63. številka.
V Trstu, v sredo 7. avgusta 1889.
Tećaj XIV.
„EDINOST"
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo »n soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto gl, 6.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ la četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke He dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Tritn po &
▼ G-orici in v Ajdovščini po « nov. Na naročje brez priložene naročnine upravniitvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi se pošiljajo uredniAtvu v u lini Carintia At. 28, Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrnuknvaua ne ne upre* jemajo. Rokopisi ae ne vrai'-ajo.
Oglasi in oznanila *u raćune po 8 nov vrstica v petim ; za naslov« z debelimi Arkami se platoje prostor, kolikor bi gn
obseglo navadnih vrHtic. P:slana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prelomu upravništvo v »liri Carintia 28. Odprte icklumaeije so proste pofttnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V »dinott j* inofi«.
Trst, Gorica in Istra.
(Konec.)
Toraj? Moj toraj obstoji v tem, da bil bil uže čas popustiti neka stara železa, katera y sedanjem mesečnem sijaju koristijo prav malo. Da Slovani bivajo na Primorskem bodisi sto, petsto ali tisoč let, iatina je, da bivajo, in ako ne nastane kaka kužna bolezen ter jih vseh ne pokonča, ostali bodo najbrže de mnogo Časa . . . ako ne radi druzega, vsaj zategadelj ker neao ločeni od druzih avstrijskih Slovanov, temveč stoje za hrbtom Kranjske in Hrvatske. In to je pravi vzrok radi česar slovansko Širjenje dela velike korake in živahno se boreč z Italijani gospodarji zemljišča, ako prav po-nemčevalna propaganda ni nikoli ničesar učinila niti ne bode kajti Nemcev doma* čincev tukaj ni.
Avstrijska vlada pa — čeprav je kolikor toliko prijazna italijaoskei, ali vedno bolji prijatelj svojim interesom — razu-mevši napev iredentističnih družtev, se je vrgla z dušo in telom v naročaj Slovanom, kojih težnje javuo iu tajno, kakor potreba nanese, podpira, koje težnje so naposled vso naperjene v škodo italijanskemu življu.
Takšen je položaj, ki bode za nas zmirom grši dokler se ne bode spoznalo ne samo v kraljestvu temveč tudi v nekaterih naših krogih, da neke demonstracije neso satno neumne ampak tudi škodljive, kajti one pred vsem ne premenč mejnarodni položaj, temveč, in to je še slabše, obtežujejo naše stanje v borbi na nože, koje moramo biti s Slovani. Ta živelj, povsod, od Idrice do Kvarnera, dviguje vedno bolj glavo ter preti nas poplaviti v malih središčih in na kmetih.
Konzul Durando je dobro umeval položaj, ali ker se je držal daleč od nekih grebenov moral je prenašati vsakovrstno
PODLISTEK. Moja nasprotnica.
Spisali! Marica.
Hodile s v a skupaj v eno italijanskih šol v Trstu. V našem razredu bili sta dve stranki; avstrijska in italijanska.
Jaz sem spadala k prvoj, ona k drugoj, Ke r sem pravila, da sem Slovenka, se uii je posmehovnla, klicala me je „živio" in .zakaj". Sama jo pa najrajša skladala bel o-rudečo-zeleno barvo in na čelu svojej stranki, potegovale se za lepo Italijo. Da si so to bilo otročarije, me dvo sva si bili nasprotnici in to hudi nasprotnici.
„Od kod je tvoj oče?- som jo uprašala.
„Iz Ipave."
»In mati?*
„Iz Postojne." „In Ti P"
„Jaz sem iz Trsta*, odgovorila mi je jezno.
.Jaz sem Tržnčanka in kot taka sem Italijanka, kaj morem za to, da so moji Btariši po naključi iz slovenskih krajev?"
Končali sva šole in videli sva se prav redko kedaj. Pozdravljali sva se, a meni je bilo tako nekako čudno, ko sem jo
vojske, koje morejo majhni stvori izumiti in vzdrževati.
Naj večje prašnnje obstoji v tem, da, dočirn se družtva zabavljajo prireraje • nesmiselne demonstracije, katero vedno bolj opozorujejo na nas vlado in pri kojih se igrajo a Slovani, izgubljamo tui vedno več zemljišča z etnografske strani. Družtvo „Pro Patria" si priztdeva sicer napraviti jez etnograf.skej navali Slovanov ali njega moAi so pičle in, ako uspeva v Trentinu proti bolehnemu in neznatnemu nemškemu življu, ne uspeva na Primorskem nasproti Slovanom, kateri tuknj učinjajo dobro polovico vsega prebivalstva.
Mi potrebujemo probude iz kraljestvu ali jaz bi želel, da bi nas se navduševalo vse drugači, nego nas Cavalotti in Imbriani; želel hi, da bi ta borba bila resna, zakonita, podprta od vsega naroda in samo na narodopisnem polj u. . . . Politiko, Vritij zu , sedaj, prepusčajtuo bogovom,., in, n!cn| to ne gre, spoštovanemu Crispiju, kateri, | navzlic nekaterih pogreškov, ni gotovo, I mož, ki deluje z glavo v vreči, vsekakor! pa gledo domoljubja ne treba mu hoditi J v šolo h Cavalotti ju niti h irredentističnemu j . odboru, niti h mesarju Mrakitschu (na ! zdravje! hvala) rojenemu v Bolcu, katerega so nedavno v Trstu zaprli pod krivdo, da je vrgel petardo.
*
i * *
Naj nam bode dovoljeno priobčiti na tem mestu v glavnih potezah komentar tukajšnjega uradnega lista „Adria" k ome-njonemu dopisu v FanfuNo :
„Kakor smo obečali, objavljamo danes naše biljožke in opombe h članku v „Fan-fulli", kojega smo vsega ponatisnili v odgovor Indipendentiju, ki je včeraj ponatisnil članek iz prejšnjega dno zaplenjenega lista samo z drugim naslovom. Iz imenovanega rimskega časopisa ni Indipendente ponatisnil ni jednegu članka, pač pa je prevzel
srečala; pozabiti jej nisem mogla, da je zaničevala moj in svoj narod.
Ona brzo ni več mislila na to.
Minolo je nekaj let. Na tržaškem kolodvoru bilo je mnogo potovalcev, ki so čakali vlaka. Moji so me spremili do ku-peja in odšli. Ostala sc-m soma z nekaterimi sopotovaloi, ki me pa neso zanimali.
Uže je kondukter zaprl vrata, ko priteče gospodičina vsa spehana in kriči:
„Pi osim, kondukter, odprite mi, hitro, prosim hitro !"
Odprl jo vrata našega kupeja in vanj stopi vsa iz sobo ona — moja nasprotnica iz foiskih let. Spoznala sem jo takoj, ona | pa meno ne, ker ni imela časa. Hitela je spravljati malenkosti, katere jo vzela Beboj v kupe in katerih je imela poln naročaj.
Se le ko smo imeli Trst uže daleč za Babo, jame pazljiveje gledati krog sebe in v tem spozna mene,
„O, Ta vČar ! dober dan!"
„Dober dan Mikelič."
„Kako Tebi P*
„Hvala, dobro in Ti?"
„Tudi. Spoznala Te nesem do zdaj."
„Jaz Tebe pa, koj ko Bi vstopila."
„Zakaj me nesi nagovorila?"
„Nesem znala, da Ti bo prav, saj veš, da se nesva ljubile," sem dejala.
ali prav za prav premenil njegov pomen a d usu iu svojih privržoi.cev, ki so uže davno sem navajeni misliti s tujo glavo.
. „Člank ar v Fanfulli" ne zvrača krivde na Carducoija, De Amicisa in drugo slavne Italijane glede pogreškov v koje so zabredli glede Trsta — kar bi rad dajal zastopiti Indipendente; temveč kriviči one, ki so jih v pugresek zapeljali, koji so jih koj ob njihovem prihodu doslovno zaplenili ter jih varovali liki javni stražniki in ne dopustili, da bi občevali z nikomur družim razun z oaebaiui njihove stranke in v zbirališčih njihove stranke.
