet tudi v teh krajih prav dobro cvetel, šlo je vse hitro v denar, a kmalu po vojni se je stališče zopet poslabšalo, ker se je tudi v tem oziru vse predrugačilo, tako da so zavojevala vina drugih krajev, v prvi vrsti ona iz Banata in Dalmacije popolnoma naš vinski trg v vsej Sloveniji, današnji Dravski banovini.
To osvojevanje premostiti, oziroma taki poplavi staviti se v bran, je težka naloga že zaradi izredno nizkih cen, ki jih zmorejo le imenovani južni kraji vsled 2—4 krat večjega pridelka na isti ploskvi v primeri z našimi pridelki v Dravski banovini.
Vsled v zadnjih treh letih nastalih nenormalnih gospodarskih razmer smo stopli v nekako vinsko-trgovsko-vojno stanje in potrebujemo sedaj jako preudarnega in smotrenega dela, da pridemo tudi tej konkurenci v okom. S samimi podporami, bodisi v blagu (trtah, škropilnicah itd.) bodisi v denarju, je le malo pomagano. To služi le za vzpodbudo. Potrebujemo torej več samolastnega skozinskoz preudarnega in vztrajnega medsebojnega dela. Konkurenca mora roditi in obenem umoriti konkurenco, t. j. ustvariti si moramo splošno samopomoč, in sicer z zadružništvom.	(Dalje prih.)
Čakajmo še s prvim pretakanjem!
J. Blaževič.
Lanski vinski mošti so imeli večinoma mnogo sladkorja in sorazmerno mnogo kisline. Vino se čisti počasi. Kislina se pa zmanjša, čim dalj časa ostane vino z drožmi v stiku, ker je dana bakterijam prilika za razkroj kisline, osobito, če ponovno zmešamo vino z drožmi.
Razen alkohola spada vinska kislina k najvažnejšim sestavinam vina. V primerni množini dopri-naša kislina znatno k dobremu okusu in harmoniji vina, razen tega ohrani vino zdravo in trpežno.
Vina od prezgodaj branega grozdja vsebujejo poleg vinske še jabolčno kislino v večji meri, ki da vinu trdi, neprijetno kisli okus. Vsled tega je potrebno, da taka, kakor sploh prekisla vina, ki vsebujejo preko 10°/oo kisline, temeljito z drožmi ponovno mešamo.
Priporoča se, da postavimo pred pretakanjem od vsake posode V2 kupice vina na zrak, da vidimo, če ostane vino stanovitno v barvi. Ostane vino v kupici tekom treh dni neizpremenjeno, je dokaz, da je vino zdravo. Ako pa je vino izpremenilo barvo, navzlic temu, da je bilo v sodu čisto, je to znamenje, da je podvrženo porjavelosti. Takemu vinu moramo dodati pred pretakanjem 10—15 gramov kalijevega pirosulfita na 100 1, da ga napravimo trpežnim.
Porjavenju so podvržena vina, napravljena iz žlahtnozrelega, gnilega in pa po toči poškodovanega grozdja. Čim se ta napaka pokaže, moramo takoj dodati vinu navedeno količino kalijevega pirosulfita, in to 2 do 3 tedne pred pretakanjem, da se more vino zopet učistiti. Če je pa vino že v sodu rjavo, potem ga moramo takoj po pretakanju čistiti z želatino, in sicer vzamemo želatine 12 g, tanina 10 g in kal. metabisulfita 10—15 kg. Kalijev metabisulfit moramo pred dodatkom temeljito zdrobiti ali vprašiti, v škaf-cu vina raztopiti in na to hitro v sod vliti in dobro zmešati, da se žveplov dvokis v vinu enakomerno porazdeli.
Pravi čas prvega pretakanja nam kaže vino samo, in ta je, kadar je postalo vino čisto, kar je znak, da so droži opravile svoj posel in se vsedle na dno soda. Če je vino še kalno ali celo še pokipeva, potem čakamo na vsak način s pretakanjem vse dotlej, dokler se vino ne učisti, pa tudi če traja ravno do spomladi. Iz previdnosti je dobro pri pokipečih vinih pustiti kipelnico ali pokipelno cev na sodih. Od časa do časa moramo sode pregledati in po potrebi dolivati, pri pokipečih vinih pa pustiti nekaj praznine med vinom in veho.
Drugo pretakanje sledi najmanj šest tednov po prvem pretakanju, odnosno ob koncu aprila, t. j. pred vzdigom kletne topline in tretje pretakanje izvršimo pred ali po trgatvi.
Preložitev vinskega sejma in vinske razstave v Ljutomeru.
Po raznih vesteh smemo vinogradniki pričakovati, da se bo trošarina na vino znižala in da bo gostilničar plačal trošarino samo od soda, ki ga bo dal na pipo in ne od vse vkletene množine. Vinski trgovci in gostilničarji čakajo zato z nakupom vina,
ker bi radi bili deležni teh olajšav. Zaradi tega sta ljutomerska in gornje-radgonska vinarska podružnica preložili vinski sejm od dne 12. januarja 1932. na 9. marc 1932.
Takrat bo vino letnika 1931. že pretočeno in bolj dozorelo ter bo pokazalo vse svoje izredno dobre lastnosti, interesent pa si ga bo mogel nabaviti tudi večjo količino. Povrhu so devizne odredbe v tujini sedaj tako stroge, da je dopotovanje tujih interesentov, ki kažejo mnogo zanimanja za naš letošnji pridelek, skoraj izključeno, otežkočena pa je tudi vsaka kupčija s tujino.
Ti razlogi so napotili vinarski podružnici v Ljutomeru in v Gornji Radgoni, da sta preložili vinski sejm in vinsko razstavo na označeni ugodnejši čas (9.13. 1932).
Dosedanje prijave vzorcev za sejm ostanejo v veljavi. Nove prijave sprejema kakor dosedaj do 25. februarja 1932. mestna občina ljutomerska. Prav-tako do 4. marca 1932 vzorce, in sicer od vsake vrste najmanj 3 steklenice po 7/io 1.
Vin. podr. v Ljutomeru.
Selekcija trtnih očes.
J. Blaževič.
Slabe vinske letine povzroča poleg glivičnih bolezni v prvi vrsti osipljenje grozdja. Vzrok osipljenja grozdja je ali prirojen ali pa je vzrok temu dolgotrajno deževno in hladno vreme med cvetenjem. Mo-krotno in hladno vreme povzroči, da se cvetna kapica pravočasno ne loči, brazda medtem porjavi in se zato ne more uploditi. Pri posameznih sortah, kakor pri pečku, žlahtnini, veltlincu i. dr., se najde po slabem odevetenju mnogo cvetov s sedečimi kapicami, iz katerih se razvija zelo osipljeno grozdje z neenako debelimi jagodami.
Slabo vreme povzroči, da se mešičje na premo-kri brazdi ne more razvijati ali pa se kvečjemu nepopolno oplodi; iz takega ploda se razvijajo drobne jagode brez pečkov.
Zanesljivo izbiro na odpornost v cvetenju priskrbi v slabem odevetenju narava sama; naša naloga je posnemati njen migljaj. Niso vse sorte v cvetenju enako odporne in ravnotako ne poženejo vse oči enega trsa rozge ali poganjka, čeprav so si bile oči v vsem med seboj enake, to pa zato, ker si ustvari vsako oko zase trsno bitje.
V poskusnem nasadu vinarske in sadjarske šole v Mariboru smo izvajali izbiro rodnih in malorodnih trt prvič od 1. 1899. do 1903. in drugič od leta 1904. do 1907. Pričeli smo s cepljenjem in z nasadom spodaj navedenih sort, katerih trsi so bili razmnoženi iz samo enega rodnega in samo enega malorodnega matičnega trsa.
Na podlagi uspehov poskusnega nasada je statistično dokazana razlika v količini pridelanega grozdja, odnosno mošta med rodnimi in malorodnimi trsi v desetletnem povprečju, preračunjeno na 1 ha vinograda z 8000 trsi, kakor sledi:
Pridelek je znašal pri rodnem:
belem pečku . . . modrem burgundcu renskem rizlingu .
šiponu.....
rdečem tramincu .
93 hI mošta, 60 hI 40 hI 102 hI 79 hI „
Pri malorodnem pa le:
belem pečku......24 hI mošta,
modrem burgundcu .... 10 hI „
renskem rizlingu.....—hI „
šiponu.........47 hI „
rdečem tramincu.....35 hI
Da je zaostajal renski rizling v rodovitnosti za drugimi sortami, tiči vzrok v tem, da slučajno nismo vzeli cepičev od najbolj rodnega matičnega trsa, ker je bil rizling še v starem nasadu v zelo malem obsegu za izbiro na razpolago. Novi nasadi te sorte od 1. 1902. do 1905. so rodili v različnih parcelah na različnih podlagah, razmnoženi z izbranimi cepiči, povprečno letno 60 do 70 hI mošta na 1 ha.
S tem je jasno dokazano, kako velik pridelek bi se dal doseči pri pravilni izbiri ravno pri tej naj-žlahtnejši trsni sorti. V svrho dosege še večjega dohodka bi bilo zelo priporočljivo, če bi naši trsničarji vpeljali takozvano »selekcijo očes". Temu namenu
Slika 1. Prvi način selekcije očes.
primerno naj bi upoštevali v prvi vrsti že obstoječe nasade, katerih trsi izvirajo iz že izbranega matičnega trsa.
V	pomanjkanju takih nasadov si pa naj pomagajo na ta način, da si označijo najbolj rodne trse v vinogradu za selekcijo določene sorte vsaj štiri leta zaporedoma, če pa še več let, tem bolje. Cepiči za selekcijo očes se vzamejo le od onih trsov, ki so ime li največ označb.
V	poštev prihajajo pri tem seveda trsne sorte z enotno podlago, iz enakih tal in leg, da je vsak vpliv na izid poskusa izključen.
Za dobavo cepičev obrežemo selekcionirane trse v prihodnji pomladi na ločen ali na reznike, kakršno rez pač zahteva dotična sorta; n. pr. renski rizling na ločen z 9—10 očesi in en rezervni čep z 2—3 očesi, nekaj čepov na dvoletnem lesu in nekaj čepov iz starega lesa; šipon obrežemo na 2 do 4 reznike s 3 do 4 očesi in pustimo po potrebi tudi rezervne čepe zaradi pomlajenja visokih trsov.
Pri mandanju poletnih mladic pustimo 1—2 mladici iz starega lesa in pri splošnem vršičkanju (sredi avgusta) gledamo na to, da prikrajšamo vse mladice na glavnem in pomožnem kolu enako visoko, da dobimo za cepi-tev večje število očes rozg.
Prvi način selekcije očes.
Pri pomladanski rezi pridobljeni cepiči se uvrstijo v sledeče skupine:
A rozge reznikov na dvoletnem lesu,
A rozge reznikov na enoletnem lesu,
B rozge ločna in
C rozge iz starega lesa.
Za cepitev razrežemo rozge po skupinah v oči z viticami po številkah 1 do 8 in v oči brez vitic po črkah a do e. Za poskus izberemo toliko označenih trsov, kolikor potrebujemo za dobavo 10 ali več komadov prvovrstnih cepljenk od posameznih očes za sajenje poskusnega nasada. (Glej načrt nasada na sliki 1., črka d.)	(Dalje prih.)
Društvene vesti.
