Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. \ ® 02/ 7494 530 H termalni.park@terme-ptuj.si Podravje Ptuj • Kdo so kupci stanovanj v starem mestnem jedru O Stran 6 Ptuj, petek, 10. junija 2016 letnik LXIX • št. 46 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski ffij v Štajerski Podravje • O razdeljevanju evropskega denarja www.tednik.si ■ ■Stajerskitednik Stajerskitednik Politika Slovenske gorice • Pri Sv. Ani in v Benediktu jeseni spet zdravnik? O Strani 6 in 7 Kmetijstvo Volitve KGZS • Katastrofalna udeležba O Stran 8 Črna kronika Podravje • Preiskava vlomov v novogradnje še poteka O Stran 24 Šport Nogomet • Po treh letih ponovno v prvi ligi O Stran 11 Vlada daje bogatim, revež naj se znajde sam 300 milijonov evrov, ki jih je Cerarjeva vladna ekipa nedavno podarila Ljubljani, nazorno priča, katera območja v državi so obravnavana prednostno. Da tudi prvi razpisi pričajo o privilegiranem položaju zahodne regije, potrjuje direktorica 4 ^T ZRS Bistra Aleksandra Pivec. Več na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Kakšna bo »kupčija« med občino in župnijo? 3 Strani 2 in 3 Podravje • Na območju CSD Ptuj več preživnin kot na Bistriškem Z> Strani 2 in 3 2 Štajerski Aktualno petek • 10. junija 2016 Mestni stolp je bil v lasti občine, a splet okoliščin je pripeljal do tega, da se je lastništvo prepisalo na cerkev oz. nadžupnijo sv. Jurija. Zakulisja in možnosti Da so se na sestanku, ki so ga imeli z nadžupnijo sv. Jurija, pogovarjali tudi o možnosti preureditve mestnega stolpa v razgledno točko in da je pater Andrej Feguš izrazil pripravljenost, da bi nadžupnija mestni stolp dala v uporabo, so potrdili tudi na ptujski občini. A dogovori naj bi za zdaj potekali le v smeri, da župnija mestni stolp da v uporabo, če bi ga zainteresirani investitor želel spremeniti v razgledno točko. Ob tem pojasnjujejo na ptujski občini, naj bi pater Feguš povedal, da če jim uspe prodati neko drugo nepremičnino, so del kupnine tudi sami pripravljeni nameniti obnovi mestnega stolpa. Po naših informacijah naj bi šlo ravno za parcelo pri Marofu, za katero naj bi imeli potencialnega kupca in o čemer smo v našem časopisu že pisali, zato ne čudijo prizadevanja občine, da se OPPN za to območje čim prej spremeni. Ptuj • Kakšna bo „kupčija" med občino in župnijo? Bo v mestnem stolpu urejena Vedno bolj aktualen postaja predlog, da se v ptujskem mestnem stolpu uredi raz-in ki bi z vidika turizma pomenila izjemno veliko pridobitev. Idej, kako ta projekt Roku na Bregu, ki je v njeni lasti, zamenja z nadžupnijo sv. Jurija za mestni stolp, stva, potrebna za obnovo in ureditev tega. „Zakon o denacionalizaciji je v času mojega županovanja povzročal mnogo nevšečnosti in nelogičnih zapletov. Med tovrstne nelogičnosti sodijo parcelne številke 2280, 2281 in 2282/1, na katerih stojijo objekti cerkve pri sv. Roku na Bregu. Vse te parcele so v zemljiški knjigi vpisane pod lastnino Mestne občine Ptuj. Hkrati pa so zemljišča in mestni stolp vpisani v zemljiški knjigi pod lastnino nadžupnije Ptuj sv. Jurij. Ker smo želeli mestni stolp urediti in ga uporabljati v turistične namene, tako kot to počne večina mest po svetu, smo nadžupniji predlagali delno zamenjavo parcel in objektov pri sv. Roku s parcelami, na katerih stoji mestni stolp. Žal s tem predlogom nismo bili uspešni, ker je bila v tistem obdobju lastnina med nadžupnijo sv. Jurija in lastnina minoritskega samostana sv. Petra in Pavla popolnoma ločena. Nadžupnija je lastnica mestnega stolpa, cerkev sv. Roka pa pravno in upravljavsko spada pod minoritski samostan Sv. Petra in Pavla," svoja prizadevanja, da se zamenja lastništvo stolpa za lastništvo cerkve pri Roku, opisuje nekdanji ptujski župan Štefan Čelan. In čeprav doslej niso bili uspešni, Čelan še očitno ni vrgel puške v koruzo. Neuradno naj bi izvedel, da so finančne in lastniške težave, ki jih je doživela mariborska nad-škofija, privedle