„Indipendente praša sarkastično so li mogli ital. gosti iti na obisk k Nadlišku iu Nabergoju... Istinito, one ki so prišli setu, da prouče iu spoznajo pravi dež. položaj, tržaških prijateljev dolžnost jo bila seznaniti tudi s slovanskim odličnjaki, ki neso nič manj tržačani; v gospodih Nabergoju in Nadlišku bi spoznali dva poslanca v zbornici in mestna svetovalca n e i t a 1 i j a n s ke narodnosti, v prvem tudi jednega dr/, poslanca izbranega v jedni skupini našega mesta...
„No, izvzumši ona dvo gospoda, s koliko itali janskih Tržačanov, ki ne spadajo k lndipendonte-vej cerkvi, so prišli v dotiko ti gosti? Od njihovega prihoda do odhoda so bili držani v nekakej kvaran ten i.
„Mi ne poznamo sovražtva Slovanov proti Italijanom, Slovani branijo 9vojo narodnost in jezik, kakor jo branijo Italijani. Lahko so mej njimi nahajajo in se bodo nahajali nekateri preveč navdušeni, ki bo hočejo polastiti tudi tujih pravic.
„Ali bodimo pravični. Nočemo jo imenovati sovraštvo ampak nezaupnost in antipatijo, ono Čut Slovanov, koja ni morebiti opravičena, jako opravičena, ako pomislimo na obnašanje ne vsoh avstrijskih Italijanov proti njim, temveč pa onega
dela Italijanov, ki nikakor neso zvesti Avstriji, koji pa bi hoteli, ako bi jim bilo mogoče, zanikati Slovanom vsako pravico ter bi jih hoteli imeti za Bvojo sužnje? Mi nočemo dolgo obravnavati tega neljubega predmeta; zadosti je pa čitati Indipendente in druge organe in podorgane jeiusdem farinae, da se zastopi mrze-nje, s katerim se morajo navdahniti naši I soohčani Slovani, videč so žaljene v onih čutih, koje oni, kakor vsi drugi narodi | različnega plemena, smatrajo za naj-1 svetejše !
„Čigava je krivda ako vlada ravna bolj uljudno s slovanskimi druživi nego z nekaterimi italijanskimi? Pravimo nekaterimi, kajti italijanska družtva spoznana lojalnim, uživajo isto vladino naklonjenost. Fanfulla to jasno pove, kajti vlada je sprevidela napev iredentističnih , družtev.
„Mi jih nočemo nazivati naravnost iredentistične ali puste upljivati na se od nekacega duha, ki diši po iredentizmu....
„Je li pa kako slovansko družtvo, ki bi javno in odkrito ne izjavljalo svoje zvestobe, združenosti k ostalim avstrijskim deželam in udanosti presvitlej vlada-jočej hiši ? Ni ga niti jednega. j „Čigava je krivda ako vlada v ne-j katerih italijanskih družtvah ne vidi in ne more uvideti druzoga nego nevarnost, kajti nekateri prvaki se trudijo, da jim utisnejo |nek protiavstrijski značaj?
„0 družtvu Pro Patria smo nedavno govorili. Ponavljamo, da, ako italijanski živelj ne bodo imel od tega družtva ; dosti vspeha, ali bode zadnji negativen, krivda bode to onih, ki so to družtvo ! vodili na tako krivo pot... O tem priča zadnji famozni Občni zbor, ki se je vršil v Trstu minole jeseni".
Prosim Te, otročarije — iu pa Člo-i veku dobro dene, ko dobi znano osebo na peti."
„Kam se pelješ?4
„Na Reko. In Ti?"
„Jaz tudi na Reko."
„K znancem?" jo ona dalje uprašala.'
„Da." Ne vem zakaj sem ji zamol-j čaia, da se vozim ogledat svoj novi dom,! dom svojega dražega,
„Si še vedno Slovenka?" Vpraša me po daljšem molku, smeječa.
„Saj nesem še umrla, da bi od smrti vstala Italijanka" sem jej odvrnila.
„Lepo Te prosim kaj pa imate Vi Slovenci? Saj je vendar dobro znano, kaj v Trstu počenjate, liuši časopisi poročajo o tem.
„Vaši časopisi! Na teh je uže dosti resnice !"
„Ti si torej še vedno stara Tavčar!"
„In Ti še vedno stara Mikelič!"
„St. Peter!" kričal je kondukter.
Stopim k oknu in uže me je ugledal dragi moj, ki mi jo došel naproti do pol poti. Sinilo mi je nekaj v glavo.
Kondukter mu jo odprl, pozdravila sva se iu ou je sel poleg mene, Mikelič vis-a-vis.
Predstavilo sem ga jej kot znanca
svojega in napravil je na njo povoljeti utis, kat* sem brala iz njenih oči.
„Zna gospod italijanski"? vprašala ga je sladko. Naglo jaz mignem z očmi in on odgovori:
„Žal, gospodična, ne znam italijanskega*.
Hitro potein me vpraša :
„Ali jo ta tudi Slovenec?"
„Da", odgovori jej kratko.
„In to prizna povsod brez — no brez sramežljivosti ?"
„No se ve da, saj vidiš, da z mano govori le slovenski".
„Kako krasno, polno brado, kako ljubeznjive modre oči ; kako rast ali je res kak Slovenec tako lep?" Hitela je italijansko, prepričana, da on no ume.
„No kakor vidiš" — — —
„In tako eleganten, tako samosvoston — krasen mož! — Na to vzamem jaz v roke časopis, kateri mi je ponudil moj zaročenec iu delaje se tako, kakor bi mu v časopisu nekaj brala, rečem :
„Glej, ona zasmehuje naš narod, Ti jej ugajaš, Radovan, občuduje te. Ne izdaj se, kaj sva si, pridobi si jo in glej, da bo Slovenska, predno izstopimo.
Razumel me je. Pričel jo pogovor ž njo, jaz sem pa čitala, a nisem izgubila ni besedice iz njiju govorjenja.
Ho tukaj uradni časopis. Mi smo prinesli njegove opombe in pojasnila o dopisu v „Fanfullo", radi tega. ker je „Adria* v Trstu uradni list in glasilo dež. vlade. Njegove izjave so nam porok, da se tudi pri na« danf ter nam tudi slavna vlada počenja biti nekoliko bolj pravična: Da bi vsaj te svoje izjave in prepričanje tudi v javnosti oživotvorila ter več ne pritiskala Slovanov ob steno !
Ista vlada spoznava, da nas je v Trstu in njega okolici nad 40.000; od teh živi uas v samem mestu brez dvojbo nad 20 tisoč, vendar pa nemamo še niti jedne slovenske ljudske šole in mestni magistrat še vedno z nami ura-; duje v nam neumljivem, tujem, laškem jeziku! Borimo ae za lastne) po državi nam zajamčene pravice, borimo' se čvrsto in tirjamo to, kar nam je postavno dovoljeno, do sedaj; pašo vedno brezuspešno! Ako j nas uže pripoznavate ; ako spoznaste naše 1 število in moč: umestno je, da nam dovolite kar narn ustavni zakoni zagotovljajo !
Bog dal, da bi z novim namestnikom prisijala tudi za nas primorske Slovence in Hrvate boljša doba — narodne ravnopravnosti !
* * *
Z dne 30-31. m. m.: objavil je ime- ( novani rimski časopis drug dopis iz Trsta, katerega prevod tukaj podajemo našim čitateljem:
Trst, 29. julija: j
Indipendente od danes odgovarja v dolgem članku na moje pismo tiskano v vašom časopisu z naslovom „Trst, Gorica in Istra" ali razlogi tega časnika, koji je od svojega začetka sem prevzel v lasten monopol patrijotizem teh dežel, sožalibog kakor po navadi; rečem samo, da isti časopis, da mo prepriča išče zavetišča v sofiztuih in v onem lehkorečju, ki polaga drugim na jezik kar hoče, trga frazo in jih namešča z druzimi. Prav je! Le naprej tako. Ti ljudje hočejo, da je narod slep ter da jemlje rog za svečo in to je istinito najboljši način.