Vinarska podružnica v Ljutomeru vabi na občni zbor, ki bo v torek, na Svečnico, 2. februarja 1932. ob 9. uri v meščanski šoli v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Tajnikovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Volitev odbora in delegatov. 4. Slučajnosti. — Nato sledi predavanje o vinogradništvu sreskega kmet. referenta g. Žnidariča. — Z ozirom na predavanje in vsled tega, ker je organizacija za vinogradnike nujno potrebna, vabimo, da se občnega zbora udeleže prav vsi vinogradniki in prijatelji vinogradništva.	Odbor.
Vinska razstava v Konjicah. Od 31. januarja do 2. februarja t. 1. se vrši v Konjicah v prostorih okrajne hranilnice vinska razstava, ki bo nudila jako zanimiv izbor konjiških vin. Kupcem bo na razpolago velik izbor izredno dobre kapljice letnika 1931. Razstavljena bodo vsa vina oziroma vse sorte, ki se tukaj pridelujejo, tako da se bo interesentom nudila prilika pokusiti nekaj dobrega in preskrbeti svojo zalogo posebno za poletje. Razstava bo otvorjena 31. januarja ob 9. uri; vlak pride v Konjice ob 8. uri, tako da bo omogočeno tudi zunanjim udeležencem prisostvovati otvoritvi. — K čim večji udeležbi vabi vse ljubitelje dobre kapljice pripravljalni odbor.
Vinarska podružnica v Dolnji Lendavi. Dne 13. decembra 1931., je bil v Dolnji Lendavi ustanovni občni zbor Vinarske podružnice za dolnjelendavski srez. Udeležba je bila mnogoštevilna, prijavilo se je tudi lepo število članov. Ustanovni občni zbor je obiskal narodni poslanec Hajdinjak, ki nam je sporočil, da se je v poslanskem klubu ustanovila vinarska sekcija, katere člani so vsi narodni poslanci iz vinorodnih srezov z nad 500 ha vinogradov. Od te sekcije si vinogradniki mnogo obetamo. Da je prišlo do ustanovitve Vinarske podružnice v Dolnji Lendavi, j,e zasluga tamošnjih za napredek vnetih činiteljev, predvsem pa tamošnjega sreskega kmetijskega referenta Janka Lipovca.
Razno.
Skupni davek na poslovni promet za vino se bo pobiral v pavšalnem znesku 10 par od litra. Dne 19. 12. 1931. se je
vršila v Beogradu v finančnem ministrstvu konferenca, na kateri se je razpravljalo o vprašanju izpremembe stopenj skupnega davka na poslovni promet za nekatere predmete, ki pri lanski prvi reviziji tarife niso bili upoštevani. Navzoči so bili poleg predstavnikov gospodarskih ministrstev tudi zastopniki
vseh naših gospodarskih zbornic. Med drugim se je razprava vršila glede vprašanja izpremembe načina pobiranja skupnega davka na vino. Dosežen je bil sporazum, po katerem se bo v bodoče pobiral skupni davek na vino v vsej državi v enaki izmeri 10 par za liter vina. Sedaj znaša davek 3 odst. prodajne cene, ki jo kupec plača vinogradniku, odnosno prodajne vrednosti o priliki zatrošarinjenja. S skorajšnjo reformo v načinu pobiranja skupnega davka na vino bo na prizadevanje interesentov iz Dravske banovine dosežen popoln uspeh. Pavšalno pobiranje skupnega davka bo izključevalo dosedanje različne ocene vrednosti posameznih vrst vina, ki so dale interesentom dovolj povoda za pritožbe in bo pobiranje davka enotno in enostavno. Za žganje so stavili interesenti predlog, naj znaša skupni davek prav tako enotno 50 par na hektolitrsko stopnjo, dočim je zastopnik finančne uprave stal na stališču, da mora znašati ta davek 55 par. Upati pa je, da bo ostalo pri stopnji 50 par. Gornje izpremembe bodo stopile v veljavo naj-brže že v teku januarja t. 1.
Vinski zakon in kletarski tolmač. V doglednem času izide razmeroma precej obširna knjiga pod tem naslovom. Vsebovala ne bo samo zakona o vinu s pravilnikom in obrazci, marveč tudi stvarno kazalo, avtentični komentar, leksikalna tolmačenja za razumevanje zakona in pravilnika, strokovne razprave o najvažnejših vinskih boleznih in napakah, dovoljenih kletarskih manipulacijah itd., vse v zvezi, odnosno v skladu z zakonom o vinu. To bo važna pomožna knjiga za vinarje, kletarje, vinarske in kletarske zadruge, gostilničarje, trgovce z vinom in s spirituozami ter za vinske konsumente in kletarske kontrolne organe. Snov za tisk je zbral in priredil Andrej Žmavc, direktor vinarske in sadjarske šole v p., vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika Dravske banovine v Mariboru. Ker bo velikost naklade tega izdanja omejena na najnujnejše število izvodov, se interesentom priporoča, da že sedaj prijavijo piscu in izdajatelju, koliko komadov knjige naj zanje rezervira.
Na banovinski trsnici in drevesnici pri Kapeli je bil nedavno zaključen peti viničarski tečaj, ki je trajal 9 mesecev. Vršil se je izpit vseh tečajnikov, ki jih je tudi to leto bilo lepo število. Komisiji je predsedoval odposlanec kr. banske uprave, kmetijski referent ing. Zupanič; navzoči so bili kmetijski referent sreskega načelstva Žnidarič, ravnatelj viničarske šole v Pekrah Šumenjak ter podpredsednik in tajnik vinarske podružnice v Gornji Radgoni Kreft in Korath. Upravnik šole g. Joško Glazer je v lepem govoru pozdravil odposlance ter po nalogu predsednika pričel z izpraševanjem posameznih učencev iz sadjereje, vinarstva in kletarstva. Razveseljivi uspeh tečaja in končnega izpita je lahko v zadoščenje agilnemu upravniku za njegovo neumorno delovanje na tej šoli v dobrobit našega vinarstva in sadjarstva. Čestital mu je ing. Zupanič zaradi izredno lepih uspehov učencev, ki bodo lahko vzorno vodili v bodoče svoja gospodarstva. Učencem so bila razdeljena spričevala, darila pa sta prejela dva odličnjaka. Ing. Zupanič jim je v kratkem nagovoru želel obilo sreče v življenju, nakar so zadovoljni zapustili zavod, v katerem se jim je nudila za vsakega naprednega kmetovalca in vinogradnika prepotrebna strokovna izobrazba.
Popravek. K notici v 24. številki „Kmetovalca" 1. 1. »Zanimiva razsodba finančnega ministrstva glede točenja domačega vinskega pridelka" je dodati sledeče: Trgovec pa, ki ima to dovoljenje, lahko prodaja to vino ter vpiše samo vsako dobavo vina v posebne beležke. Ni mu pa potreba vpisati vsako prodajo vina, kakor to morajo izvrševati gostilničarji. Da mora plačati trošarino ter banovinske in občinske doklade, je samoobsebi umevno, ni mu pa treba plačati točilne takse.
Uredništvo.
Živinoreja in mlekarstvo,
Nalezljivi katar spolovil pri govedi.
Vet. Franc Primic.
V zadnjih letih, zlasti odkar se je pričelo v svrho izboljšanja domače živine dobavljati pleme-njake in plemenske krave ali telice iz klimatično drugačnih krajev v nenavajene, neprilagodene^ m slabe higijenske razmere, čujemo pogostejše tožbe o neubrejitvi krav in telic. Lepa zunanja oblika in morda še rodovniški izkaz zapelje marsikoga, da si nakupi poleg lepe živali še tudi bolezen za vso ostalo plemensko živino v hlevu, ki mu potem seveda dela preglavice in povzroča nezadovoljstvo in gospodarsko škodo. Le vešč pregled, večkrat celo šele bakterijološka in serološka preiskava kupljene živali, marsikdaj pa tudi preiskava ostale prodajalčeve živine, more preprečiti raznašanje nalezljive jalovosti iz hleva v hlev ali iz kraja v kraj. Zato moramo biti pri nakupovanju plemenske živine zelo oprezni, da si s kakim nakupom ne škodujemo sebi in vsej okolici.
Jalovost ali težko ubrejitev povzroča često nalezljiv katar spolovil, nalezljivo zvrženje vsled Bangove kali, zaostale poporodne bolezni v maternici, abnormalnosti v rodilih, bikova nesposobnost in še več drugih vzrokov. V zadnjih desetletjih se je pripisovala največja krivda jalovosti nalezljivemu katarju spolovil. Vendar pa se v tem oziru zelo pretirava. Znano je, da gre mnogo s tem katarjem okuženih krav redno po plemenu. Mnogo živali pa boleha na katarju in na še kaki drugi bolezni; ta slednja pa je morda glavni vzrok jalovosti. Ne more pa se trditi, da je ta bolezen povsem nedolžna, saj že iz poteka bolezni lahko spoznamo, da se žival v takem stanju ne more ubrejiti.
Nalezljivi katar spolovil je razširjen po vsej Evropi in tudi po Sev. Ameriki ter napravlja živinoreji veliko škodo. Katar povzroča mikroskopično majhna glivica iz vrste streptokokov, ki živi in se množi v žlemastem izcedku iz spolovil in v celicah nožnične sluznice; da, celo v sluzu v maternici jo moremo najti. Živali se okužijo navadno pri pleme-nitvi. Okuženi biki morejo v kratkem raznesti bolezen po vsej okolici. Okužba je mogoča tudi posredno, n. pr., če preiskujemo krave, ne da bi si roke po vsakem pregledu na katarju bolne živali dobro razkužili, če uporabljamo pri temu pregledu ali pri porodih nerazkužene predmete, ako so hlevi prenatrpani in pridejo bolne živali z zdravimi v neposredno dotiko.
Gnojnica, gnoj in stelja, onesnažena z okuženimi izcedki, je prav posebno dober raznašalec bolezni. Mlajše živali se lažje okužijo nego starejše, ker imajo še bolj občutljivo sluznico. Ženske živali so bolj dovzetne za bolezen nego moške. Prve znake obolenja moremo opaziti po okužbi včasih že po 20 urah, pa tudi šele po 10 dneh. Povprečno moremo reči, da so prvi znaki po okužbi vidni v 3—5 dneh.
Sluznica sramnice in nožnice dobi bolj rdečkasto barvo, postane bolj napeta in nabrekla ter občutljivejša. Živali se preiskave očividno otepajo. Na površini tako izpremenjene sluznice, se nabira sluzasto-gnojen izcedek. Po 1—2 dneh se pokažejo na sluznici nožnice, zlasti v spodnjem delu, kot proso veliki, v začetku temnordeči in lahko krvaveči, gladki vozlički, bolj v vrstah razporejeni, posebno dobro vidni, če pade nanje luč poševno. Tudi s prsti se dajo otipati. Sluznica je otekla in rdeče-rumenkasta. V največ primerih se začne iz sramnice izcejati prozoren, vlečljiv ali sluzasto-gnojen izcedek, ki je brez duha ter pomaže okolico sramnice, kjer se posuši v rjave kraste. Izjemno se pojavi ta izcedek v taki množini, da se izceja v dolgih stremenih iz nožnice.