do novega skupnega načina upravljanja cerkvenega premoženja. Na podlagi te informacije je zato mestnemu svetu in županu pred nekaj dnevi ponovno predlagal, da naj nadaljujejo postopke, ki so jih začeli v času njegovega županovanja. „Osebno ocenjujem, da bi tovrstna zamenjava objektov in zemljišč koristila obema stranema. Cerkev bi lahko kot lastnica brez predhodnih Cerkev sv. Roka je v lasti občine, zato Celan predlaga, da se lastništvo te Foto: CG Uvodnik Projekti po balkansko Oči javnosti bodo danes uprte v odprtje modernizirane proge med Pragerskim in Hodošem, težke 465 milijonov evrov, 109-kilometrsko progo bodo prometu predali na osrednji slovesnosti na železniški postaji Murska Sobota, kjer se bodo poslovili od dizelske lokomotive, prvo uradno vožnjo pa bo opravil električni vlak. Dogodka se namerava udeležiti tudi politični vrh, ki se bo šopiril in naslanjal na opevan, največji izveden projekt na prometni infrastrukturi po izgradnji avtocestnega križa. Vsekakor gre za pomembno infrastrukturno naložbo, saj so vlaki na tem delu zaradi dotrajanosti proge dosegali naravnost sramotne potovalne hitrosti. Vlada pa je smiselnost projekta opravičevala predvsem z dejstvom, da je proga na odseku Pragersko-Hodoš edini del prometnega koridorja, ki še ni elektrifici-ran. Kljub temu pa se mi zdi absurd, da smo kar 465 milijonov evrov zapravili za projekt, ki po vrhu vsega ni niti najmanj brezhiben. Črn madež noveprido-bitve je zagotovo nezgrajeno izvennivojsko križanje železniške proge z glavno cesto Ormož-Ptuj - ta je celo v nasprotju s črko zakona (49. člen Zakona o varnosti v železniškem prometu namreč v svojem 1. odstavku piše, da mora biti križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda izven nivojsko). Bomo videli, kako bo država tokrat lovila svoj rep -ali bo spretnežem uspelo pod preprogo pomesti le še ene nepravilnosti več ali pa bo treba vračati zajeten kos evropske pogače. Ob tej priložnosti, ko se bo torej v teh koncih Slovenije mudil sam politični vrh, pa bi bilo treba predsednika vlade in infrastrukturnega ministra popeljati še na spoznavno vožnjo po naših cestah, da bi na lastni koži spoznala bedo slovenske cestne infrastrukture. Že leta namreč gledamo iste slike propadajočih cest. Luknja pri luknji, flika poleg flike, pa grbine in vdolbine. Kljub temu se ne premakne prav nič. Vsakič, ko je za rekonstrukcijo kakšnega odseka pri nas »premalo denarja«, vlada naroči nov projekt... Monika Levanič Slovenija, Podravje • Lani je preživnino prejemalo več kot 66.000 oseb Osrednja razloga za rast števila V Sloveniji je lani preživnino prejemalo 66.641 oseb, in kot kažejo statistike, število preživnin morejo zaživeti v svojih stanovanjih, ker zato nimajo materialnih pogojev, in ostajajo vsak pri Na območju CSD Ptuj več preživnin kot na Bistriškem Na območju UE Slovenska Bistrica tamkajšnji CSD trenutno vodi 1.714 preživnin, in sicer za 1.472 mladoletnih otrok in 221 preživnin za šolajoče otroke po 18. letu starosti. Ob tem vodijo tudi 21 preživnin za starejše - bivše žene oz. partnerje, ki ob razvezi oz. razpadu izvenzakonske skupnosti nimajo svojega dohodka za preživljanje in so v taki starosti, da ne morejo več delati oz. so zdravstveno ovirani pri tem, da bi si sredstva za mesečno preživetje lahko zagotovili sami s svojim delom. Ptujski center za socialno delo beleži 2565 preživnin. Večino preživnin ali 1896 prejemajo mladoletni otroci oziroma mladostniki, 559 preživnin prejemajo šolajoče polnoletne osebe. Ob tem na ptujskem centru vodijo tudi 110 preživnin za starejše. Povedali so še, da imajo evidentiranih 308 upravičencev do preživnine, ki so upravičeni do nadomestila iz preživninskega sklada, kar predstavlja malo več kot 16 % otrok, starih manj kot 18 let. . RÍPUBUtASlíNEtSHA. CENTER ZA SOCIALNO DELO PTUJ Foto: CG Preživnina je namenjena mesečnemu preživljanju otrok in se mora redno mesečno plačevati za