Zanikam pa Indipendentiju pravico slepiti Tržačane, kajti tako neumni in slepi hvala Bogu dosedaj še nesmo, da bi ne poznavali pravih odnošajev v deželi! Jaz nesem nikdar niti sanjal herezije zanikati italijanstvo Trsta; isto bi jaz brani! z golo : sabljo v rokah 8ko bi stvar, utrjena po zgodovini in po naravi, potrebovala mojega potrjenja. Ni res, da sem trdil, da je Primorje (Litorale) zemljepisno ime. Kdo je to trdil? Jaz gotovo ne in če Indipendente se več ne spominja, naj prečita moj
Radovan jej je povedal avrho svojega potovanja in ona je ne hote vakliknila ko je čula, da potuje kamor ona.
Od časa do časa pogledala mu je izpod čela in videla sem, kako ljubeznjivo se vede ž njim, da si ve, da je Slovenec, | kako ga zaljubljeno pogleduje.
Tudi on je igral dobro svojo ulogo.1 Pravil jej je v svojih študentovskih letih o svojem potovanji; o Dunaji je govoril kakor o svojem domu in tudi o Parizu vedel je mnogo, ko je videl, da jo to zanima, i
Strmć ga je ona poslušala in ne verujoč mi popolnem, ga še enkrat vpraša : je li res njegov materni jezik slovenski.
„Da, slovenski je moj materni jezik, \ ljubim ga in govorim ga izmed vaeh naj-! rajši. —
Mislila me je globoko zamišljeno v čitanje in rekla mu je poluglasno :
„Moji stariši so tudi Slovenci, pa neso z nami nikdar govorili slovenski. Nesem torej vedela, da ae ta jezik prija vsakemu govoru in spisu; pri nas v Trstu se — no pri vsem tem bi jaz rada znala slovenski.
„Potem bi mi preveč ugajali, gospo-dičina"! vskliknil je on.
„Potem, gospica bi si ne želel dru-zega nego poslušati besede v svojem milem jeziku, izhajajoče čez Vaši koralni ustni" !
Ne vem kam je gledal tedaj, kajti
dopis, v kojem trdim, da je to ime, ki se daje v avstrijskem burokratičnem jeziku Trstu, Gorici in Istri.
Za Primorje imamo samo dve zgodovinski imeni, namreč: Istra od Kvarnera do Timava in Furlanija od Timava do Idrice; in, ako se to ne dopade i zuzna-movanje „Venezia Giulia" za vso deželo od Idrice do Kvarnera. Ali to še ne izvzame istine, da bi v tej deželi ne bivali Slovani, in da ti zavzemajo izdatni del vsega prebivalstva: in to tudi, ne da bi bilo treba, da Carducci in de Amicis (kakor omenja ironično Indipendente) obiščeta častna gospoda Nadliška in Na-bergoja... mesti pohoda Minerve in Ginnastiohe.
Glede imen in priimkov, prav otroško delo je, pobijati Slovane z jedinim orožjem ker so mej nami nastanovljeni samo 1000 let. Oni tu bivajo in zadosti; in prebivajo ti tu ne kot memoidoČ narod (kakor na pr. Nemci), ampak kot stalno prebivalstvo . . . resnica je, da je njuno število v zadnjej dobi naraslo in se pomnožilo. Da pa bivajo tod uže tako dolgo, da so nekateri izmed njihovih unukov uže menjali svojo narodnost o tem pričajo gg. dr. Vidaković, Raškovič in mnogo druzih, ki spadajo k italijanski liberalni stranki kojih imena, navzlic njihovej italijanakej narodnosti, neso italijanska temuč slovanska. —
Cesa to pomeni P
rodu, je-li prav, da se upira sedaj asimilaciji, samo radi tega ker neke nepremišljene demonstracije so oživele v nasprotnikih in v vladi Čut odločnega odpora P
Trebali da Trst potrjuje svojo italijansko narodnost s petardami P So li potrebne one majhne demonstracije drugačne nravi, ki se vsak dan tukaj vršč ter gotovo ne porivajo naprej voza za en sam korak temveč so v drugem smislu škodne?
Italijansko solnce, ki tukaj sije tako lepo kakor v Florenci in v Rimu, jezik našega ljudstva, zgodovina naše obline, vse dokazuje italijanstvo Trsta in kdor išče dokaza temu jedva v pretiranoati kacega govornika, ali časopisa, ali si ni zadosti svest lastne italijanske narodnosti ali ne poznava škode, ki lehko od tega nastane našim deželam. Sicer pa je bil moj članek pazno prečitan in tolmačen : in lehko trdim, da osebe, kojih ni oslepila strankarska strast neso imele mu česa oporekati. Jaz sem Italijan in ni mi treba hoditi v šolo k Indipendentiju, da ae naučim ljubiti mojo domovino.
Svoji k svojim!
m.
Mi Slovenci imamo še drugo silno Blabo razvado, mi ae v trgovini prav nič ne zavedamo avoje narodnoati. Kar nam
ril	v• i , . J , . ... .	"»j« HBIUUUUBH. jvar nam
To znaci, da dober del ,tal,janskega je treba k -emo n8jrajfie . tujcjh k
prebivalstva, celo v v šj h kroeih, ni rim- i a v.-	i , • / .
,	J. *	»lufciu, ni nm kor da bi nas naši slovenski trgovci ne
skega izvora, radi cesar, ako izvlečete na' n„v. ^u« a,u.« * •• i i i-j , . ,	j	| mogli tako dobro postreči, kakor naši na-
dan a tara želesa o . aro.t. vaSoga izvora,! tl]iki. v tem obziru ,.„,„„„,„ (ako „„.
to je jasna P„da da nemate temeljitih aparnetn0. kakor noben drug narod. Le
dokazov za polemiko.	, .	,	... f .
r	! poglejmo malo, kako delajo drugi,
Za pobijanjo Slovanov treba drugaČ-| Ako pride Anglež v tujo mesto, po-
nega orožja, treba vsaj nekakega m od u a išče si take gostilne, katerim so gospo-
in rebus (treznomišljenja), koji bi vlade darji Angleži, ako mu je treba rokodelcev
ne Bilil, da o nas sumni celo v najnedolžnejših j vzame si Angleže, ako je le more dobiti,
stvareh! Politika prijateljev Indipenden- kar kupi, kupi pri Angležih. Tako delajo
tija in druzih jednakomislečih časopisov tudi Nemci. Le opazujmo tukaj v Trstu
nas je privedla v najslabši položaj, v tem živečo nemško kolonijo, da so prepričamo
ko smo bili pred letom 1866 mi, koji smo o tej resnici. YBi skoro ao prišli iz Nem-
neso prej videli, a tu
celo proti vladi delali glavni utis, sedaj1 čije, nikdar se
pa žalibog istega ne dajamo in pri tem1 Bo združeni in složni mej sabo. Shajajo zgubljamo vedno bolj zemljišče ter prišli se v svojih družtvih, kjer se natančnejše smo do tega, da Istra se bori v svojej 1 spoznavajo, podpirajo se vzajemno v trgov-notranjosti in na otocih za etnografični akih podjetjih. Posledica temu razumnemu obstoj^! ^	j ravnanj„ je( <ja Nemci v Trstu v vsakem
Trstu in v isterskih pobrežnih mestih ni sicer nevarnosti za italijanstvo ne sedaj ne v bodočnosti; zadostuje li to da se vlada osrčuje, da prepušča Slovanom
obziru napredujejo, da jih je čedalje več da imajo vedno več denarja, vedno obširnejšo trgovino.