Stanje živali, kar se tiče teka in prebave, je navadno neizpremenjeno, obnašanja pa se izpremeni. Žival postane bolj občutljiva, maha živahneje z repom, z zadnjim delom se skuša drgniti ali bije z nogami pod vamp, krvi hrbet in se napenja, pušča večkrat vodo in blato. Ti znaki lahko trajajo več dni. Po 3—4 tednih vozlički pobledijo, postanejo stekleno-prozorni, izcedek izgine, sluznica postane nekako bolj rumenkasta. V takem stanju se bolezen lahko vleče mesece, končno pa ozdravi. Če biki zaskočijo take krave, sami le redko obolijo, pač pa, ako jim žilo po zaskoku vesten bikorejec ne razkuži, raznašajo bolezen na zdrave krave. Ako pa bik oboli, postane bolj nemiren, pušča večkrat vodo, žila pordeči in je boleča, pri zaskoku je len, ali ga sploh ni pripraviti k zaskoku. Na žilni sluznici pa se včasih pojavijo tudi vozlički, ki radi krvavijo. Tako obolele bike moramo do ozdravljenja izločiti od plemenitve.
Bolezen je dolgotrajna; le vestno in pravilno zdravljenje jo more skrajšati na 2—4 tedne. Še bolj dobičkanosno pa je vedeti, kako se čuvamo pred vnosom bolezni v zdrav hlev in na zdrave živali.
Bolne živali takoj ločimo od zdravih in če že drugače ni mogoče, jih postavimo na ločen prostor v istem hlevu. Okužene hleve in zlasti stajališča, gnojnične žlebe ponovno dobro razkužimo; neuga-šeno apno in apneno mleko nam pri tem najcenejše pomaga. Bolne krave in bike ne smemo pripuščati, dokler traja bolezen. Novonakupljene krave na to bolezen dobro preiščimo, za bike pa moramo vedeti, da izvirajo iz zdravega hleva. Pri plemenskih bikih dlako okrog scala kratko odstrižimo, žilo po vsakem zaskoku oplaknimo z razkuženo tekočino, ki seveda ne sme biti preostra, da se žival ne vznemirja. Mlačna 2% borova ali galunova raztopina je v te svrhe najcenejše sredstvo.
Krave, ki bolehajo na tej bolezni, se ne ubre-jijo rade. Obolijo tudi lahko na vnetju maternice, lahko pa tudi zvržejo in se po porodu slabo in težko otrebijo. Izvrženje najčešče povzroča mešana okužba z že v začetku omenjeno Bangovo kaljo.
Katar na spolovilih zdravimo tako, da naiprej vse zunanje dele spolovila z repom vred dobro umijemo z milom in nato z mlačno raztopino sode ali 1—2% raztopino kreolina ali lizola, sanitola i. si.
S pomočjo gumijaste cevke, najboljši v te svrhe je irigator, nožnico globoko, če le mogoče do materničnega ustja dobro izplaknimo z mlačnimi razku-ževalnimi tekočinami, kakor so 1—2% raztopina kreolina, lizola, sanitola, 3% raztopina borove kisline ali 1—2% galunova raztopina. To izpiranje izvršimo dnevno vsaj enkrat, pozneje pa na 2 do 3 dni do ozdravljenja. Od zunaj doseglijve bolne dele sluznice v nožnici, lahko namažemo v začetku enkrat tudi z jodovo tinkturo, ki učinkuje globokejše v sluznico. Poznejše izpiranje pa lahko nadomestimo z lažjim in bolj priročnim vlaganjem nalašč v te svrhe prirejenimi vložki (Bisulin, bosulin, bacilol vložki), katere potisnimo globoko v nožnico in jih pustimo v nji, da se razpuste.
Ko ne vidimo nobenih sumljivih vozličkov (včasih kot kurja polt na koži) na nožnični sluznici in je izcedek iz nje popolnoma prestal, smemo šele žival pripuščati, seveda k zdravemu biku, ker enkratno prebolenje bolezni ne varuje živali pred ponovno okužbo. Dobro storimo, ako tako ozdravljeni kravi pred zaskokom izplaknemo nožnico z 2% mlačno raztopino jedilne sode (dvojnokisli ogljikov natron). Pri brejih kravah pa z zdravljenjem pričnimo šele po porodu. Za zdravljenje žile obolelih bikov upo-rabljajmo manjše vložke nego za krave, ki jih lahko sami primerno zmanjšamo.
Obolelih bikov naj bikorejci ne pripuščajo, ker so za posledice odgovorni. Njih dolžnost je tudi, da pregledajo pred zaskokom vsako kravo na to bolezen in če le količkaj posumijo, naj jo, ne glede na zamero, odklonijo, lastnike krav pa poučijo, kako je ravnati, da se živali ozdravijo. Okužene hleve naj razkužijo, da se prenos bolezni prepreči.
Ravno bikorejci morejo najbolj vplivati na živinorejce, da se ta bolezen uspešno zatira. Oni so v prvi vrsti poklicani, da s svojim zgledom in dobro besedo navajajo svoje sosede k pametni vzreji živine, zanikarneže opominjajo, da je lažje bolezni preprečiti nego zdraviti in da se predvsem sami po tem pravilu ravnajo.
Krmljenje kuncev pozimi.
Ing. R. Lah.
Malokatera domača žival uživa tako razno-lično hrano in je vendar v svojih zahtevah tako skromna kakor kunec. Poglejmo samo naše kmet-ske kunce, domače zajce, ki prosto tekajo po hlevih med govejo živino in konji, gnezdijo navadno pod jasli in uživajo krmo, ki domači živini odpade, oziroma, ki jim jo domači sin ali hlapec vrže na tla. Taka reja kuncev sicer ni pravilna in idealna, navzlic temu živali uspevajo in se množijo.
Toliko bolj je gledati pri žlahtnejših pasmah, ki jih gojimo v kletkah in jih moramo pravilno hraniti, da dobimo od njih dobro kožuhovino in okusno meso. Za take plemenite živali ni dobra vsaka krma, ker so glede nje nekoliko izbirčni. Moramo torej zanje bolje skrbeti, saj nam to skrb z dragoceno kožuhovino tudi dobro poplačajo. Posebno nam je paziti pozimi, ko nimamo prevelike izbere hrane.
Za zimsko krmljenje kuncev je v prvi vrsti potrebno dobro, sladko seno, ki tvori zdravo kri. Nadomestimo ga lahko z otavo, deloma tudi z deteljo. Zelo tečen je kuhan krompir, ki mora biti dobro
opran in potem osoljen. Otrobi so tudi priporočljivi, zmešati jih je pa najbolje z zmečkanim krompirjem ali pa s kako drugo slično krmo. Oves je zelo tečen, služi prav dobro mladim živalim, pa tudi onim, ki jih nameravamo opitati. Koruzna moka je prikladna za pitanje, služi pa tudi brejim in doječim samicam, ker vpliva na tvorbo mleka.
Pesa, repa, korenje je v zimskem času najboljša zelena krma, ki nadomestuje travo in zelenjavo. Ce imajo dovolj korenstva, tedaj kunci navadno ne potrebujejo vode. Drugače pa mora biti v kletki čista in ne premrzla voda. Nekateri kunce-rejci imajo navado, da dajo posodo z vodo v kletko le ob času krmljenja, potem jo zopet odstranijo, ker jo drugače kunci radi prevržejo. Živali se temu privadijo in se napijejo tedaj, ko se jim voda nudi, če pa niso žejni, je itak ne potrebujejo.
Kuhinjske odpadke kunci dobro izkoristijo, biti pa morajo čisti in dajati jih jim ne smemo v preobilni množini. — Ne pozabimo tudi pokladati malo klajnega apna, ker je to za zdravje in razvoj kosti potrebno.
Krmljenje kuncev moramo izvršiti redno ob določenih dnevnih dobah. Nekateri jim pokladajo krmo po dvakrat na dan, drugi zopet po trikrat. Dobro je eno in drugo, glavno je, da se vrši ob določenem času.
Kuncerejcem priporočamo, da pri krmljenju teh živali upoštevajo ta navodila in tedaj smejo pričakovati tudi uspehe v kuncereji.
Pri Kmetijski družbi deluje že četrto leto kuncerejski odsek, ki daje vsem kuncerejcem, ki pristopijo kot člani z 10 Din letne članarine, vsa navodila o pravilni reji kuncev, bodisi žlahtnih pasem, bodisi navadnih kmetskih domačih kuncev. Želeti bi samo bilo, da se naši kmetje v čim večji meri oprimejo te panoge, ki jim z malim trudom donaša raznoličnost mesne hrane v kmetskem gospodinjstvu.
Članarina 10 Din na leto je pač tako nizka, da jo zmore vsak kmetski fant, ki ima veselje do domače reje kuncev.
Vsem živinorejskim organizacijam slovenjgraškega okraja!
Fr. Wernig.
Parkrat se je že poudarjalo očividne uspehe naših živinorejskih organizacij; uspehe, katere je predvsem pripisovati nekdanjemu uvozu čistokrvnih ple-menjakov, sedanji skrbni izbiri in posebno skrbni reji in krmljenju.
Pri komisijonelnem obhodu v posameznih hlevih smo se morali o priliki ponovnega vpisovanja živine v rodovnik žal prepričati, da se morajo naše lepe rodovniške krave zadovoljiti pozimi s skrajno borno hrano: rezanica — pol slame, pol sena. — Ako vendar hočemo, da bodo uspehi rejskega dela v organizaciji trajni, je vsekakor potrebno, da pridemo čim prej, po možnosti že letos, tako daleč, da bo rodovniška živina dobila prihodnje zime kot krmo le seno ali suho deteljo, poleg pese, repe ali ensilaže. Ta cilj so pri 3000 rodovniških kravah dosegli na Koroškem že predlanskim. Sploh mora jbiti naš cilj, da se bo rodovniška živina krmila po možnosti enako poleti in pozimi. Tudi poleti je dati poleg zelene
krme nekoliko suhe in pozimi poleg suhe krme redno tudi nekaj svežega, oz. zelenega. Tako krmljenje se bogato izplača v neprimerno hitrejši in boljši rasti živali in boljšem razvoju. Ne smemo si pustiti do-pasti, da bi Nemci še v naprej posmehovalno označevali naš način krmljenja: poleti polne jasli zelene krme, pozimi slamo— „windisches Futter", kakor je zatrjeval član naše komisije, ki je kot delavec potoval po Gornji Štajerski in je prakticiral živinorejo kot ujetnik v sovjetski Rusiji.
Torej živinorejci-zadružniki, gnojite in oskrbujte travnike na pomlad čim bolje in sejte čim več detelje in lucerne, da bo prihodnje zime krma čim boljša! Upajmo, da se bo cena živine, posebno plemenskega blaga do takrat znatno popravila.
Razno.
Kuncerejski odsek Kmetijske družbe je z novim letom pričel z živahnejšim delovanjem, da spravi to panogo do one veljave, ki ji po njeni važnosti pritiče. Že v minulih letih je ta odsek uvedel nekatere nove pasme kuncev ter jih pri nas razširil in isto namerava tudi letos storiti. Potrebujemo pa tudi nekaj plemenjakov dosedanjih pasem za osvcženje krvi. Za pouk svojih članov bo odsek poskrbel članke, ki bodo objavljeni v ..Kmetovalcu", pa tudi v drugem časopisju. — Spomladi meseca maja bo odsek skupno s perutninarskim odsekom priredil razstavo kuncev in perutnine. Priporočamo vsem članom-kuncerejcem, da se že sedaj začnejo pripravljati na to prireditev, da bomo javno mogli pokazati uspeh in napredek kuncereje v naših krajih. — Predvsem pa naj vsak pristopi kot član kuncerejskega odseka Kmetijske družbe v Ljubljani, saj stane letna članarina samo 10 Din.