tekoči mesec. Pravica do preživnine oz. obveznost staršev za preživljanje otrok traja do otrokove polnoletnosti ne glede na to, ali se otrok šola ali ne, ter največ do 26. leta starosti, če se ta redno šola in redno izpolnjuje svoje šolske obveznosti. S to starostjo preneha zakonska osnova za plačevanje preživnine in starši niso več dolžni preživljati otrok. Pravica do preživnine preneha tudi z zaposlitvijo otroka oz. ko upravičenec do preživnine pridobi svoja sredstva za preživljanje. Povprečna višina preživnine presega nekaj čez 130 evrov, Število preživnin na gjgylnskemj^ statistično po letih narašča I Leto Povprečna višina preživnine 1 2012 63.362 126,34 € 2013 6.180 130,78 € 2014 64.030 131,73 € 2015 66.641 132,33 € Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednjk@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.sL Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.sL Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Vir: MDDSZ petek • 10. junija 2016 Aktualno Štajerski 3 razgledna točka? gledna točka, s katere bi pod seboj imeli celotno mesto jedro realizirati, je več. Ena izmed teh je ta, da občina cerkev pri sv. Lastništvo je namreč pogoj za kandidiranje za evropska sred- in mestnega stolpa zamenja. soglasij razpolagala z objekti in zemljišči pri sv. Roku, Mestna občina Ptuj pa bi lahko pristopila k prenovi mestnega stolpa in ga začela uporabljati kot pomemben kulturni spomenik tudi v turistične namene," je jasen Čelan. Občinarji bi menjali, nadžupnija (najverjetneje) ne „Mestni stolp je bil tako rekoč vso zgodovino v lastništvu mesta. V požaru leta 1684 je zgorel cerkveni zvonik na sosednji cerkvi sv. Jurija in Cerkev je za pomoč pri izgradnji novega zaprosila mestno oblast. Ta se je odločila, da namesto obnove oziroma izgradnje novega zvonika Cerkvi omogoči uporabo zvonika v mestnem stolpu. Cer-SHg kev je potem sčasoma prevzela tudi upravljanje mestnega stol- pa, a lastnik je ostalo mesto. To se je spremenilo v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je mestna oblast prepisala lastništvo na Cerkev in od takrat je lastnica mestnega stolpa Cerkev," so v nekaj stavkih zgodbo okrog lastništva mestnega stolpa skozi zgodovino strnili na ptujski občini in potrdili, da v zvezi s prizadevanji za zamenjavo lastništva sedanja oblast podobno kot prejšnja vidi velike prednosti. Župan MO Ptuj Miran Senčar je namreč zapisal, da je prepričan, da bi to, da mesto ponovno dobi v lastništvo mestni stolp, za vse Ptujčane in Ptujčanke ter turiste pomenilo veliko. „Le kot lastnica bi se lahko Mestna občina Ptuj prijavljala tudi na evrop- ske razpise glede obnove stolpa (če ni lastnik, se ne more), Mestna občina Ptuj pa bi tako stolp, ki je že predolgo zaprt, odprla tako za domačine kot turiste in v njegovih prostorih uredila razgledno točko, razstavišče, manjšo prodajalno ipd., kar je nedvomno velika pridobitev za vse. Takšna zamenjava bi bila torej zelo smiselna," je jasen ptujski župan. A očitno tej rešitvi sedanji lastniki mestnega stolpa niso najbolj naklonjeni. Kot pravi pater nadžupnije sv. Jurija Andrej Fe-guš, še za predlog o zamenjavi lastništva sploh ni slišal: „Mislim pa, da do tega nikdar ne bo prišlo! Naš interes ni imeti cerkve na Bregu, ki je v drugi župniji. Kaj bi mi počeli z njo? O tem predlogu prvič slišim od vas, pa niti ne vem, kdo bi potem o tem sploh odločal. Skorajda prepričan sem, da gotovo ni interes Cerkve, da bi se lastništvo v tem primeru zamenjalo." A tudi, če do realizacije tega predloga in zamenjave lastništva v tem primeru ne bo prišlo, še to ne pomeni, da mestni stolp ne bo urejen v razgledno točko. Da intenzivno delajo na tem, da bi ga po dolgih letih odprli za obiskovalce, je na zadnji seji mestnega sveta potrdil tudi ptujski župan, ki se očitno zaveda pomembnih prednosti tega objekta. Predvsem z vidika turizma. Dženana Kmetec preživnin razveze in družbene razmere