Kako vse drugačni smo mi. Mi imamo
v notranjosti Istre vedno več prostosti ? j tukaj v Trstu svojih rokodelcev, obrtnikov In vsa ona masa Slovanov, ki se je nekdaj in trgovcev vsake vrste na izbero. No polagoma poitalijančevala uže od prvega | vprašaj je, se li poznajo mej sabo, se li
kje shajajo, da bi se pogovorili o svojih njeni ustni bili sta bledi, kakor ves njen trgovskih in obrtnih rečeh ter da bi so-obraz. Bala sem se uže, da ne izgubiva J glasno in vzajemno postopali ? Nikdar! igre, no ona ni vsega tega opazila, zaru-; Kar je naših ljudi, je vsak sam svoj, ne dela je, odkašljala se za svojo pahljačo j briga se za slovenske svoje tovariše, da
in dejala:
„O jaz sem bila vedno dobre, bistre glavo, naučila bi se kmalo posebno, ko bi imela — — — —
„učitelja, ki bi mi ugajal" hotela je dostaviti, toda kondukter je zakričal : „Fiume J"
Ta klic jo je neprejetno dirnol in le nerada je izstopila.
Na vratih se je še enkrat obrnila in najn počakala „ako Ti drago*, je dejela „pridi me obiskat" in gospod tudi lehko pride, strijc pa bode vesel.
Še en ljubeznjiv pogled njemu in bila je zunaj. Na kolodvoru so jo pričakovali. Tudi naju so sprejeli njegovi stariši, mi dva Bva se sladko smehljala, hoteča se odškodovati za toliko čaBa.
Druzega dne sva srečala na glavnem šetališči najino znanko sfe svojim stricem ; jaz sem se tosno držala Radovanove roke, zrla ga prav poredno, pogovarjala, smehljala se, da jej ni bilo težko uganiti, da Bva se včeraj zlagala.
Pogledala je najn tako srdito---
on pa je dejal:
„Ti si vedno poredna, Milka!"
druži se raji z Lahi nego s Slovenci. In kedo je temu kriv ? Nekoliko njih odgoja pri prejšnjih laških gospodarjih, mnogo in največ pa naše občinstvo samo!
Mi tako radi povdarjamo, kako ogromno število je nas Slovencev v Trstu in okolici, bahamo se s tem, da je vsa zemlja obdajajoča Trst Čisto slovenska brez katere koli tuje primesi. In vender nesmo še našli sredstva, da bi to naše število in našo moč dali laškim Tržačanom čutiti. To sredstvo je kaj preprosto in bode vender silno uplivalo na naš razvoj in na značaj mesta. Ravnajmo so v praktičnem življenji po angleškem in nemškem vzgledu, k u-pujmo le pri naših trgovcih, naročajmodela lepri slovenskih obrtnikih, najemajmo si samo slovenske posle in slovenske delavce in videli bodete, kak prevrat navstane vsled tega v mali trgovini in obrti. Naši trgovci in obrtniki, ki si sedaj ne upajo odločno pokazati svojega narodnega mišljenja, no bodo tega skrivali, kadar sprevidijo, da n«Bo odvisni od Lahov^ I ampak da ne pošteno žive o tem, kar
skupijo s Slovenci. Tu bodo kakor gobe rasli slovenski napiai nad prodajalnieami in italijanski značaj mesta, bode čedalje bolj zgineval. Dovolj imamo svojih narodnih trgovcev in obrtnikov vsake vrste v Trstu, da nam ni treba prav nič zahajati k tujcem, mej sabo lahko pokrijemo vse potrebe in zadovoljimo vse zahteve, samo vzajemnosti treba. Denar, ki ga trosimo pri tujcih, nosimo ga rajše svojemu človeku, privoščimo svojim ljudem dobiček, katerega v nespameti svoji dajemo tujcem. Tako ostane naš kapital vedno v naših rokah, raatel bode in imel čedalje večji upliv v javnem življenji. Od svojih trgovcev in obrtnikov imeli bodemo dvojni dobiček: Ti nam bodo bolje in solidnejše stregli nego tujci, vrhu tega pa bodo jemali v službo samo slovensko mladeniče ter tako odgajali mladi narastaj slovenski za obrt in trgovino! Od nasprotnikov tega ne moremo več pričakovati. Ti gledajo, da se od nas okoristijo, kolikor morejo; z dobičkom pa, ki smo jim ga sami vsilili, delajo proti nam in našim otrokom. Nasprotnost proti Slovencem je v Lahih uže tolika, da uže nočejo več jemati slovenskih pomočnikov v službo ter delajo v trgovskih družtvih z vso silo na to, da bi zaprečili našim mladeničem z dežele pot v Trst. To bi bilo za nas velika škoda in izguba, katere nas morejo obvarovati samo naši trgovci, ako je narod dovolj podpira! V tem slučaji se nam jasno kaže velika praktična vrednost vzajemnosti mej slovenskimi trgovci, obrtniki in mej narodom. To vzajemnost mora propovedo-vati in širiti vsak razumnik mej narodom ter onim, ki praktične vrednosti takega ravnanja še ne poznajo, to razbistriti in je poučiti. Ni dovolj, da se samo piše po novinah, za take ideje treba mejsebojne agitacije, le z živo besedo moramo pridobiti narod na svojo stran. Vsakega razumnika dolžnost je pa, da po svojih močeh dela v dosego te svrhe. Saj to ne zahteva poselnih žrtev; tu in tam kaka beseda, dober svet, prijateljsko svarilo, to mej na-rodom_več izda, nego še tako lepo pisani članki. Delajmo torej z združenimi močmi v dosego naše svrhe in uspeh je neizogiben.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Češki Nemci neso sprejeli ponudbe, naj se udeleže deželne obrtne razstave, ki bode 1891. 1. v Pragi. Gospodje trde, da ao v deželi sicer v manjšini, da pa imajo veliko obrt in trgovino v rokah in da tega nočejo dati Čehom v službo. Nekateri listi obsojajo abstinenco nemških poslancev na Češkem, ker ta politika škodi narodnemu gospodarstvu ter se narodnostni prepir s tem zanaša tudi na to polje. Drugi je pa zopet podpihujejo in zakli-njajo, naj tirajo to do skrajnosti. Motijo se pa, ako mislijo, da čehi no bodo mogli brez Nemcev shajati. Po shndu nemških telovadcev v Monakovem vpletajo se kaj radi nemški listi v naše notranje zadeve. Govor bavarskega princa Ljudevita, daje jim povod k raznim premiš! j< vanjam in modrovaujem. „Neue Preussisohe Zeitg." prinesla je več člankov, v katerih je po svoje raztolmačila pomen nvstro-nemške zveze. Ta list se ve da, prav pogumno napada Taaftejev sistem ter nnglaša nem-ško-narodni značaj te zveze. Iz vsega se vidi, da bi Nemci radi deli Avstrijo popolnoma pod noge ter jo s pogodbo zavezali stopiti popolnoma v Hlužbo nemškega naroda. S posebno slastjo se sklicuje na „duhoviti govor bavarskega princa" ter koncem navaja doslovno njegove besede. Pravijo tudi, da je nemški cesar brzojavno čestital princu Ljudevita na tem govoru. Da so v Berolinu vladni krogi neizmerno zadovoljni s tem govorom priča nam to, da vsi vladni listi in celo „Reichs-
anzeiger" še dan danes donaša razne razprave in razmatranja o tej izjavi. Našim vladinim krogom bode morda to dovolj, da spregledajo in sprevidijo, kako koristi ima naša država od te zveze „Reicha", hočejo nam dajati ministerstva, vladine sisteme, hočejo vzeti našej zbornici upliv na vnanjo in notranjo politiko države itd. In vse to, ker je naš cesar rekel nekdaj, da je nemški vladar, in jo nedavno napil kameradstvu nemške in naše vojske. To bi bilo res lepo kameradstvo. Nemci bi za nas mislili in govorili, vladali in ukazovali, nam bi ne bilo treba druzega, nego molčati, ubogati in delati po njih povelju. To bi bilo uže malo preveč „gemutlich". V Avstriji živi hvala Bogu dovolj Slovanov, ki bodo znali te nemške račune prekrižati.
Vnanje dežele.