Delovanje rodovniškega odseka kmet. podr. Velenje. Na svečnico, 2. februarja 1931. je bil ustanovljen rodovniški odsek. Od 110 prijavljenih krav članov je bilo v rodovno knjigo sprejetih 59. Določena sta dva mlečna kontrolorja, ki šestkrat letno nadzorujeta merjenje in zapisovanje mleka. Dne 16. oktobra se je vršilo rodovniško premovanje, za katero sta prispevala kr. banska uprava in sreski kmetijski odbor vsak
po 5000 Din. Komisija je izločila 14 krav; v rodovni knjigi jih še ostane 44, ki so bile vse nagrajene. Od 6 bikov je komisija popolnoma zavrgla tri; a tudi preostali so malo po-voljne kakovosti. Dodelitev enega dobrega plemenjaka je za organizacijo življensko vprašanje. Naraščaj telic je kazal po-voljno sliko. — Odborniki društva so se udeležili ekskurzije v Avstrijo. Odsek kaže dobro voljo, da započeto delo smo-treno nadaljuje.	Ing. W.
Stanje živalskih nalezljivih bolezni dne 10. januarja 1932. — Vranični prisad: v Mihalovcu, okraj Brežice, 1 primer med govedo. — Garjavost: v Hotinji vasi, okraj Maribor des. breg, 2 primera med konji, v Sikolah, okraj Ptuj, istotako 2 primera med konji. — Mehurčasti izpuščaj med govedo: v Slovenski Bistrici, okraj Maribor desni breg, 1 primer. — Svinjska kuga: v Trebežu, v Brežicah, v Gaberju, Globokem, na Selih, Senovem in Brezini, okraja Brežice, v 34 dvorcih z 244 primerov, v Ma-lečniku, okr. Maribor levi breg, 1 dvorec z 22 primeri. — Svinjska rdečica: pri Sv. Nikolaju, okraj Celje, 1 dvorec s 3 primeri; v Veliki Kostrelnici, okraj Litija, 1 dvorec z 1 primerom; v Banovčah in pri Križevcih, okraj Ljutomer, 2 dvorca s 5 primeri. — Perutninska kolera: na Lokah, okraj Laško, 5 dvorcev z 29 primeri. — Istočasno so prestale: Šuštavec v Dol. Pirošici, okr. Krško. — Vranični prisad v Mihalovcu, okr. Brežice. — Svinjska kuga: v Črncu, pri Sv. Lenartu, v Trnju in Zverinja-ku, okr. Brežice; na Blatu in Tepanjskem vrhu, okr. Konjice; na Cirniku, okr. Krško; v mestu Ljubljana. — Svinjska rdečica: pri Sv. Nikolaju, okr. Celje; na Primskovem in Pivki, okr. Kranj; v Podmilu, okr. Litija; v Križevcih, okr. Ljutomer; na Prekopi in Železni gori, okr. Ljutomer; v Po-žanski vasi, okr. Šmarje p. Jelšah. — Perutninska kolera: v Dolgošah, okr. Maribor d. b.	H. T.
Mleko v trdem stanju. Na Danskem so pričeli izdelovati mleko v trdem stanju, t. j. v tabletah. Navadnemu mleku odvzamejo namreč vodo in s pomočjo posebnih strojev se preostala masa zgosti v trdo zavite listaste tablete. To zgoščeno mleko potem prodajajo kot trdo snov in če se želi tekočega, ga skuhajo v vodi in mleko je zopet pitno.
Gozdarstvo.
Gozdna paša in žirenje.
Ing. A. "Š.
Zakon o gozdih, ki je bil izdan 21. decembra 1929., odreja (§ 34.), da predpiše ban, v kateri dobi se sme vršiti v gozdih paša in takozvano žirenje, t. j. spuščanje prašičev v hrastove, kostanjeve, bukove gozde, da pojedo odpadlo semenje (želod, kostanj, bukvico itd.). Ban uvažuje prilike in potrebe poedinih krajev, ko določi, odnosno v zaščito gozdov omeji dobo paše in žirenja.
Na temelju navedenih predpisov je odredil ban Dravske banovine za posamezne kraje te banovine sledeče:
1.	V srezih: Dolnja Lendava, Ljutomer in Murska Sobota se sme pasti v gozdovih med letom, kadar omogočajo vremenske in vegetacijske prilike izvrševanje paše.
Žirenje, kolikor je v nekaterih krajih običajno, je omejeno na dobo od 1. oktobra do 31. marca.
2.	V srezih: Brežice, Celje, Črnomelj, Kočevje. Konjice, Krško, Laško, Litija, Ljubljana okolica in
mesto, Logatec, Metlika, Novo mesto in Šmarje — se sme pasti od 1. maja do 30. septembra.
Koder je običajno žirenje (v brežiškem, celjskem, kranjskem, krškem, laškem, litijskem, novomeškem srezu), je to dopustno v dobi od 1. oktobra najdalje do 30. decembra.
3.	V srezih: Gornji grad, Kamnik, Kranj, Pre-valje, Radovljica, Slovenjgradec in Škofja Loka se sme pasti v planinskih krajih od 1. junija do 30. septembra, drugod od 1. maja do 15. oktobra.
Žirenje v teh srezih ni običajno.
4.	V srezih: Maribor levi breg, Maribor desni breg in Ptuj je paša dovoljena od 1. maja do 31. oktobra.
Žirenje je v ptujskem srezu dopustno od 1. oktobra do konca decembra.
Ni pa dovoljeno pasti v mladih nasadih in v mladem naravnem naraščaju, dokler utegne paša živine biti škodljiva (§§ 30.—32. zak. o gozdih), ravnotako ni dopustno pasti v stalno in začasno zaščitnih gozdovih, ako bi se tam paša prepovedala (§ 21. zak. o gozdih).
Dovoljenje paše ob gori določenih rokih velja tako za lastnika gozda kakortudi za tistega, komur je lastnik gozda dovolil pašo v svojem gozdu. Pašnih servitutnih pravic, ki so priznane in urejene z veljavnimi listinami deželnih komisij za odvezo, od-nosno uredbo zemljških bremen ali agrarnih oblastev, banova odredba ne zadeva, odnosno ne izpreminja.
Razno.
Naročila za gozdne sadike sprejemajo vsa sreska na-čelstva. Naročil ni treba kolekovati. Za naročilo zadostuje do-
pisnica. — V zalogi so: Smrečice, triletne po 100 Din za tisoč komadov, štiriletne po 110 Din, presajenke, petletne po 120 Din. — Zelene duglazije, triletne po 500 Din tisoč, macesni, dveletni po 140 Din tisoč, gozdni bori, dveletni po 90 Din, gladki bori po 130 Din, akacije, enoletne po 110 Din za tisoč, črne jelše, dveletne po 120 Din. Dobiti je tudi sadike drugih vrst in potaknjencev kanadske topole. — V cenah so všteti stroški za izkopavanje, embalažo in dostavo sadik do železniških postaj.
Gozdne sadike: smreka, bor, mecesen, jesen, hrast i. dr. ima naprodaj Gozdna drevesnica J. Š. U. v Mariboru.
Zadružništvo.
Kmetijska kriza in zadružništvo.
Dr. Basaj.
Kmetijska kriza, kakor jo preživljamo, je nekaj nezaslišanega. Pred leti smo se pritoževali na slabe čase in govorili o krizi. Danes je tako hudo, da več ne tožimo. Obupani smo in ne vidimo izhoda.
Pomoč v gospodarski skupnosti.
Pa je vendar izhod in rešitev iz vsakega položaja za onega, ki ne izgubi poguma. V veliki meri nam more iz sedanje krize pomagati gospodarska skupnost v zadružništvu, ako se je oklenemo. Še vedno, kadar je bila stiska najhujša, so se ljudje najbolj zavedali potrebe in pomena gospodarske skupnosti. Časi stiske so bili navadno najrodovit-nejši časi za zadružništvo. Saj pa nasprotno v dobrih časih ljudje niso imeli nobenega zmisla za zadružno skupnost. S tega stališča ima tudi sedanja težka gospodarska kriza svojo solnčno stran. Treba je le, da se tega dejstva zavedamo in prilike ne zanemarimo.
V sledečem bi le o tem izpregovorili, katere zadruge so posebno poklicane, da v sedanjem težkem času nudijo kmetu pomoč in katerih zadrug naj se torej kmetje v prvi vrsti oklenejo.
Kmetijske nabavne in prodajne zadruge.
Predvsem kmetijske nabavne zadruge morajo biti na mestu in vršiti svoje naloge. Pri nabavi vseh potrebščin naj gledajo zlasti na troje: 1. da dobavljajo po najnižjih cenah, 2. da okrenejo pozornost članov na one predmete, oziroma potrebščine, ki so najmanj obremenjeni, 3. da kolikor mogoče gojijo z ozirom na obstoječe pomanjkanje gotovine zamenjavo, tako da lahko član svoje pridelke in izdelke zamenja v zadrugi za predmete, ki jih potrebuje v gospodarstvu ali v gospodinjstvu.
1.	Da bodo v zadrugi cene najnižje, je treba paziti na skrčenje režij, kar je danes aktualno ne le pri zadružništvu, temveč v vsej trgovini in industriji. Dalje je treba pri nakupu največje opreznosti, da se dobro blago nakupi po najnižjih cenah s čim manjšimi prevoznimi stroški.
2.	Tudi težišče konsuma je danes treba preložiti od onih predmetov, ki so močno obremenjeni z dajatvami na druge predmete, ki so neobremenjeni. Mi vemo, da je pšenica, oziroma pšenična moka danes ena najdražjih stvari in to zaradi žitnega režima. Pšenico, oziroma pšenično moko, je treba nadome- '
stiti s predmeti, ki z dajatvami niso obremenjeni, pa vendar vsaj približno odgovarjajo potrebam kon-sumenta. Zadruge bodo v prvi vrsti kupovale koruzo. Da se pa nadomestiti pšenica, oziroma pšenična moka v gospodinjstvu deloma tudi z ajdo, ržjo i. si. Izredno drag je sladkor. Zato imajo prodajne zadruge dolžnost opozoriti člane, da čim manj uporabljajo v gospodinjstvu sladkor in zato namesto kave, čaja, sladkornega peciva i. si. uporabljajo zlasti mleko.
3. Ker obstoji hudo pomanjkanje gotovine, morajo nabavne in prodajne ter konsumne zadruge v največji meri omogočati zamenjavo pridelkov in izdelkov, in to ne le v delokrogu med svojimi člani, ampak tudi najprej zamenjavo med zadrugami. Morda je sedanji čas gospodarske stiske posebno ugoden, da se v večji meri začne poslovanje med zadrugami, da se n. pr. mlekarske zadruge v prvi vrsti obračajo na konsumne zadruge itd.
Mlekarske zadruge.
Mlekarske zadruge so tudi poklicane, da v sedanji krizi kmetu pomagajo. Od vseh dohodkov je kmetu marsikje kot reden in znaten dohodek ostal le še dohodek iz mleka. Toda kriza tudi tu začenja. In naloga mlekarskih zadrug je, da jo predopredijo ali vsaj kar mogoče omilijo nje posledice. Na štiri naloge morajo biti mlekarske zadruge v teh časih posebno pozorne, in sicer:
1.	Izdelovati morajo kolikor mogoče prvovrstne izdelke. Dober sir, dobro maslo bosta mogla najti kupca. Slab sir, slabo maslo bosta obležala in škodovala producentu, pa odbijala še konsumenta.