narašča. »Število preživnin se povečuje zaradi velikega razpada življenjskih skupnosti in družbenih razmer, ko na primer mladi z otroki ne svojih starših...,«so osrednja razloga za tovrsten trend izpostavili v CSD Slovenska Bistrica. ¥ y* ^ v/ se pa ta vedno določi individualno, tudi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Preživnina mora biti Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik Stajerskitednik Foto: Črtomir Goznik primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka in mora zajemati stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka, so pojasnili na ministrstvu. 40 % preživnin je bilo izterjanih Seveda pa obveznosti v praksi pogosto niso udejanjene. Tako se na CSD Slovenska Bistrica obračajo številni upravičenci oziroma njihovi zakoniti zastopniki. »Navadno jih napotimo na sodni postopek izvršbe -sodno izterjavo preživnine. Če preživnine z izvršbo ni mogoče izterjati, lahko po dani izvršbi upravičenci oz. njihovi zakoniti zastopniki preko Jamstveno preživninskega sklada do otrokove starosti 18. let uveljavljajo nadomestilo preživnine. S polnoletnostjo pravica do nadomestila preživnin preneha. Je pa sedaj manj možnosti glede izmikanja plačevanja preživnine kot pred ustanovitvijo sklada. Ob tem je izmikanje plačevanja preživnine po Kazenskem zakoniku kaznivo dejanje in lahko upravičenci do preživnine oz. njihovi zakoniti zastopniki vložijo proti zavezancu za plačevanje preživnine kazensko ovadbo,« je še pojasnila Majda Vihtelič, strokovna delavka CSD Slovenska Bistrica Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Preživninski sklad lani izplačal 3,8 milijona evrov nadomestil za preživnine Stanje terjatev preživninskega sklada je sestavljeno iz izplačanih sredstev nadomestil preživnine, obresti in stroškov, njihovo gibanje po letih je razvidno iz tabele. Podatki o skupnem izplačilu upravičencem ter višini izterjanih sredstev so dostopni od leta 2013 naprej. Leto | Stanje terjatev Skupna izplačila upravičencem | Višina izterjanih sredstev 2004 10.725.949 3.576 2010 28.123.884 3.935 - - 2011 31.578.995 4.179 2012 35.311.160 4.393 - - 2013 41.076.744 4.593 3.823.668 1.140.240 2014 45.186.860 4.667 3.882.799 1.574.708 2015 48.819.555 3.880 3.849.615 1.536.754 Vir: MDDSZ Država tistim upravičencem, ki jim starš oz. zavezanec za plačilo ne plačuje preživnine, zagotavlja preživnino iz preživninskega sklada. V letu 2015 je bilo izplačanih skupaj 3.849.615 evrov nadomestil preživnin, od tega je 2.312.860 evrov zagotovil proračun, 1.536.754 evrov oz. 40 % pa je bilo izterjanih od preživninskih zavezancev 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 10. junija 2016 Slovenija • O razdeljevanju sredstev v novi evropski finančni perspektivi Vlada daje bogatim, revež Številni bralci še zagotovo pomnite, koliko vodovoda, cest in druge infrastrukture se je na podeželju zgradilo iz samoprispevka. stavno pozabi in se obnaša, kot da skoraj ne obstajajo. 300 milijonov evrov, ki jih je Cerarjeva vladna ekipa nedavno podarila »Večino denarja bosta dobila Ljubljana in zahod,« je bilo pred leti slišati opozorila pripravljavcev regionalnih strateških dokumentov, ki so oziroma bodo osnova za črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020. Te besede danes postajajo realno dejstvo. Brez kančka slabe vesti lahko zapišemo, da sta osrednjeslovenska regija in prestolnica v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami v privilegiranem položaju. Za finančno obdobje 20142020 bo Slovenija iz proračuna Evropske unije (EU) prejela dobre tri milijarde evrov. Večji del denarja bi morala na račun nerazvitosti prejeti vzhodna Slovenija. Danes dejstva pričajo drugače. Prvi objavljeni razpisi in nedavni obisk vladne ekipe v glavnem slovenskem mestu kažejo na to, da je vlada na periferijo popolnoma pozabila. Obnaša se, kot da je Slovenija samo Ljubljana. Ko je Miro Ce-rar s svojo vladno ekipo marca