Pot ruskega carja v Berolin, daje raznim novinarjem še vedno gradiva dovolj, za dolge članke. Kakor se pričakuje pride car mej 22. in 26. t. m. v Berolin. Kako ga bode tamošnje prebivalstvo »prejelo si lahko mislimo. Uže pred dvema letoma so ga Berlinčanje prav mrzlo in ravnodušno sprejeli in letos bodo njemu nasproti še bolj ravnodušni. Čudno jo to, da so razmere mej nemškim in ruskim dvorom vedno prijazne, k ljubu temu pa nemške službene in neslužbene novine nečuveno hujskajo proti Rusiji in nje vladarju. Kar koli so zgodi v političnem življenju, kar ni berolinskej gospodi po vol ji, za vse dolžijo Rusijo, da je ona temu kriva. Ko se je raznesla vest, da hoče Francija papeža pregovoriti, naj se naseli na Francozkem, rekli so da ie Rusija imela vmes svojo roko. Ta suraniče-nja postajajo užo smešna, dokazujejo nam pa, da Nemce silno jezi, da se je Rusija znala obvarovati neodvisno in da ima velik upliv na politični položaj v Evropi.
Če m a gora in nje knez Nikica ne dajejo nemškim novinarjem miru. Srčno prijateljstvo mej črnogorskim in ruskim vladarjem je vznemirja in to čedalje bolj, ker stopiti obe vladarski hiši sedaj po možitvi knjeginje Milice tudi v ozko sorodstvo. Dunajska „N. Fr. Pr." prinesla je dolg članek o črnogorskih željah in težnjah v katerem skuša dokazati, da knez Nikica hrepeni uresničiti velikosrbsko idejo, zediniti vse srbske zemlje, tudi Bosno in Hercegovino, spodriniti Obrenovićo na Srbskem ter si sam posaditi kraljevo krono na glavo. Židovski list dokazuje po svoje, da je vse to samo rusko maslo, da so Črnogorci v ruski službi, in da Srbom od to strani preti največja nevarnost. So ve da pohvaljeni list ne zabija svariti Srbe pred ruskim uplivom ter je kakor koklja vabi pod svoje krilo, kjer so edino varni. Piše se lahko kar se hoče, vprašanje je samo, ali se dotični, komur je pisanje nainerjeno, hoče ravnati po teh modrih nasvetih.
Mej Nemčijo iu Švico so še vedno napete razmore. Nemčija je dvignila pogodbo o naseljovanju. Do sedaj je varovala nemške naseljenike v Švici posebna pogodba, tako tudi Švicarje na Nemškem. Nemčija je to pogodbo pretrgala češ, da hoče s tem zabraniti naseljevanje nemških socijalistov, ki so iineii v Švici svoje trdnjave, od koder so potem širili svojo agitacijo po Nemškem. S tem, pravijo nemški listi, ni hotela Nemčija delati zdražbe, ampak težila je samo za tem, da Švica postopa proti nemškim socijalistom po zakonu in ne več tako dobrodušno, kakor do sedaj.
Z izidom volitev v generalne svete na Francozkem peča se „Nord" ter pravi, da sedanji poraz generala Boulan-gera ne daje še nikakega jamstva za to, da pri volitvah v državno zbornico ne zmaga. — KongreB proti suženstvu, katerega je sklical kardinal Lavigerie je odložen, ker se je priglasilo premalo udeležnikov. Plemeniti kardinal je zelo pobit zaradi tega, in brž ko ne, kongresa ne bo več.
Mej Italijo in Rusijo so razmere malo napete. Italijanski vojaški ataše ni povabljen k velikim vojaškim vajam ruskim. „Riforma" piše, da se noben vojaški zastopnik tujih držav ne udeleži teh vaj, Angleži so bodo te dni sprejeli z derviši na egiptaki meji. Ustaši so uže blizo in boj je neizogibon. Angležem pomagajo egiptske čete, katere so dobro uvežbane in so Angleži z njimi popolnoma zadovoljni. Tudi Nemci se bijejo v Afriki. General \Yissmann ima mnogo posla, da se brani proti zamorcem, ki so dobro oboroženi ter imajo tudi topove.
DOPISI.
V Vojščici, dne 31. julija, [rzv. dop.] V torek dne 30. julija razobesili smo nnšo trobojnico na novo pokritem šolskem poslopju, pa kaj bi je ne; ona bodi našo geslo. Pokali so topiči in vmes zaorila je zbrana šolska mladež ponosno „Cesarsko himno" in še nekaj drugih kratkočasnih pesnic ozuanujoč veseli dogodek, ki smo ga radostnega srca učakali. Kakor goba po jesenskem dežju vzrastlo jo to poslopje, dom učečej se mladini ali šola. i Imamo jo, naj le reče kdo kar hoče. Občinar naš bodi vesel, štej si v čast, da se s pomočjo tvoje roke in tvojega znoja, ponosno dviguje ne kolosalno ali velikansko, pa vendar čedno postavljeno šolsko poslopje. Hvaležen vam bode poznejši rod, blagrovali vas bodo potomci ter rekli: moj ded ni držal križem rok, ni ae zbal truda, delal je od ranega jutra do poznega večera.
S tem ste postavili hram oliki svojega milega slovenskega naroda, tedaj narodni ste, skrbite za narodov obstoj in za probuditev narodne zavesti. Vsak korak, ki ga storimo, smo naprej. Bog daj, da bi ta hram stal narodu v blagor, da bi omika cvela tudi mej prostim ljudsvom, ter nas rešila ljudi, ki so jej nasprotni.
Bog živi vse, ki so kaj pripomogli pri pri stavljenju novega šolskega poslopja. Tako Vam kliče:	Vojščičan.
Domače vesti.
t Baron Josip Filipovlć feldzajgmaj-ster in vojaški poveljnik Češke umrl je 6. t. m. od kapi. Pokojnik je bil rojen v vasi Novom, poleg Gospića v nekdanji vojaški granici, bil je pravi hrvatski junak, graničar, ki je dosegel najvišjo vojaško čast. Veliki pokojnik zaposel je Bosno ter se o tej priliki odlikoval kot strateg. Bil je eden najboljših vojskovodij in odlikovan je bil z največjimi avstrijskimi redi, S prva je bil Filipovič prevzel civilno in vojaško upravo Bosne in Hercegovine, a ker ni Madjaroiu po volji vladal, moral se jo umakniti iz zasedenih dežel prepustiti mesto ljudem, ki pokornejše služo Madjarom. Iz Bosne vrnil se jo na prejšnje svoje mesto v Prago.
S pokojnim Filipovičem legel je v grob hrvatski junak s k a to rim se je narod ! smel pred svetom ponašati. Pokojnik je I bil dober sin svojega naroda ter je v vsaki priliki rad govoril lepo materinščino svojo. (Vsem, ki so služili pod njim, ali bili v zvezi z njim ostane v neizbrisnem spominu. Lahka mu zemljica. Večnaja pamjat.
Imenovanja, Finančno minister8tvo jo | imenovalo višjim komisarjem finančne straže kom. Josipa Stefič in Gustav Korb j in komisarjem Huga Grignaschi, Andreja Trdan in Drag. Brezavščeka.
Levstikova slavnost V Velikih Laščah. Slavnostni govor pri odkritji spomenika govoril bode c. kr. notar na Brdu gosp. Janko Kersnik. — Naznanila so do
sedaj svoj prihod naslednja družtva: Pevski zbor Ljubljanske čitalnice (20 pevcev) „Dolenjski Sokol" h zastavo in več ga-
silnih družtev. — Gosp. dr. C e 1 e s t i n ,, vseučiliški profesor v Zagrebu, naznanil je • odboru svoj prihod z gospo soprogo.
Senožeška podružnica sv. Cirila in Metoda bodo imela svoj redni občni zbor 11. avgusta t. 1. popoldne ob 4. uri v hiši! gosp. Perhavca Ignacija v Senožečah. Vsi čestiti udje vabijo se tem potem na polno-brojno udeležbo.