2.	Zmanjšanje režij je za mlekarske zadruge enako kot za vsa podjetja sploh nujna naloga. Treba je rezati in operirati, če še tako boli. Bolje ja zadrugi rešiti življenje, kakor pa se strašiti pred operacijo, ki je neobhodno potrebna za rešitev življenja.
3.	Zaradi preobilice mleka in mlečnih izdelkov bo treba več konsumentov. A povečanje konsuma se ne da izvršiti brez žrtev. Te žrtve so v delu in v stroških za propagando konsuma mleka in mlečnih izdelkov. Te naloge še nismo vajeni in v te svrhe nismo doslej ničesar izdajali. V bodoče bo pa treba.
En del propagande za mleko in mlečne izdelke obstoji tudi že v tem, da strogo pazimo, da pride na trg le dobro mleko in le dobri mlečni izdelki. Seveda je pa tukaj točka, kjer nam veliko škoduje prekupstvo in potem pa domače izdelovanje masla
z malimi posnemalniki. Ta drugovrstni izdelek posrednika in producenta z malim posnemalnikom strašno zbija ceno navzdol, še v večji meri pa škoduje zaupanju konsumenta, ker se v veliki množini pojavlja na trgu in ustvarja videz kot da dobrega masla in higijenskega masla pri nas sploh ni. Mlekarske zadruge morajo tudi to borbo proti prekup-stvu in proti izdelavi takozvanega domačega masla začeti in jo neustrašeno voditi.
4. Bati se je, da bo domači trg prenatrpan. Tudi, če bomo vodili propagando za večji konsum, je vendar verjetno, da ne bo vse mleko in mlečni izdelki našlo kupca. Zato bodo morale zadruge skrbeti, da izdelajo vsaj nekaj prvovrstnega masla in prvovrstnega sira, ki morata v tujino zaradi olajšanja domačega trga. Res, da vsak izvoz z ozi-rom na nizke svetovne cene pomeni žrtev. Toda hočeš nočeš, bodo morale zadruge, in sicer organizirane v skupnosti, to žrtev doprinesti. Ta žrtev ni v nobenem razmerju s škodo, ki bi nastala v cenah na domačem trgu, ako z izvozom masla in sira domači trg ne olajšamo.
Isto velja za ostale produktivne zadruge.
Pa ne le mlekarske, sploh vse kmetijske produktivne zadruge morajo v času krize izvršiti svojo dolžnost. Kar smo navajali za mlekarske zadruge, velja v glavnem tudi za vinogradniške zadruge, za živinorejske zadruge, za sadjarske zadruge itd. V zadrugi organiziran producent bo proizvajal boljši pridelek in zato dosegel boljšo ceno, dočim neorganizirani producent s svojim slabšim pridelkom tlači cene navzdol in izpodkopava zaupanje konsumenta.
Za živinorejske zadruge posebej je danes izredno ugoden čas, da vztrajno delajo na težki nalogi izboljšanja pasme. Živinoreja z mlekarstvom bo po vsej verjetnosti glavni dohodek kmeta v Dravski banovini. Zato moramo to panogo gospodarstva gojiti in jo tako povzdigniti, da bo res dobila svoj ugled in tako svoje stalne odjemalce.
Hranilnice in posojilnice.
Naposled tudi hranilnicam in posojilnicam današnji čas nalaga posebne naloge. Živimo v denarni
krizi, kakršne še ni bilo. Toda zaradi tega ne smemo izgubiti poguma, najmanj pa držati roke križem. Delo bo dalo hranilnicam in posojilnicam zaupanje vlagateljev. Zlasti je ena_ stvar v teh časih važna, to je gojitev varčnosti. Cim težje je za denar, čim bolj raste dinar v ceni, čim bolj na drugi strani cene kmetijskih pridelkov in živine padajo, tem bolj je treba gojiti varčnost. Zločin je, težek zločin na našem narodnem gospodarstvu, da se razširja mnenje, češ, da bomo krizo odpravili s tem, če bomo več potrošili, če bomo zapravljali. Krizo bomo rešili edino z varčevanjem. Dežele, ki so tako bogate kot Švica, kamor je zbežalo ogromno tujega kapitala, določeno in jasno poudarjajo, da bomo krizo premagali le s tem, ako se vrnemo vsi brez izjeme k skromnemu življenju in k čim večjemu varčevanju. Zlasti velja zahteva varčevanja za mladino, katere življenjske razmere so se po vojni znatno dvignile, toda jih za nobeno ceno ne bomo smeli držati na isti višini.
Hranilnice in posojilnice imajo še posebno skupino ljudi pred seboj, t. j. tiste, ki so iz bojazni in nezaupanja, pa brez potrebe dvigali svoje vloge. Res, da bo tem ljudem čas najbolje dokazal, da so s tem ravnali proti svojim lastnim koristim, pa tudi proti koristim celokupnega našega gospodarstva. Potrebno pa je, da tudi možje, ki so v upravi hranilnic in posojilnic, vedno in povsod ter ob vsaki priliki pojasnjujejo nezmiselnost in škodljivost tega početja.
To bi bile v kratkem posebno važne naloge, ki jih sedanja kriza nalaga zadružništvu. Ljudstvo se v sedanjem času z zaupanjem oklepa zadružništva in od njega pričakuje rešitve. Toda, treba je pomniti, da zadruga ni čudodelna piška, ki bi nesla zlata jajca, temveč da zadruga toliko uspeva in nosi toliko koristi, kolikor je v zadrugi skupnega, vzajemnega dela članov načelstva, nadzorstva in članov zadruge. V sedanjem času pa je to skupno delo posebno potrebno in bo to skupno delo posebno plo-donosno. Zato je naše geslo: „Delati in ne obupa-vati!"
Gospodinjstvo.
Pravilno sestavljanje jedilnika.
S. I. G.
Odlično mesto med gospodinjskimi opravili, zavzema pripravljanje vsakdanje hrane. Saj je od pravilnega umevanja in znanja tega posla v veliki meri odvisna zadovoljnost, zdravje in delozmožnost družinskih članov.
Za pravilno sestavljanje jedilnika, pa nikakor ne zadošča, da je gospodinja vešča le kuharske stroke. Poznati mora tudi vsaj temeljne pojme o hranoslovju in o sestavi živil, iz katerih pripravlja hrano.
Naloga prehrane je, vzdrževati ravnovesje med tem, kar telo sprejme in kar odda. S hrano dobi telo snovi, iz katerih je zgrajeno, ki ga ogrevajo in iz katerih tvori moč za opravljanje dela. Ker telo hranijo, ga takorekoč redijo, jih imenujemo redilne snovi ali hranila.
Te redilne snovi najdemo različno porazdeljene v živilih, torej kakor v moki, v stročnicah, zelenjadi, v mleku, jajcih, mesu itd. Nujno potrebne sestavine hrane, brez katerih telo ne bi moglo izhajati in ohraniti življenja, so: voda, beljakovine, tolšče, ogljikovi vodani (škrob in sladkor), rudninske snovi in vitamini.
Vsaka teh redilnih snovi vrši v telesu svojske naloge in vsaka prispeva, da se vrši obrat v organizmu v redu in brez ovir.
Telo potrebuje vodo. Dobi jo deloma z jedjo, deloma v obliki pijač. Sprejem tekočin uravnava ob-čut žeje. Večkrat pa se zgodi (n. pr. pri pivcih), da ta občut ne odgovarja resnični potrebi, ampak navadi. V tem primeru telo sicer izloči preobilo tekočino, ki pa nepotrebno obremenjuje in slabi srce in ledvice. Voda je potrebna za zgradbo telesa, saj tvori okrog 64% telesne teže. Poleg tega raztaplja in
prevaža po telesu redilne snovi in podpira uravnavanje telesne temperature. Zato občutimo v hudi poletni vročini prijetno polajšanje, čim se pokažejo na telesu potne kapljice.
Druga redilna snov, ki jo potrebuje telo kot gradbeni material, je beljakovina, ki tvori nekako 20% celotne teže. Nahaja se v mesnih delih telesa, takozvanih mišicah in v krvi.
Beljakovina, ki jo dobi telo potom hrane, pospešuje pri nedoraslem organizmu razvoj in rast. Pri odraslem človeku pa nadomesti beljakovine, ki so se v telesu porabile. Veliko beljakovin nahajamo v stročnicah, v žitu, v mleku, v siru, v jajcih in v mesu. Telo, ki dobi premalo beljakovin s hrano, porablja svoje telesne beljakovine, vsled česar se zmanjša delazmožnost in odpornost proti boleznim. Pravtako škodljivo je pa tudi, če dovajamo telesu preveč beljakovin. Posledica so razne motnje in bolezni.
Dolgo časa je vladalo mnenje, da je beljakovina vseh živil enakovredna. Znanstvene preizkušnje so pa pokazale, da imamo popolno in nepopolno beljakovino. Če bi človek užival n. pr. v kruhu še toliko beljakovin, bi polagoma shiral vsled pomanjkanja beljakovin. Odkod to? Beljakovine sestavljajo aminove kisline, ki jih je 18. Število in kakovost ami-novih kislin, odloča kakovost beljakovine. One beljakovine, v katerih so vse za življenje potrebne aminove kisline zastopane, imenujemo popolne, druge, ki jim ena ali več za življenje potrebnih aminovih kislin manjka, pa nepopolne beljakovine.
Popolne beljakovine nahajamo v mleku, jajcu, siru, mesu, v krompirju in v špinači. Nasprotno manjka v beljakovini moke, fižola, graha in leče nekaj aminovih kislin in je zato beljakovina nepopolna.
Ako pa pridenemo živilu z nepopolno beljakovino, drugo, ki ima popolno, n. pr. dnevni porciji kruha nekaj žlic mleka, napravimo s tem nepopolno beljakovino popolno.
To dejstvo je za sestavljanje jedilnika velikega pomena. Preudarno moramo izbirati in sestavljati živila, varovati se vsake enostranosti pa tudi potrate. Kadar uživamo meso, izločimo z jedilnika drugo beljakovinasto hrano, n. pr. z jajci in mlekom pripravljene močnate jedi. Ako je pa glavna jed živilo z nepopolno beljakovino, ga napravimo s primerno pripravo popolnega. Tako pijemo h kruhu mleko ali
mlečno kavo, kuhamo kašo, zdrob ali riž z mlekom, zamesimo v testo za močnato jed jajca in mleko. Be-fjakovino v stročnicah izpopolnimo, če uživamo pri istem obedu z mlekom ali jajci pripravljeno jed, n. pr. z mlekom zamešan krompir, z jajcem umešene krompirjeve rezance ali kaj podobnega.
% beljakovine, ki jo dobi telo, mora biti popolna.
Navodila za kuhinjo.
Jabolčna čežana s fižolom. Fižolu, ki je že skoraj me-ftak, pridenemo oprana, na krhlje zrezana, iztrebljena sveža jabolka, da se skupaj skuha. Medtem vržemo na vročo mast malo sladkorja in ko se speni, pridenemo moke ter napravimo rumeno prežganje. Razmešanega z vodo pridamo čežani, solimo in pustimo, da skupaj prevre. Fižol mora biti popolnoma mehak in jabolka razkuhana. Cežana izgubi dober okus, če se jo preveč soli. Za 1 kg fižola vzamemo 2 kg jabolk, 8 dkg masti, 10 dkg moke in 2—3 dkg sladkorja.	V. R.