letos obiskal Podravje, niso prinesli niti ene konkretne obljube za kakršnokoli naložbo. Ljubljana pa je ob vladnem obisku dobila 300 milijonov evrov - za 34 projektov, ki naj bi jih izvedli do leta 2018. V dokumentu z naslovom »Obisk vlade v osrednjeslovenski regiji 10. in 11. maj 2016 - Ukrepi za izboljšanje kakovosti življenja« so navedeni in finančno ovrednoteni vsi ljubljanski projekti, za katere bo država zagotovila denar. Tudi Podravje ima v Dogovoru za razvoj regij (DZRR) opredeljene regijske, medre- gijske in sektorske projekte. O tem, da bi jih vlada finančno podprla in zanje dala zeleno luč, ne duha ne sluha. Skupna vrednost podravskih projektov za obdobje 2016 in 2017 znaša 170 milijonov evrov. Med temi je največji projekt gradnje oz. obnove kanalizacije in vodovoda, ki bi vključeval 41 podra-vskih občin od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško. Projekt je ovrednoten na 137 milijonov evrov. Ministrica Irena Majcen, pristojna za okolje, sicer tudi nekdanja županja Slovenske Bistrice, je ob vladnem obisku v Podravju celo upala reči, naj si vodovod gradimo in obnovimo iz sredstev omrežnine - torej iz denarja, ki ga na položnicah plačujejo uporabniki. Le zakaj česa podobnega ni izrekla ob obisku Ljubljane? Še kako živ je spomin na uničujoče poplave, ki so novembra 2012 prizadele dravsko dolino. A za protipoplavno zaščito Podravja vlada denarja v novi finančni perspektivi za zdaj ne zagotavlja. Ga pa zagotavlja za protipoplavno zaščito na območju Ljubljane. Slovenija je več denarja iz evropske vreče dobila na račun manj razvitega vzhoda, ki ga zdaj prelivajo na razvitejši zahod »Skladen regionalni razvoj bi moral biti prioriteta v državi, vendar številna dejanja kažejo, Foto: Črtomir Goznik Žagar opozarja na pomanjkanje dialoga in konsenza Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice in predsednik sveta vzhodne kohezijske regije: »Nimam težav, da je ljubljanski župan podpisal projekte za 300 milijonov evrov, saj ima prestolnica svoje potrebe in je ogledalo države. Vendar pa se žal ne spomnim, da bi podpisali kaj podobnega ob obisku vlade v Podravju. Neštetokrat sem že opozoril, da bi morali župani nastopiti enotno. Potreben bi bil sestanek razvojnega sveta, v katerem poleg županov sedijo gospodarstveniki, nevladniki, mariborska univerza ... Župani smo se že sestali na pobudo ptujskega župana, kjer sem predlagal, da bi se morale občine, kot so naša, Ptuj, Maribor, Lenart, Ormož ..., dogovoriti, katerim vsebinam želi posamezna posvetiti več pozornosti. Saj naša občina nima ambicij, da pelje vse aktivnosti, vendar pa imamo tukaj regijski center za odpadke in smiselno je, da to zgodbo gradimo tukaj, ne da si v Mariboru želi Snaga graditi svojega. Ptuj ima na primer močno prehrambno industrijo, mi bomo takoj pristopili zraven. Sedaj pa samo podpisujemo neka pisma o nameri, enotnega nastopa pa ni.« (MV) Foto: Črtomir Goznik Prvi razpisi pričajo o privilegiranem položaju zahodne regije »V skladu z vsemi sprejetimi nacionalnimi strateškimi dokumenti, ki so bili potrjeni tudi na Evropski komisiji (EK), je Slovenija na račun nerazvitosti vzhodne kohezijske regije v tej finančni perspektivi prejemnica večjega obsega finančnih sredstev. Razmerje za delitev sredstev med vzhodno iz zahodno kohezijsko regijo po veljavno sprejetem operativnem programu je 55 : 45 v korist vzhoda. V razpisu Ministrstva za izobraževanje, ki je bil objavljen januarja letos, so pogoji za prijavo pisani v korist prijaviteljem, ki so iz razvitejšega zahodnega dela države. Po razpisu se bo denar razdelil po ključu 35 % vzhod in 65 % zahod. Pogoji v razpisu namreč omejujejo možnosti kandidiranja inovativnim malim in srednje velikim podjetjem iz Podravja in nasploh iz vzhodne kohezijske regije. Trenutna vsebina razpisa je v očitnem neskladju s sprejetimi in na EK potrjenimi strateškimi dokumenti,« opozarja