Slavnost „Slovenskega pevskega družtva" V Celji bila je toli sijajna, da Štajer-: ska še ni videla jednake slovensko vese-j lice. Udeležencev mnogo stotin. Samo iz j Ljubljane prihitelo jih je nad sto. Red uzoren. Zborovanja udeležilo se je poleg j udov tudi mnogo gostov. Koncert izboren. Udeležba tolika, da ni bilo dobiti prostorčka uže ob 5. uri.
Barkovljanski Stari cerkveni pt-vci nas prosijo naj bi natisnili v ntišom listu zahvalne besede namenjene g. nadučitelju Možetič-u bivšemu orglarju in pevo-vodju v Burkovljali. Res jo vredno omeniti, da je bilo cerkveno petje v Barkov-Ijah pod vodstvom g. Možetič-a prvo v okolici — enako so priznavali pred leti tudi laški listi. Gosp. Možetič okrepil in spravil je na noge pred leti tudi domači narodni pevski zbor, kateremu ni bilo menda para v okolici. Kakor se je takrat govorilo, tožila sta radi tega g. Možetiča na magistrat— naš „gouverncr" in nek drugi človek, kateri je v Barkovljah prav tako domač, — kakor gouverner sam. Ne vemo koliko je na tem resnice, slišalo so je potem, da je prepovedal magistrat učiteljem po okolici učiti narodno petje — in g. Možetič je opustil na to učenje narodnih pesni. Radi slabega zdravja opustil je učitelj sedaj še cerkveno petje in orgijanje.
Natečaj. Razpisana je ustanova Jero-lima Grego v znesku letnih gold. 300 za absolvirane dijake mestno realke, ki nadaljujejo svoje šole na jednej tehničnej višjej šoli v Avstriji. Prošnje do konca t. m. pri mestnem magistratu.
Našim delalcem. C. kr. morski arsenal v Pulju potrebuje okolo 100 delalcev za ladijetesalnico izvežbanih v izdelovanju železa. Starost delalcev ne sme presegati 40 let ter morajo biti popolnoma zdravi;! — da se to konstatira preiskoval jih bode ob njihovem prihodu v Pulj poseben zdravnik ; s seboj naj prinesejo krstno pismo kak dokument, s katerim izpričajo j njih podaništvo, spričevalo nravnosti in delalsko knjižico. Podvrženi bodo posebni skušnji iz njih rokodelstva ter odloči se ( jim po zmožnostih tudi dnina. Potne odškodnine ne prejmejo.
Koroške razmere. Tovarnar Maks vitez Moro v Vetrinji na Koroškem je bil nedavno odlikovan od presvetlega cesarja s komturnim križcem Fran Josipovoga reda. Minolo nedeljo mu je ekscelencija gospod deželni predsednik koroški slovesno izročil visoki red.
Nj. ekscelencija gospod deželni predsednik je nagovoril odlikovnnca z daljšim nagovorom, ter rekel mej družim: — Dvoje vprašanj danes giblje duhove: socijalno in narodnostno vprašanje, iu žal da njun vpliv na razmere življenja ni povsod bla-žilen, ker večkrat sta v žalostnem nasprotju z velikimi interesi kulture.
Narodnostno vprašanje giblje duhove, in tudi to ne povsod na korist človeštva, niti ožjih krogov. Brez dvoma temu vprašanju mnogi pripisujejo veliko važnost, nasledek temu pa je večkrat zastajanje na poti do prave omike.
Na mnogoštevilnih popotovanjih po deželi nisem imel prilike, da bi bil slišal take želje, kakorsne večkrat od zunaj nosijo v deželo. Slovensko prebivalstvo v deželi sije v svesti, da je navezano na Nemce in hoče s temi v miru živeti. To je tudi tukaj v Vetrinji in družina Moro je veliko k temu pripomogla, da je tako . . . Želim, da bi bil tudi v narodnostnem oziru vedno mir, da bi se veje nemškega hrasta in slovanske lipe
združile v široko streho, pod katero naj bi oba naroda srečno skupaj živela . . Odlikovancev brat Leopold pl. Moro jo pozneje napil ekscelenciji deželnemu predsedniku ter rekel med drugim :
„Na Koroškem jo inir, akoravnn —. in rečem to ne glede na grajo ali hvalo — so se brezvestno trudili, da bi zanesli narodnostni prepir v deželo; da se je ohranil ta mir, pomagala nam jo deželna vlada koroška, pomagal nam je njen načelnik".
Slov. državni poslanci sedaj veste, kdo na Koroškem kali mir !
Izlet veteranskega družtva minolo nedeljo v Milja se je neki dobro obnese]. Z Jovdovim parnikom se je odpeljalo iz Trsta okolo 000 udeležencev. Pri tej priliki naj nam bode dovoljeno opomniti, da so to družtvo, ki obstoji skoraj i z-k 1 j u 5 1 j i v o i z s 1 o v e n s k i h udov, poslužuje navadno v svojih poslovili l a-š k e g a in n e m š k e g a jezika ter izdaje svoja povabila samo v teh jezikih. Nam se to vsaj tako dozdeva, kajti povabila k zadnjemu izletu nesino dobili ni-kacega, samo slučajno nam je jedno pred oči prišlo. Pri sedanjih okoliščinah so moramo mi temu le čuditi in isto grajati!
Načrt hrvatske hipotekarne banke.
Ogerska hipotekama banka se posvetuje uže dlje časa z dunajsko banko Uuion glede ustanovitve nove hipotekarne banke za Hrvatsko in Slavonijo s sedežem v Zagrebu. Ta projekt bode, ako bodo okoliščine dopustile, izvršen uže v teku prih. jeseni. Glavnica te banke bi morala znašati od 3—5 milijonov goldinarjev in nekateri intereBovani v Zagrebu so izjavili, da del te glavnice sami pokrijejo.
Okrajna blagajna za delalco ponesrečene pri delu in bolne za Trst in okolico začne svoje delovanjo 1. prihodnega meseca. Magistrat povablja delalco in gospodarje ali delodajalce, da k blagajni pristopijo odnosno vpišejo svoje podložne. Natančnejše se zve iz dotičnega naznanila, kojega je magistrat izdal v laškem jeziku čeprav je tri četrtine tržaških delalcev slovensko narodnosti.	•
Pogozdovanje Krasa. Komisija za po-gozdovanjo Krasa v goriške j — gradiščanskoj grofiji je nasadila v letu 1888 gole površine v znesku 179 hekt. (125*5 v sežanskem okraju, 35 2 v goriškem, 18.3 v gradiščanskem) s skupnim troškom gold. 4737*20. in vporabivši 1,340.610 mladih drevesc; luknje za nasade priskrbele so občine same. Razun tega se je porabilo za zboljšanje prejšnjih nasadov 627-000 drevesc in potrosilo gold. 1910*77. Skupno število v letu 1888 nasajenih dreves znaša torej 1,968 070 komadov, troški nasuji-nja pa gold. 6648-06. Rastline so so vzele deloma v lastnih Šolah komisijo v Komnu in Gorici, deloma iz erarijalnih nasadnih šolah ali vrtovih v Komnu in Boljuncu. Površina prvih znaša vkup" 7000 kvadratnih metrov, njih vzdrževanje stane na letu 1888 znesek gold. 1240*24. V obrambo nasadov proti živini na pn»i se je naredilo 2112 metrov suhega zdu v dolžini ter v to potrosilo golil. 647*52. Nadzorstvo oskrbujejo trije od komisijo pta-čevani poljski Čuvaji.
Peronospora v trž. okolici. Kakor
nam poročajo iz več krajev okolice, jela se je širiti ta nosrečna trtna bolezen vedno bolj po okolici. Opazovati jo je bilo prejšnja leta samo v gorenji a letos širi se tudi v dolnji okolici ter mnogo škode učinja. Kakor znano edin pridelek naših okoličanov je vino radi česar jim mi v novič priporočamo, da uporabijo vsako sredstvo, da se ta nesreča odvrne. Raba zmesi bakrenega vitrijola in apna je neki dobra in priporočljiva ; poduk a rabi tega sredstva smo jim nedavno prijavili. — Evo ti, dična kmetijska družba v Trstu, prilike pokazati svojo potrebo in veljavo ; ali trž. „kmetovalci v fraku in pinji", ki sede v odboru tega družtva se za te pojave malo ali nič ne zmenijo. V okolico ti pridejo samo tedaj,
ko je vino uže narejeno, da se ga napi-jejo in ga hvalijo. Trstu je te družbe treba kolikor vozu petega kolesa. Čas bi bil vendar enkrat, da se naši poslanei v drž. zboru oglase, naj se družba in drž. podpora poveri okoličanom ter se osnuje slovansko kmetijsko družtvo. kakoršno je v Gorici.