Pražena jetra. Ce hočemo, da bodo pražena jetra mehka, jih moramo urno pripraviti in šele ob koncu soliti. Na vroči masti scvremo toliko, da se jame rumeniti, precej na koleščke zrezane čebule, nakar pridenemo na tanke rezine narezana jetra. Pražimo jih med stalnim mešanjem na hudem ognju. Čim se iz prerezanega kosca ne pocedi več rdečkast sok, so jetra gotova. Solimo jih in damo urno na mizo. Če hočemo pa imeti jetra s kislo omako, jih stresimo v skledo, ki naj bo pokrita na gorki pečici. V kožici pa urno prepražimo nekaj moke in pridenimo polovico od one čebule, ki smo jo poprej scvrli, in jo v ta namen vzeli iz masti. Zalijmo z vodo, pridenimo poljubno kisa, popra, drobec strtega lorberjevega lističa, soli in dobro prevreto polijemo črez jetra. V tem primeru solimo jetra malo prej, kakor jih polijemo z omako. Preden postavimo na mizo, omako dobro zamešajmo med jetra.
V. R.
Prašičja ribica. Kos izločene prašičje ribe potresimo s soljo in poprom, ter natresimo nanjo listke petršilja, rožmarina, na tanke rezance zrezanega lorberjevega lista in limo-nove lupine. Lahko pa vzamemo tudi par kolesc limone. Za-vijmo jo v ne premajhen kos pečice. — Da bo pečenka dobra, mora biti meso vležano, to se pravi vsaj 24 ur staro. Pri pečenju pazimo, da bo v kožici vedno sok, s katerim pečenko pridno polivajmo. Če bi se posušil, prilijmo vroče vode ali juhe. S samo mastjo pečena ribica je pusta, trda in neokusna. Na krožniku se pečenkin sok ne polije po kosih, temveč ob strani, da ostane meso lepo belo.	V. R.
Družbene zadeve in razno.
Uradne vesti. ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani, dne 29. decembra 1931.
Navzoči so bili gg.: predsednik Oton Detela, podpredsednika Hauptman in Lenarčič ter odborniki Brulc, Jan, Kersnik, Piber, Rus, Steblovnik, Štrcin, Šušteršič, Vesenjak, ing. Zidanšek, ravnatelj ing. Lah in kot zapisnikar strok, tajnik Kafol.
1.	G. predsednik je ob pol 15. uri otvoril sejo, ugotovil sklepčnost in podal primerno poročilo. Na podlagi tega je glavni odbor obravnaval premestitev skladišča v Celju ter podal predsedstvu navodila, kako naj se to izvede.
2.	Nato je g. predsednik prečital zapisnik odseka, ki mu je bil poverjen pretres predloga za izpremembo družbe-
nih pravil, iz katerega je razvidno, da je ta odsek soglasno odklonil predloženo izpremembo, ki ne more služiti niti za obravnavo. Po podrobni razpravi o tem je glavni odbor sklenil, da bo občnemu zboru predlagal samo izpremembo § 5., ki določa pravico do rednega članstva. Temeljita iz-prememba pravil se lahko izvede na prihodnjem občnem zboru 1. 1932. Na sedanjem občnem zboru se pa morajo izvršiti volitve po sedaj veljavnih pravilih.
Za skrutinatorja na občnem zboru naslednjega dne je izvolil glavni odbor gg. podpredsednika Hauptmana in Lenarčiča. — Nadalje je naprosil nekatere gg. odbornike, da sodelujejo pri novoletni inventuri v družbenih skladiščih.
3. Po poročilu ravnatelja je glavni odbor določil svoje predloge, o katerih se naj na družbenem občnem zboru sklepa. Ti predlogi obravnavajo te-le predmete:
1. Uporabo mleka za prehrano vojaštva. 2. Nakup vina za vojaštvo. 3. Ureditev vprašanja vinotočev pod vejo. 4. Zakol živine in prodaja mesa na drobno na deželi po produ-centih. 5. Vprašanje skupne prodaje kmetijskih pridelkov pri Kmetijski družbi. 6. Zavarovanje kmetijskih posestnikov proti nezgodam pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. 7. Ustanovitev kmetijske zbornice, oziroma sklicanje banskega kmetijskega odbora, ki naj začasno vrši naloge kmetijskih zbornic.
4. Prečitali so se predlogi podružnic za družbeni občni zbor, ki so se posamič obravnavali in primerno stilizirali.
Dnevni red je bil s tem izčrpan in g. predsednik je zaključil odborovo sejo ob pol devetnajsti uri.
Vabilo
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe.
Spored:
1.	Točke 1.—6. po § 37. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Ribno, 17. januarja 1932. ob 15. uri pri načelniku Vidicu; Gomilsko, 7. februarja 1932. ob 8. uri v šoli; Šmartno v Rožni dolini, 7. februarja po jutranji sv. maši v Društveni sobi; Videm ob Savi, v nedeljo, 31. januarja 1932. ob pol 8. uri v šoli.
v nedeljo, 24. januarja 1932.:
Maribor, ob 9. uri v učilnici Sadj. in vinar, šole; Oto-vec, ob 10. uri v gostilni Vrščaj; Markovci, ob 11. uri v osnovni šoli; Šmihel in okolica po rani sv. maši v šoli;
na Svečiiico, 2. februarja 1932.:
Slovenska Bstrica, ob K10. uri v hotelu Beograd; Ptuj, ob 10. uri v gostilni Brenčič; Koroška Bela, ob 8. uri v stari šoli.
Družbene vesti.
Udanostni brzojavki občnega zbora dne 30. decembra
1931. Občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani je odposlal udanostni in pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Aleksandru in kmetijskemu ministru g. Mirku Neudorferju.
1. Dvornemu maršalatu, Beograd.
Občni zbor Kmetiske družbe v Ljubljani, zbran 30. decembra, izraža Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru globoko udanost kmetovalcev Dravske banovine. —
Kmetijska družba.
2. Gospod Mirko Neudorfer,
minister poljoprivrede, Beograd.
Občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani, z dne 30. decembra pošilja Vam, gospod minister, udanostni pozdrav s prošnjo za Vašo naklonjenost. — ' Kmetijska družba.
Zahvala dvorne pisarne. Na udanostno brzojavko Njeg. Vel. kralju je prejela Kmetijska družba naslednjo zahvalo:
Kmetijski družbi,
v roke gda. predsednika Otona Detela.
Po nalogu kancelarije Njeg. Vel. kralja mi je prijetna dolžnost izjaviti Vam zahvalo za udanostno brzojavko, ki ste jo poslali Njeg. Vel. kralju o priliki občnega zbora, ki se je vršil dne 30. 12. 1931. v Ljubljani.
Upravnik policije: Kerševan, s. r.
Kmetijsko-gospodarska vprašanja in odgovori. Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja odgovarja družba pismenim potom svojim članom, ki so podpisani s polnim imenom, če so pismu priloženi 3 Uiti (v znamkah) tta odgovor. Vprašanja brez podpisov in navedbe naslova se vržejo v koš. — Odgovori na vprašanja, ki so splošno poučni, se objavijo v „Kmetovalcu".
KaznivKmetovalca"zal. 1931. je sestavljeno. Kdor hrani list in želi kazalo, naj to sporoči po dopisnici takoj Kmetijski družbi, da jih bo pustila natisniti potrebno število, nakar se bodo doposlala interesentom.
No ve poštne pristojbine. Opozarjamo, da so se s 1. decembrom 1931. zvišale poštne pristojbine za pisma na ISO Din, sa dopisnice pa na 75 para in da premalo frankiranih pisem in dopisnic družba ne prevzame, ker )e zanje plačati kazen.
Gospodarske vesti.
Kmetijska radio-predavanja. Predavanja po radiju se v januarju in februarju nadaljujejo po določenem sporedu redno ob nedeljah ob 8. zjutraj in ob četrtkih ob 18. (6. uri zvečer). Spored je naslednji:
Nedelja, 17. I. ob 8. uri: ing. Wenko, O osnovnih smernicah
za pospeševanje perutninarstva v Dravski banovini; četrtek, 21. I. ob 18. uri: ing. Wenko, Kaj bomo ukrenili to
pomlad za povzdigo perutninarstva; nedelja, 24. I. ob 8. uri: tajnik Kafol, O važnosti in razvojni
možnosti sadjarstva v Dravski banovini; četrtek, 28. I. ob 18. uri: tajnik Kafol, O nujnih ukrepih za
povzdigo našega sadjarstva; nedelja, 31. I. ob 8. uri: inšpektor ing. Zidanšek, V čem moremo posnemati šviške in angleške živinorejce; četrtek, 4. II. ob 16. uri: inšpektor ing. Zidanšek, Živinorejske zadružne prireditve pretekle jeseni. (Dialog.)
Nemška kmetijska potovalna razstava v Mannheimu bo
letos od 31. maja do 5. junija. To bo že 38. razstava te vrste, ki se vsako leto vrši v drugem mestu Nemčije. Ta prireditev pokaže napredek vseh panog kmetijstva v zadnji dobi in je posečana od kmetovalcev iz vsega sveta. Razstavljene bodo vse vrste novejših kmetijskih strojev in njih izpopolnitve, dalje živina vseh vrst: konji, goved, ovce, koze, prašiči, perutnina in kunci; dalje pridelki: mleko, maslo in sir, vino, med in mnogo drugega. O ogromnem obsegu te razstave nam priča površina prostora, ki zavzema nad 28.000 m2 sveta. Tudi iz naše države potuje vsako leto mnogo kmetovalcev in kmet. strokovnjakov na to razstavo.
Kmetijski stroji. Malo naših kmetovalcev ve, da obstoji v Osijeku že od leta 1912. tvornica kmetijskih strojev, ki zaposluje danes okrog 500 delavcev. Ta izdeluje skoraj vse stroje, ki se pri nas uporabljajo, kakor n. pr. slamorez-nice, reporeznice, ročne mline, robkalnice za koruzo, vinske stiskalnice in mline, žitne čistilnike, sejalne stroje za koruzo in pšenico, njivske in travniške brane in druge. Tvornica je preskrbljena z najmodernejšimi stroji in zato so njeni izdelki tako natančno izdelani, da se lahko kosajo z inozemskimi, pri tem so pa še cenejši. Dolžnost vseh kmetovalcev je, da podprejo domačo industrijo in naročujejo svoje potrebščine pri domačih tvrdkah. Kmetijska družba v Ljubljani je prevzela zastopstvo te tvornice za Slovenijo in bo v kratkem imela v zalogi njene stroje. Onim, ki se zanje zanimajo, bo rade volje podala potrebna pojasnila.
Iz delovanja podružnic.
Zaplaiia pri Vrhniki. Kmetijska podružnica je priredila v nedeljo, 25. oktobra 1931. kmetijsko predavanje po maši v šoli. Udeležba je bila izredno velika. Predaval je g. tajnik Kafol o živinoreji in o splošnem gospodarstvu.
Artiče pri Brežicah. Kmetijska podružnica je na vzpodbudo kmetskega Sokolskega društva organizirala prav lepo uspelo kmetijsko predavanje v nedeljo, 15. novembra 1931. po maši v šoli. Krajevni činitelji so z razumevanjem in požrtvovalnostjo ukrenili vse potrebno in poskrbeli za izredno dober obisk. Župan g. Rožman je otvoril zborovanje, nakar je predaval g. tajnik Kafol iz Ljubljane o omiljenju gospodarske krize in vinogradništvu ter sadjarstvu. Po predavanju se je razvil živahen razgovor o perečih vprašanjih, v katerega so posegli razni navzoči.