direktorica Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj Aleksandra Pivec in dodaja: »Na podlagi dejstva, da je že prvi objavljeni razpis neskladen z veljavno sprejetim operativnim programom in z v njem določenimi pogoji (delitev sredstev med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo), obstaja utemeljena skrb, da se bodo podjetja iz vzhoda države v manjši meri potegovala za evropska sredstva, kar bo še dodatno povečalo razlike v razvitosti obeh delov Slovenije. Pogoji v razpisih so oblikovani na način, da so podjetja iz razvitejšega zahodnega dela v privilegiranem položaju. Zahodna regija ima v primerjavi z vzhodno neprimerno ugodnejši dostop do virov financiranja.« da žal ni tako in da se Slovenija iz leta v leto bolj centralizira. Se bom vrnila v leto 2014, ko so se pripravljali temeljni dokumenti za črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014-2020. Že takrat sem večkrat izpostavila neupoštevanje želja predstavnikov regij, ki so želeli ločena operativna programa, za vzhodno in zahodno ko-hezijsko regijo. V ločenih operativnih programih bi bilo jasno določeno, koliko sredstev bo namenjeno posamezni kohe-zijski regiji. Žal koalicija (SMC, Desus in SD) temu ni prisluhnila. Danes imamo tako le en operativni program. Del sredstev od skupno 3,2 milijarde evrov je namenjen le vzhodni regiji (1,2 mlrd €), del sredstev (0,8 mlrd €) zahodni regiji, medtem ko je kar milijarda evrov namenjena celotni Sloveniji. Ključ za delitev teh sredstev je v rokah ministrstev. Prav je, da vemo, da govorimo od dveh regijah, ki sta na zelo različnih stopnjah razvitosti. Medtem ko je zahodna na 97 odstotkih razvitosti EU, je vzhodna zgolj na 68 odstotkih razvitosti EU. Med regijama obstaja bistvena razlika. Pri tem je prav, da se poudari, da so znotraj teh dveh kohezijskih regij še statistične regije, ki kažejo še na bistveno večje razhajanje glede na razvitost. Imamo Osrednjeslovensko regijo, ki je na 116 odstotkih razvitosti EU, medtem ko imamo regije, kot so Podravje, Po-murje, Zasavje, Kraško ... kjer je razvitost ponekod celo pod 60 odstotki glede na povprečje EU. Regije, ki ne dosežejo 75-odsto-tnega povprečja EU, se v okviru evropske kohezijske politike štejejo za manj razvite regije. Prav je, da ob tem spomnim, da smo pri pogajanjih za evropska sredstva nove finančne perspektive na račun manj razvite vzhodne regije prejeli dodatne pol milijarde evrov, zato bi bilo še toliko pomembneje, da bi se večina evropskega denarja resnično namenila manj razvitim regijam,« poudarja poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko (SDS) in dodaja: »Razlike med regijami obstajajo dlje časa. Vendar če na eni strani govorimo o skladnem regionalnem razvoju, bi bilo prav, da bi prednostno spodbujali razvoj podpovprečno razvitih regij. Žal delovanje obstoječe koalicije (SMC, Desus in SD) kaže nasprotno. Pri uvedbi davčnih blagajn se ni najprej poskrbelo za enakomerno pokritost Slovenije z internetom ter na ta način omogočilo enako izhodišče za vse, temveč se je pohitelo z nji- Suzana Lep Simenko: »Za podpovprečno razvita in demografsko ogrožena Ljubljano pa so se našla, in to v višini 300 milijonov.« Za katere ljubljanske in osrednjeslovenske projekte je vlada dala denar Kanalizacija: 149 mio evrov Poplavna varnost: 41 mio evrov ^ Avtoceste: 27 mio evrov i ) Vodovod: 22 mio evrov Železnica: 22 mio evrov Energetska prenova javnih stavb: 10,4 mio evrov petek • 10. junija 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 pa naj se znajde sam Mar bomo spet zdrsnili v obdobje, ko mačeha država na območja, Ljubljani, nazorno priča, katera območja v državi so obravnavana ki niso v bližini prestolnice in obale, eno-prednostno. Foto: Črtomir Goznik območja (npr. Haloze) ni finančnih sredstev, za več kot enkrat bolj razvito hovo uvedbo, ne glede na to, da ponekod za njih niti ne obstaja osnova, tukaj mislim na internetno povezavo.