Sodna obravnava proti prejšnjemu
mogel več najti v valovih. Jokaje je mož to pripovedoval dvema gospodoma katera sta šla uprav merao ter čula njegove klice na pomoč. Truplo one nesrečnice so izvlekli iz morja v ponedeljek zjutraj, moža je pa redarstvo obdržalo v zaporu.
Nove bankovce bodo baje kmalu Zopet zamenili z druzimi, ker so slabo narejeni in se zlasti barva na njih kaj lahko raz-
uredniku Indipendentija Genirantu in dvem \ maže. Izdali bi jih neki niti ne bili, da
sodrugom radi prestopka 11. tisk. zakona vrši se danes. O izidu bodemo poročali prihodnjič.
Razpust nemškega šolskega družtva.
„Politiki" se poroča iz Dunaja : — Ako nas česa se začudenjem napolnuje denaš-nji odlok, s kojim so razpušča „Sehulve-rein fiir Deutsche" čudimo se, da se je to storilo še-le sedaj.
Navzlic znani pravljici, da so nem-Stvo pritiska ob zid, Slovani so ne morejo pritoževati, da vlada ni skrbela mej njimi za red in polieijstvo. Čestokrat se je uvidevala v uprav ničnih stvareh nevarnost za državo ali vsaj za občen mir in red v kratkem časnikarskem članku, v zborovanjih, v ničnih slavnostnih znakih, v narodnih barvah; — vse to je pri Slovanih za državo bilo opasno. Ali česa pomeni vse to proti drznemu in sistematičnemu pobijanju državno zavesti, koje tira velikoncniška propaganda v Avstriji uže več let z nečuveno bezsramnostjo ? — Zgodovina „Schulv. fiir Deutsche* je v Avstriji kos zgodovine Gerroanie irredente. To družtvo je bilo g o j i š č e i n g n j e-zdo na jčistejše veleizdaje. Besedo „Germani a irredenta" rabil je nek njegov ud in zaščitnik uže pred leti v dr-žavnej zbornici. Vse grupe in podružnice tega družtva so bile zgolj gibanje naperjeno proti obstoju Avstrije. Državni zakoni iu oblast, domoljubni iu dinastiČni čut 30 se z nečuveno bezsramnostjo v ne-! številnih prilikah zasmehovali in zaničevali. Je-li treba povedati kje se je gojil oHi duh, ki se je javno izražal pri graškem vseučiliščnim komersu v zaničevanju cesarske podobe, pri odkritju spomenika Mariji Tereziji v nečuveni poulični demonstraciji i v popevanju „ Wacht am Khein",
ne manjka zelo goldinarskih listin.
„Ljubljanski Zvon\ Vsebina 8. zvezka :
I.	Gorazd: Attila in slovenska kraljica, Pesem beneškega Slovenca. 2. Dr. Ivan Tavčar: Grajski pisar. Zgodovinska podoba, 3. I)r. M. Murko: V provinciji na Ruskem. Potopis. (Dal je.) Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. (Dalje.) 5. Jožef Rakež: „Nekaj o novem „svetovnem" jeziku. 6. Zamejski: Vzdihi. 6.
7,	8, 9. 7. Anton Funtek: Luči. 8. Veli-mir; Naša potovka. 9. J. Steklasa ; Gajbija turški prerok, 10. Književna poročila.
II.	Listek.
Učiteljski „Tovariš". Št. 15. prinaša: L ali v ; Domača vzgoja ; Svitoslav i Danica ; Domoznanstvo kranjske vojvodino ; Svednji vek ; Dopisi.
Rimski katolik. V zvezek tega četrt-letnika je ravnokar izšel ter prinesel različnega gradiva.
„Vrtec". Št. 8. prinaša: l.Ob sklepu šolskega leta. 2. Prat gremo! 3. Radovedni otrok. 4. Ženjica. 5. Vodniku. 0. Prva čestitka. 7. Boj na ICovačiču. (Konec.)
8.	Listje in cvetje.
Izvoz moke. Od 1. januvarja do 30 junija t. I. se je izvozilo iz Reke 604.381 »netričnih stotov moke.
milnico (žajfuico). Muha namreč hoče uiti I 0 rilioln	n •
iz žleba, zaletava 8e ob stene in v teko- U	Ba"Ca UniOn
čino, in slednjič v njej pogine. Da se žleb	di M™f oplzioni di Banca
more izprazniti, očediti in na novo nalili,.	e Cambio - Valute,
bodi tako pritrjen, da se da snemati. Vsa a) Accetta nrmuu-nti in Conto corraUe, abbonando naprava je tako preprosta, da jo more vsak klepar narediti.
D vi ii aj s It h. boi-sa
G avgusta.
Knotni drž. dolg v bankovcih — — gld. tfH 90
„	v srebru — — —
hitita renta— — — — — — — — 5"/o avstrijska renta — — — — — Delnice narodno banke — — — — Kreditne delnice — — — — — —
London 10 lir »terlin--— — —
Francoski impoleondori — — — — C. kr cekini — — — — — — — Nemške marke — — — — — — —
I'KK BANCONOTE:
3" u c. preav di 5 g ni 31 °/	12
*' 1 /O M 11 n '' »1
3'.3 n a 4 meni li.sso
„ a « „
, „ a 8 „
PEH NAPOLEONI:
Zalivala
katero izražam vzajemno
2*/*%c- preav. d i 20 g.ni o„ " •» » >1 40 „
s /* „ „ „ „3 mesi 3V» „ „ „ „ 6 „ Sulle lettere di versamento in circo-lazione andra in vigore ii nunvo tasso d" interese a datare dal 13 e 20 Maržo a seconda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 23/4°|0,in-teresse annuo sino a qualunque somma ; prelevazioni Bino a f. 20,000, a vista verao chćque; Importi maggiori preavviso avanti la Bor3a. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Cnnter/r/in per tutti i versamenti fatti a qual8iasi ora d'ufficio la valuta del me-
, . desimo giorno. zavarovalni	(
Sj.10 100.^0
SK>9.—
»19 70
y :> i «').() "i
5S.3J
Gospodarska iu \mrnU stvari
Past za muhi'.
Vzlic raznim napravam, katerim je namen muhe odganjati ali preganjati, ostanejo muhe venderle v toplem poletnem času, zelo neprijeten gost ki ga se moremo le nekoliko obraniti. Zadovoljni smo, če moremo sitnosti, katere nam delajo muhe, nekoliko odstraniti, in to z načinom,
....	, .	ne da bi vsak dan posebe imeli mnogo
preu voisii inem ministerstvom, v šumečih i .. „ , .	.	,
, . ,, ,.„,	. . ,	opravila. Z neko pripravo, e ro nedvomno
skandal,h o priliki nastopa lece in odpusta!	»	VT . . ' .
, o i	i ' omogočeno. Narejena je ta priprava iz
iz zapora poslanca Schonnerer-ia, kari., , ,. . .	, .......
f	. . , „ , ,. .. I žleba, ki je pritrjen ob spodnji sipi, in
le nedavno v javnei drzavnozborski seul . A . , . .,.,'„ ±. . .	i m . « *r	sicer tako, da muha, idoča doli po šipt,
lzrazal poslanec iiirk r Vso to se ie pa I	.	. , . , , .
... r .	.	..-I mora čez ozek predstrešek skozi razo
zgodilo pri vsem nadzorovaniu in straže-	. .	, ' v, ,	,
. ....	... , . , i (špranjo) v žleb, Lu v žlebu je muha vse-
nju policije. M« smo istinito zsdnii, da . .	,	,	. .