Kmetijska podružnica v Horjuiu. V nedeljo, 22. novembra 1931. se je vršilo po sv. maši v šoli predavanje o gospodarski krizi in o sadjarstvu. Zbranih je bilo okoli 40 kmetovalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem tajnika Kafola iz Ljubljane. Razvil se je proti koncu živahen razgovor o raznih gospodarskih vprašanjih in izrekla se je želja, da bi se slična predavanja večkrat vršila.
v
Sv. Križ pri Kostanjevici. Agilni odbor kmet. podružnice je organiziral veliko kmetijsko zborovanje v nedeljo, 29. novembra 1931. Zborovanje se je vršilo v šoli, takoj po maši, ki se ga je udeležilo nad 180 kmetovalcev iz širše in daljše okolice. Predaval je strok, tajnik Kafol iz Ljubljane o ukrepih za omiljenje gospodarske krize ter o vinogradništvu in kletarstvu. Stavila so se razna umestna vprašanja, kakortudi predlogi za ublažitev težke gospodarske krize.
Filmska kmetijska predavanja pri kmetijskih podružnicah: na Ježici, v Šiški, v Mengšu, Kamniku, pri De v. Mariji v Polju in Dolu pri Ljubljani. Začetkom decembra 1. 1. je priredila Kmetijska družba, dogovorno z Agrikulturno kemičnim uradom v Zagrebu, t. j. s pomočjo kino-aparata in raznih filmov ter osebnim sodelovanjem g. ravnatelja Pučnika več izredno dobro uspelih kmetijsko-filmskih predavanj, in to le v dvoranah, kjer je bila električna razsvetljava s primernimi kontakti. Predavanja so bila izredno dobro organizirana, saj je bilo na njih nad 1500 obiskovalcev. Predvajali so se izredno poučni kmetijski filmi, kakor: razstava plemenske živine v Dortmundu, film o naprednem gospodarjenju, šaljivi filmi o pridelovanju in gnojenju krmske pese, krompirja itd. Ta vrsta prireditev za pospeševanje kmetijstva je izredno poučna in obenem zabavna. Udeležencem je tolmačil poljudno tajnik Kafol iz Ljubljane razne slike in pripomočke pri uporabi v modernem kmetijstvu. Filmska predavanja so bila za vse te kraje prava senzacija in udeleženci so bili ž njimi v vseh pogledih izredno zadovoljni.
Kmetijsko predavanje v Središču. V nedeljo, 20. decembra 1931. je kmetijska podružnica v Središču ob Dravi priredila kmetijsko predavanje in obenem v šoli preizkušala novi šolski radio aparat. Ob 8. zjutraj so številni kmetje in odrasla šolska mladina prvič poslušali radio-predavanje ing. Zupaniča o sodobnem kletarstvu in gospodarska navodila. Na to je družbeni ravnatelj ing. Lah pojasnil pomen radija za kmetijsko prebivalstvo po deželi in podal nekaj nasvetov o izboljšanju travništva in živinoreje. Prisotni kmetje so kazali precej zanimanja za stvar, o čemer so pričala številna vprašanja o raznih kmetijskih zadevah. Da je v tem kraju tako živahno delovanje na gospodarskem polju, je v veliki meri zasluga napredkaželjnih domačih činiteljev, predvsem g. nad-učitelja Venigerholca, ki je dosegel združitev vseh lokalnih gospodarskih organizacij v enoten „Gospodarski svet", ki složno deluje za uresničenje raznih gospodarskih načrtov. Želeti bi bilo, da ta akcija najde posnemalce tudi v drugih krajih,
kajti posebno v današnjih težkih časih se da edino s složnim delom kaj doseči. Naj ta ..Gospodarski svet" vedno tako složno deluje, pa bo tudi žel uspehe svojega dela.
Kmetijsko-šolski vestnik.
Devetmesečni tečaj za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli se bo letos zopet vršil od 1. marca do 30. novembra. V tečaj se sprejme 12 dovolj razvitih in zdravih kmetskih in viničarskih mlade-ničev v starosti najmanj 16 let. Pouk je praktičen in teoretičen. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno popolno oskrbo in mesečno po 50 Din za nabavo potrebnih učil in drugih malenkosti. Lastnoročno pisane in s 25 Din kolekovane prošnje, opremljene s krstnim listom, zdravniškim izpričeva-lom, odpustnico ljudske šole, nravstvenim spričevalom in iz-' javo staršev, da puste prosilca ves čas v tečaju, je osebno predložiti ali poslati do najkesneje 15. februarja t. 1. upravniku banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, pošta in žel. postaja Slatina Radenci.
Devetmesečni tečaj za krnetske in viničarske mladeniče na banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah se vrši od 1. marca do 30. novembra t. 1. Sprejme se 12 mladeničev v starosti najmanj 16 let, dovolj razvitih in zdravih. Pouk je v prvi vrsti praktičen, pa tudi teoretičen v vinogradništvu, sadjarstvu in kletarstvu. Gojenci dobe brezplačno stanovanje s popolno oskrbo in mesečno po 50 Din za nabavo potrebnih učil. Kolekovano prošnjo s 5 + 20 Din, krstni list, zdravniško izpričevalo, odpustnico ljudske šole, nravstveno izpričevalo in izjavo staršev, da puste prosilca ves čas v tečaju, je osebno dati do 15. februarja upravniku trsnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru.
Tržne cene.
Tržne cene so označene tako, kakor veljajo na trgu ali na sejmih v Ljubljani in Mariboru pri nadrobni prodaji in so posnete po tržnih poročilih teh mest. Cene na deželi in pri kupčiji na debelo so nižje.
M g-
■a m a £
■N
Cene »o v dinarjih.
pšenica ......
rž ........
iečmen ......
oves......
proso .......
koruza (nova, sušena) .
aida........
fižol,, ribničan .... fižol, prepeličar . . . krompir......
i I /
J "M
sladko seno kislo seno slama , .
1	q
1	..
1	..
1	.
1	..
1	..
1	.. 1 1
1	..
1 .. 1
1 ..
Voli I.....žive teže 1 kg
..II.........1	..
..III.........i	„
Krave debele . . „ „	1	„
Krave, klobasarice „ „	1	„
Teleta .... žive teže 1 kg
(Prigon v Lj. 169, Mar. 667 glav) (vštevši ves mesec december) 6—8 tednov stari .... tom.
3—4 mesece stari......
5—7 mesecev stari......
debel.....žive teže 1 kg
debel .... mrtve ., 1 „ (Prigon v Lj. 51, v Mar. 340 glav) (vštevši ves mesec december)
(piščanec . .....kom.
kokoš ...........
Ljubljana	Maiibor
—	— do	— •— 235 — do 250 — 190"— do	210'— 175"— dO 250-— 180'- do	210 — 175 dO 200 — 185-— do	210'— 175 — do 250'— 190'—do	210 —	140 —do 400'— 155'— do	165*—	140"— do 200*—
—	—do	200—	140 —do 250 — —•— do	275'—	175 — do 400'— —' do	335'—	—'—do - —
125 — do	150 —	100 — do 150-—
—■ do G0'— do 50 — do
80'— 70'— 60 —
70 — do 80'— 70'— do 75'— 60'— do 65 —
5'— do 5 50
4'— do	5 —
3' - do	4' —
4'— do	4 50
2'— c.0	3 —
4 50 do	5 50
3	— do 2 50 do 2 — do 2 50 do 1'- do
4	— do
3'75 2'75 3' — 3 50 1-25
5*50
—•— do 100-— do —_ do 6 — do 8 — do
15'— do 20'— do
80 — 200 —
7'— 10 —
20'— 30 —
0	H JS S
1	a
mleko.....
smetana . . . . čajno maslo . . surovo maslo . . polementalskl sir
sirček.....
laice .....
. 1 Ut. 1 ■■ . 1 kg 1 .. 1 „ 1 .. . . kom.
I trda drva ...... 1 m»
* mehka drva ....	1 „
3 —
2'50 do
11 —do 14 —
32 — do	26 —
25 —dO	28 —
24 — do	26 —
1 ■_ do	8-—
125 dO	1-75
100 — do	130'— --do	70 —
50 — dO	80'—
150'— do	200'—
350'— dO	400'-
5 — do	6 50
8 — do	10 —
12'— do 15 — 25 — do 35'—
2 — do 3'— 10 — do 12 — 36 - do 48 — 24' - do 32 — do 8 — do 1-25 do
32-— 40'— 10" -1-50
100 — do 112'— 90'— do 100'—
Za uredništvo odgovarja: ing. R. Lah. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani.
Odgovoren J. Vehar
Važno za osn®vne m kmetijslie sole!
Kmetijska družba v Ljubljani je založila 6 stenskih slik od trav, detelj in raznih krmskih rastlin v velikosti 70x50 cm s primernim obešalom in okvirjem.
Slike so umetniško izdelane po naravi v barvah in služijo kot izborno učilo za spoznavanje naših glavnih krmskih rastlin.
K vsaki seriji se doda po ena knjižica s kratkim opisom vsake rastline.
Vseh šest slik s knjižico in poštnino vred stane Din 100--.
Priporočamo takojšnjo nabavo tega učila, dokler je še v zalogi, ker bo vsakemu učitelju služilo kot dober pripomoček pri pouku.
Najboljši sadni pridelek
lepo in zdravo sadje, kakor tudi najvišje cene zasigura: s zimskim škropljenjem sadnega drevja
iNosprasaf' ali vB8®s&rasen'
s spomladanskim zatiranjem raznih škodljivcev Zahtevajte prospekte! Dobavlja:
Kmetijska družba v LjubSjani.
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUB&JAHI
registrovana zadruga z es@om@iemo zavezo MIKLOŠIČEV^ •€. © (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama
HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO NAD 180 MILIJONOV DIN.
JC
Blasnlkova
MELlHil PBflTIBfl
za prestopno leto I83Z,
ki ima 366 dni.
„VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V ..Veliki Pratlkl" najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnlml, luninimi, vremenskimi iD dnevnimi znamenji; — solnčne ln lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, z£ pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem, Prekmurlu, Med-žimuriu in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih In odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, k! jih rabi kmetovalec in
žena v hiši. — Cena 5 Din. ,.VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni 1 glasnika nosi. d. d. ? Lfubljani.
Žita, ki so slabo prezimila in so polna plevela, lahko popravimo in jih očistimo
z uporabo
rB©oE|eneo^ apnenega d^iilia
Jare posetve gnojite z nitrofoskalom-Ruše. Vinograde, sadonosnike in travnike
pognojite isto tako v zgodnji pomladi z
nitrofoskalom - Ruše
Naročila sprejema
Tvornica mm clullik d. d., Ruse
in Kmetijska družba ter njene podružnice
1 "s
jTf V.-' * -
Ustanovljena leta 1881
Celjska posojilnica
d. d. v Celju v lastni hiši „Narodni dom"
Sprejema hranilne vloge, daje posojila. Izvršuje vse denarne posle.