« V Haloze niti pet, v Ljubljano pa kar 300 mio evrov »Če pogledamo primer Haloz. Vse parlamentarne stranke so v državnem zboru podprle sklep, da se za Haloze pripravijo ukrepi, ki bodo omogočili njihov celotni razvoj. Vloženega je bilo veliko dela, pripravljeni številni ukrepi, a posluha za nekaj finančne podpore ni bilo. Ob sprejemu proračuna za leti 2016 in 2017 sem predlagala amandma, ki bi območju Haloz namenil pet milijonov evrov letno, vendar ga koalicijski poslanci niso podprli. Ravno zato me je še toliko bolj zbodla novica, da je predsednik vlade z županom MO Ljubljana podpisal dogovor o izvedbi 34 projektov v skupni višini 300 milijonov evrov. Za podpovprečno razvita in demografsko ogrožena območja torej ni finančnih sredstev, za več kot * J Ki m é S Kaj pa Podravje? Največji prijavljeni projekt za črpanje evropskih sredstev do leta 2018 so infrastrukturna vlaganja v vodovod in kanalizacijo (41 občin, 137 milijonov evrov). Namesto, da bi vlada šla predlogu nasproti, Desusova ministrica za okolje Irena Majcen, sicer tudi nekdanja županja Slovenske Bistrice, predlaga, da se dotrajana komunalna infrastruktura popravi in dogradi iz omrežnine, ki jo na položnicah plačujejo uporabniki. Foto: Črtomir Goznik Ljubljana ima denar v rokah, Podravje v fazi pogajanj Nova finančna perspektiva prinaša veliko sprememb tudi za lokalne skupnosti. »Za regijske projekte ni posebne prednostne osi, kvotni sistem po regijah več ne obstaja. Prav tako v prihodnje ne bo možno občinam sredstev enostavno dodeliti, pač pa bodo morali projekti med seboj tekmovati, morali bodo biti usmerjeni k rezultatom. Le tisti, ki bodo najboljši, bodo deležni podpore strukturnih skladov. Občine bodo lahko svojo priložnost iskale v okviru novega instrumenta regionalne politike, to je Dogovora za razvoj regij (DZRR) ter v okviru javnih razpisov ali drugih postopkov na nacionalni ravni. V DZRR je Podravje v potrditev za financiranje v obdobju 2016 in 2017 predlagalo tri regijske in en medregijski projekt. To so Celovita oskrba Podravja s pitno vodo in ureditev ravnanja z odpadnimi vodami (137 mio evrov), Drava, reka za prihodnost (8,9 mio evrov), Aktivno povezano za nova delovna mesta (19 mio evrov) in Pohorje 2030 (5,5 mio evrov). Skupna vrednost vseh štirih projektov je 170 milijonov evrov. Za financiranje v obdobju 2018 in 2019 predlagamo projekte: IOT - Inovativne odprte tehnologije (149 mio evrov), Tematski parki RDO - Gremo na Štajersko (2,5 mio evrov) in Širokopasovni internet v Podravju (38 mio evrov). V predlog smo vključili še sektorski (nacionalni) projekt Zmanjševanje poplavne ogroženosti za porečje Ptujske Drave, ki pa je že tudi opredeljen v sprejetem operativnem programu. S tem, ko je regija posredovala predlog DZRR, je narejen šele prvi korak k začetku izvajanja in financiranja projektov. Sedaj so na vrsti ministrstva, da se po svojih resorjih do predlaganih projektov opredelijo. Temu bo sledil teritorialni razvojni dialog, ki bo predpostavljal utemeljevanje posameznih stališč in odločitev. Do danes od ministrstev in službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko nismo v regijo prejeli nobenih povratnih informacij o njihovi opredelitvi do regijskih projektov, čeprav so jim bili le-ti v potrditev predloženi 15. decembra lani. V začetku meseca nam je MGRT poslalo vabilo na teritorialni razvojni dialog. Tega se udeležujemo ravno danes,« je za naš časopis povedala Mojca Šibila Drobnič iz ZRS Bistra Ptuj. Po besedah Šibila Drobničeve so za letos predvideni trije razpisi, na katere bi se lahko občine prijavile ter kandidirale za sofinancerska sredstva. Za gradnjo širokopasovnih omrežij bo razpisanih 50, za ekonomsko infrastrukturo 24 in za energetsko sanacijo objektov v občinski lasti 16 milijonov evrov evropskih sredstev. enkrat bolj razvito Ljubljano pa so se našla, in to v višini 300 milijonov. V Sloveniji je vse centralizirano na Ljubljano in