,,..	.. .. „ . . . i kakor ujeta, ker mu i« dno napolnjeno s
kličemo na pomoč pouciio. kar se ie tukai' , ,	.
... ...... .	. .tako tekočino, v kateri pogine, na pr, z
godilo pred očmi in ušesi vseli, to ni bilo .
več izraz narodnega navdušenja temveč očitno veleizdajatvo, ki je predrzno na -i eprotovalo vsaki državni postavi iti oblasti j in očitno rečemo, da je nemarnost in po-' trpnost vlade proti temu sovražnemu gi- j banju, tako neumevno kakor proti divjanju Italianissimuv v Trstu.
Grof Taaffe je slednjič uničil to ognjišče vse velikoneinške agitacije v Avstriji in v*ak pravi Avstrijec mu bode za to hvalo vedel. Ali s tem ni še vse storjeno kajti nemški nezadovoljni rovači snujejo uže drugo germansko zvezo čije glavni smoter bode gojiti ideje in namere „neodrešene Germanije" !
Kakor je iz tega razvidno, tudi v Velikonemcih tli in se goji, kakor draga cvetka, velei/.dajstvo in neavstrijstvo. Kdo je pa slišal o enacem početju v slovanskih družtvih ?
Zaprlo je redarstvo 561etnega Jakoba Miheliča iz Kočevja, blagnjničarja tukajšnjega del. podpornega družtva, »Unione operaia". ker je istemu izneveril 2100 gld.
Skrivnostna smrt. v nedeljo je neka Ivanka Prusnik nekdan ja točarica v gostilni „Alla citta di Vienna" najela kočijo ter se vozarila tja in som brez kacega namena. Na večer proti 10 uri drdrajoč po cesti proti Miramaru, nenadno odpre kočijina vratica in skoči v morje. Kočijaž ,e koj skočil za njo, da jo reši ali ni je
banki Slaviji v Pragi," oziroma njenemu1,.	^jncomnto. lincasso
glavnemu zastopniku gospodu Iv a n u . * COnf' V™™' d\Pe.r Tneste, Hribarju v Ljubljani na jako hitrej --^m l\nt\apent ed altre principali citti in v mojo popolno zadovoljnost izplačane	asHegm per questc piazze ed
sveti, v odškodovanje pogorelega mi po- RCCOl'da1I°fn facolta d, domtahare effetti slopja in krme v preteč»nem mesecu t I. lireflH° ,ft 8ua ca3sa f™™o d'ogn* spesa per
/M	.	.	.	v	PSfl.
Ob enem pa vsoiam si priporočati, .x	. , ,„	... ...
■	1 -	n) o incanca deU acqumo a aella vendtta
di effetti pubblici, valute e divise, nonche delTincasso di asmjni, cam-biali o coupom, verso 1 [s°[0 di prov-vigione.
c)	Accorda ni propri committenti la farnih) di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno 4j^°|0 e 5°[0 dcUa Banca Commerciale Unghe-rese di Peat e lo lettere di pegno 4% deli' i. r. priv. Banca Ipotccaria au-striaca di Vienna.	15—24
Triesto, 8 Maržo 1888.
ta prekori8tni in pošteni zavarovalni zavod, vsem tistim, kateri ncmajo še zavarovanih svojih poslopji, da jih pri tem zavodu zavarujejo.
P r o s e k 5. avgusta 1889.
Ivan Nabergoj.
FILltfALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
m trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrcdn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odka» 27,(,i0 | 30-dnevni odkaz 20/0 „
n
M- „ 2 „ H-meHeuni
ao- „ a1/«, n- „
Vrednostnim papirjem, gluRečirn na napoleonc, ka teri Me nahajajo v okrogu pripozna ne nov. borentna tarifa na temelju odpovedi od 22. oktobra, 2'1. oktobra in 18. novembra.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih 2% na vuako »voto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
/.a Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Bozon. Gradec, Hermanutadt, InomoHt. Celovec, in Ljubljano— brez troškova
Kupnja in prodaja
Išče se služabnico
zmožno v kuhanju iu drugih domačih opravilih. — Več se pozve pri upravništvu našega li-da.	5 — 6
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vlog^ v bankovcih od 50 uo5. do vsacega zru-ska vsak diin v t'tduu razuii praznikov, iu to 9—12 ur« opolndn«, Obrifdtl-ah P« di 10-1 i ure dop. Obrt-sti
na UnjiŽb't*..........ćl°iB
vr<>drioHtij, diviz, kakor tudi vnov<^enje kuponov Plačujt vsak »lun od 9—12. ureonolocne 24-14 pri odbitku 1%0 provizije."	Zio-mv« do 10<J tfld. prtc.ij, zinske
P »» a ti n i m i	i preko 100 do 100O dd nv ra s.» od-
u j m i.	! p .veduii 3 dni, zn-ske preko loOO
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru Z uM 5 dnlj prei
odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Her- Eskoniptuj« miMiji.-e doiiiiciHrane na tržaS-
iinu ali v drugih meHtih — provizija po po- k ■ .. irgu po...... 3l/t° 0
godbi.	Posojuje na .iržavii« pupi rje avstro-og^ske
Na vrednosti obresti po pogodbi.	,i iuoO glii. po ....... 5°/0
Uložki v pohrano.	' ^^J^	iouo do luoougi.i. v
1	.	, 1 t< Uoči-iii računu po......4'/®0/a
.iprejemajo ne v pohrano vrednostni papirji, zlat y,.p. (J svot« po dogovoru
ali .rebrni denar, Inozemski bankovci itd. - po ^ tj,.hHr llPoU vkiijllenju lin pos«^:.v-.
P0^"1-	v Trsiu. Obresti po dogovoru.
Trst. 18. oktobra lh88.	15 --24	TRST, 1. aprila 18H9.	15 -^4
METOVA
Dustrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar41.
Uradno
c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter »toji b prilogo vred 2 gld., ca gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje o. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
[userati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni coni: Inserat načeli strani 16 gld., na «/. strani 8 gld., na '/4 »trani 5 gld. in na »/.strani 3 fdd. Pn većih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse Inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasensteln L Vogler na DunaJI (Wien, I., VVallfischgasee Nr.10).
Vsa pisma, naroČila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Saleudrovih ulicah 6tev. 6.
Z 1. 1889. natopil ie..KMETOVALEC- S t. letnik. „KMETOVALEC 1 je «d'» voCi gospodarski list in ob enem najcenejši, zato 111 ćuda, ako je mod najbol razSirjenimi slovenskimi listi. V 1 1888. prinesel je ..KMETOVALEC 4 n» ^ > ►r«uv.tistBim tNKit Htraneh velike »V>liko 80 večih in 105 manjših gospodarskih iu sicer poljcdeN skih. živinamkik, vinarskih in gozdarskih člankov, nad 135 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera so stavili naročniki uredništvu, blizu 175 gospodarskih novic itd To berilo ra/.jasnjevalo je 50 podob. „VltTNAR" jo poseben vrtnarski strokovni Ust, Kateroga dobivajo naročniki „KMETOVALCA" zastonj. „VRTNAR' je prinesel 1. 1888. na 96 straneh velike osmerke 85 večih in 78 manjših sanjarskih iu vrtnarskih člankov ter blizu To podob. — Ilorilo v , KMFTOVALCU" in ..VRTNARJU ' jo dandanes za naprednega kmetovalca tako važno, da no sme biti slovenskoga gospodarja brez teh Koristnih listov. — „KMETOVALEC" « prilogo „VRTNAR'1 stoji na leto 2 gld„ uClteL.p plačajo pa le polovico. Udje c. kr. kmetijski) družite dobivajo „KMETOVALCA' zastonj. Naročila sprejema c. kr. kmetijska družba v LjUDljam, v Salendrovih ulicah št. 5 N aroniiUi, ki vstopijo iiiim! letom, dobijo vse izšle številko
Lastnik pol. družtvo „Edin08t".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tinkama Dolenc v Trstu.