Lastna glavnica in rezerve Din 14,500.000
Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11 Šoštanj, (v lastni hiši)
J. BLASNIKA NASL.
UNIVERZITETNA TISKARNA
LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA
x NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO
USTANOVLJENA LETA 1828
©carinjenje
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi
Rajko Turk
carinski posrednik Ljubljana, Masarykova o. 9
(nasproti carinarnice)
Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
14
NajuspetnejSe sredstvo za rejo domače Hotne je brezdvomno
ASTIN
ki pospešuj* rast, odebelitev in oma-stiteo domače, posebno klavne živine. — jasen dokaz neprecenljive vrednosti »MASI INAt so brezite-vilna zahvalna pisma.
(•hi I Skat, 46 Din, lO ikat. 80 Din.
LEKARNA TRNK0CZY
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 4.
(Zraven Rotouža.)
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJubljani
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti.
Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a)raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilje zvonove in enako, c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v živ-ljenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah.	i?
DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU "----
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
KEOI8TR. ZADRUOA Z NEOMEJENO ZA...........
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5"5% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 •/, brez odniika d a . k a na rente. Stanje vlog nad 30,000.000 Din. — Rezerve nad 700.000 Din. Jamstvo ca vloge presega večkratno vrednost vlog.
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjanja obrestovan]a. Posojila daje proti poroitvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuj« kredite v tek. rečanu jpod najusodnejšimi poaroii. — Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8. —12.'j, ta od 5.—4'/». « oe sobotah in dnevih pred prazniki od 8.— 13 */, ure.
Telefon 2847. Brsojavi: »Kmetaki dom«. RaPiru polt hranilnice St 14.257
Podružnici v Kamniku in v Maribora.
L» nrotl predpličila. 'io 30 be»ed »Uae DIb JI).—, vsaka nadaljna beseda do I Di» Upravništvo ne prevzame posredovan!« •'»akega 10 in 25. v mesecu se zaključi tpreie-manje oglasov za prihodnio številko.
Dvovprežno lahko kočijo
polkrito, rjavo pleskana, dobro ohranjena, lina po zelo nizki na prodaj: Kmetijska družba v Ljubljani.	280
Cepljene trte
nudi 1. trsničarska zadruga v Sloveniji pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, p. Juršinci pri Ptuju, žel. postaja Moškajnci, skladišče v Hlaponcih. — lina tudi močne dvoletne trte, sposobne za po-sajenje. — Zahtevajte brezplačni cenik na kratek naslov: Trsničarska zadruga, p. Juršinci 292
Dva bika,
plemenjaka, simodolske pasme (2 in 2% leta stara) sta na prodaj: Toinačevo 17 pri Ljubljani.
6
Gepel,
dobro ohranjen z vsemi pripadajočimi deli ugodno prodam. Cena po dogovoru. Ponudbe poslati na: Lovro Aljančič, Bistrica pri Tržiču.	5
Cene cepljenim trtam znižane!
Po 1.20 Din za komad, nudi Ia selekcionirane cepljene trte najboljših trsnih sort, cepljenih na razne podlage: Uprava banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš.	4
Bogati postanete,
če imate veliko znancev! „Perssons", Ljubljana, Poštni predal 307. Znamki za odgovor!.	3
Vinogradniki!
Imam za prodati več tisoč prvovrstnih cepljenih trt po ceni 1,— Din. Bovirjeva ranina, po 1.25 Din. Naprodaj se nudijo tudi podlage in sadni divjaki. Cenik zastonj. Jožei Bratuša, trsničar, Ljutomer.	2
Brinje in slive za žganjekuho
oddaja po ugodnih cenah Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo.	1
Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, tiščanju v prsih, ureja naravna „Franz-Josei" grenčica redovito kroženje krvi v spodnjem delu telesa in s tem pomirjevalno učinkuje na valovanje. Profesorji za boleznih prebavnih organov izjavljajo, da se izkazuje „Franz-Josef" voda pri pojavih, ki izhajajo od samozastrupljenja želodčno - črevesnega kanala, kot izborno čistilo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mozaični tlakovi,
stopnice, ograje, cevi, podboji. Cementarna I. Gostinčar, Pešata, p. Dol pri Ljubljani.
144
Cepljene trte in sadno drevje!
Marelice in breskve najboljše vrste in 8 vrst cepljenih trt na podlagah: Goethe, Rip. portalis, Berlandieri itd. ima na prodaj: Franc Kovač, posestnik drevesnice in trtnice v Jankovi, p. Voj-nik pri Celju.	264
Prodam:
Lepega bika, 14 mesecev starega; kravo z drugim telesom, oba čistokrvne simodolske pasme in dobro ohranjeno inlatilnico s tresali in reto, pripravno za ročni pogon ali na gepelj. Anton Kastelic, Šmarje-Sap št. 4 (Dolenjsko).	11
Lepega bika,
montaionske pasme, 20 mesecev starega, prodam ali zamenjani za telico ali kravo enake pasme: Ivan Štrukelj, Peržan 2, p. Št. Vid nad Ljubljano.
12
Trsne cepljenke,
zajamčene, od najboljših vrst na različnih podlagah nudi: Gabrijel Koren, drevesničar in trsničar, Št. llj. Velenje. Zahtevajte ponudbe! 13
Na prodaj ima:
Oskrbništvo Dr. Hugo Windischgraetz v Konjicah. Večjo količino sortiranih vin iz skalskih m ritoznojških goric, bela in črna; izvrsten semenski oves, seme črnega soja-iižola, ki je izborno močno krmilo za krave in svinje; rumeni semenski krompir ,,B61ims-najzgodnejši", ki je dal letos na en ha 250 q pridelka, in 3 do 4 vagone sladkorne pese. Cene po količini odjema.
14
Ekonom,
311 let star, sposoben, verziran v vseh panogah poljedelstva, veščak pri vseh modernih gospodarskih strojih, dober kalkulant s 6-letno prakso na Češkem, išče zaposlenja v poljedelstvu. Cenjene dopise prosim na upravo ,,Kmetovalca" pod ,,Napredek" štev. 15.	15
Lepa prilika!
Posestnik in trgovec iščem za prevzem dobre trgovine in gostilne v svoji hiši družabnika z 80—100.000 Din kapitala. V slučaju, da ni interesent od stroke, mu je prilika dana praktici-ranja vtrgovini. Sprejme se eventuelno tudi oseba, katera bi v trgovino založila 100.000 Din pod kontrolo sodelovanja, obresti se jamčijo nad 10%. Za sodelovanje prejme financir lepo stanovanje v hiši. Pod šifro ..Sigurnost" št. 16.	16
Cepljeno trsje.
zajamčeno najboljše kakovosti, vseh samo pri-poročljivejših sort oddaja Knez-ova privatna trs-nica. Sv. Jurij ob Ščavnici, Ljutomer. — Zahtevajte takoj brezplačen cenik.	333
naročate lahko iz lekarne na Vrhniki. Posebno priporočamo: Hočevarjevo Aromatično železnato tinkturo, priznano najboljše sredstvo zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost. Je boljša kot vsako železnato vino! Pol literska steklenica 20 Din. Naročiti in porabiti je 3 steklenice. Želodčni prašek, ki učinkuje pri želodčnem katarju, to je pri tiščanju in bolečinah v želodcu, želodčnem krču, kislem izpahovanju in bluvanju. Skatlja 20 Din. Tussocol sirup zoper pljučne bolezni. Obla-žuje kašelj, izčisti pljuča in dviga tek. 1 steklenica 40 Din. Nervocol, ki vsebuje kolo, železo in fosfor. Deluje odlično pri živčnih boleznih, utrujenosti in nervoznosti. Okrepi in vrue tek. Steklenica 40 Din. Za domače živali: Sadnikarjev zdravilni prašek za prašiče. Sigurno zdravilo zoper bolezni na prebavilih, ki čisti in odvaja kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali, ter zabrani izbruh rdečice. Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. — Bosulin svečice. Edino zdravilo zoper sramni-čno vnetje pri govedi. Zanesljivo zoper jalovost krav in telic. Škatlja z 12 svečicami 30 Din. — Protlkataraličen prah za konje. Preizkušeno zdravilo zoper konjski kašelj, težko dihanje in izgubo teka. Škatlja 20 Din.
Lekarna pri „Angelju Varliu" na Vrhniki štev. 96. Imenovanih zdravil se ne dobi nikjer drugod, zato naročajte naravnost od mene! Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno 1 Pri večjih naročilih popust!
Lepega bika,
pincgavske pasme (oče oris. pincgavc), 16 mesecev starega, 380 kg težkega, proda: Ivan Cegnar, Žabnica, pošta Škofjaloka.	10
Trte!
Prodam po dnevni ceni večjo količino korenjakov eno- in dvoletnih, ameriške podlage Ri-paria portalis, I. vrste. Janko Plut, trgovec, Črnomelj.	9
Podjetnemu' vrtnarju,
ki bi bil izurjen v vseh panogah vrtnarstva, nudim v zelo ugodnem kraju, kjer še ni vrtnarja, lep prostor za izvajanje njegove obrti. Imeti mora primeren začetni kapital. Naslov v uredništvu pod štev. 8.	8
Perutnino,
vsake vrste in vsake množine kupuje: Perutni-narska farma na Viču št. 84.	7
Prvovrstno vinsko trsje z garancijo
dobite pri: Drevesnice bratov Dolinšek, Kamnica, P.: Maribor. — Zahtevajte naš cenik! Cena 1 Din za trs. Na željo plačilne ugodnosti.	334
Nadlovec (Oberjager)
se išče za graščino v Hrvatskem Zagorju. V po-štev pridejo samo z dolgoletnimi spričevali in dobrimi priporočili. Dotični se mora dobro razumeti s pomlajevanjem gozdov, v gozdni drevesnici ter vzgojevanju divjačine (fasanov itd.) in kubiciranju lesa. Nastop 1. marca 1932. Uprava graščine barona Ottenfels, Bežanec, p. Pregrada pri Rogatcu.	347
Tudi lanena preja
ti veliko prištedi, ako jo daš v tkanje „KrosnI" tkalnici domačega platna v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. Ker je platno za rjuhe tam stkano nal-trpežneje in najceneje.	348
Kmetovalci! Vaš denarni zavod je
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in
Vodnikove ulice.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka.
Stan|e hranilnih vlog nad Din IOO.OOO.OOO-—
Obutev za vsako potrebo in priliko, ki ne žuli ne noge ne žepa
Vrsta 1937-22
Polčevlji za vsakdanjo nošo iz črnega ali rjavega boksa z jako trpežnim gumijastim podplatom. Dobro Vam bodo hodile za vsak štrapac.

Vrsta 7637-46
Šiljasta oblika s tipično široko peto daje tem čevljem veliko eleganco. Imamo jih črne ali ma-hagonove barve. Izdelujemo jih v raznih širinah.
Vrsta 9677-22
Črni čevlji-iz telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem izrazito eleganco. Imamo jih v raznih širinah.
Vrsta 9637-21
Elegantni moški poičevlji s šiljasto fazono. La-kaste čevlje potrebujete za družbo in za zabavo, a iz črnega in rjavega telečjega boksa za prometni ido.
Vrsta 9977-27
Čevlji iz finega telečjega boksa s trpežnim usnjatim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem izrazito elegantno zunanjost. Primerni za vsak dan in praznik.
Vrsta 3667-21
Udobni moški čevlji široke oblike iz najfinejšega boksa, podloženi z usnjem in s prišitim jezikom. Ker ne propuščajo mokrote se boste v njih počutili vedno udobno.
Znižali smo cene moški obutvi in opremili prodajalnice z novimi vrstami in modeli. Pridite in prepričajte se!