njeno okolico, skoraj vse državne inštitucije so v Ljubljani, prav tako je večina delovnih mest v Ljubljani ali njeni okolici. Nekatere države namenoma razpršijo državne institucije po celotni državi, da bi spodbujali skladni regionalni razvoj. Nekatere države selijo ministrstva po celotnem območju države, zato da spodbudijo razvoj tudi izven glavnega mesta. Pri nas se žal Slovenija iz leta v leto bolj centralizira. Sama kot tudi v SDS takšni centralizaciji nasprotujemo in menimo, da bi morali dati prednost projektom na območjih, ki zaostajajo za evropskim in slovenskim povprečjem. Zmanjšanje razlik v razvitosti regij bi moralo biti prioriteta in prav temu so v osnovi namenjena evropska sredstva. Slovenija je veliko več kot le Ljubljana z okolico,« opozarja Lep Šimenkova. Breznik: »Potrebujemo pokrajine« Tudi Franc Breznik, SDS-ov poslanec z lenarškega konca, je do ukrepov vladajoče politike pri razdeljevanju evropskega denarja izjemno kritičen. Poudarja, da aktualna vlada skrbi samo za osrednjo Slovenijo, ker je tam večina njenega volilnega telesa: »V Sloveniji smo po volitvah 2014 v državnem zboru dobili diktaturo privilegiranega dela javnega sektorja in nekaterih nevladnih organizacij s sedežem v Ljubljani. Teh ljudi slovensko podeželje ne zanima in jih nikoli ni zanimalo. Slovenija se je v času vodenja levih vlad še bolj centralizirala in podeželje je v tem času še bolj nazadovalo - če primerjamo povprečje razvitosti glede na EU. Sam se problema zavedam in na to anomalijo opozarjam od svojega vstopa v državni zbor v letu 2011. Politiki, ki sestavljajo trenutno vladno garnituro, še posebej pazijo, da ne posegajo v svoje volilno telo, ki ga imajo večinoma v osrednji Sloveniji. Pasivnost naših volivcev in glasovanje za stranke SMC, SD in Desus pomeni odtekanje glasov (in denarja) v Ljubljano. Žal se tega številni Štajerci premalo zavedajo. Te stranke niso bile podeželju nikoli naklonjene. Med obiski vlade in poslanskih skupin se prihajajo na Štajersko fotografirat in dajejo številne prazne obljube, svoje poslanstvo pa opravljajo za ljubljanske gospodarje. Ohranjajo socialni mir, so proti vsakršnim reformnim ukrepom in proračunski denar prerazporejajo v institucije, iz katerih so prišli, in tja, kamor bodo odšli po tem mandatu. Med tem časom nam razpadata zdravstveni in nacionalni varnostni sistem. Tujih investicij skorajda ne zaznamo, šolski sistem nam daje kadre, ki jih gospodarstvo ne potrebuje. Male podjetnike obremenjujejo z novimi davki in nasilno delo-žirajo številne družine. Mladi iz Štajerske odhajajo na delo v Avstrijo ali v Ljubljano, velikokrat tam tudi ostanejo. Podeželje se stara in posledično nazaduje.« Poslanec Breznik meni, da Slovenija nujno potrebuje regije, ki bodo vezni člen med občinami in državno upravo. Iz ministrstev bi se večina pristojnosti in nalog tako lahko prenesla na pokrajine: »Ta pomemben ukrep bi pomenil nov resen začetek skladnega regionalnega razvoja Slovenije. Posledično bi optimiziral črpanje evropskih sredstev in generiranje novih delovnih mest v regijah izven osrednje Slovenije.« Mojca Zemljarič Načrtovani projekti / naložbe državnega pomena za Podravje • 13 km avtoceste Draženci-Gruškovje: 204 mio evrov (v izvajanju) • Posodobitev železniške postaje in vozlišča Pra-gersko: 120 mio evrov • Nadgradnja železniške proge Maribor-Šentilj • Zmanjševanje poplavne ogroženosti za porečje Ptujske Drave: Sp. Duplek in Ptuj Vir: ZRS Bistra Ptu 6 Štajerski Podravje petek • 10. junija 2016 Lenart • Preoblikovanje JZ Zdravstveni dom Lenart Ustanoviteljice zavoda vse nekdanje Če bo šlo vse po načrtu, bodo jeseni soustanoviteljice Javnega zavod ZD Lenart poleg občin Lenart, Sveta Trojica in Sveti svet je namreč na zadnji seji sklenil, da odlok ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Z razdružitvijo občine Lenart in nastankom novih občin so ustanoviteljice Javnega zavoda Zdravstveni dom (JZ ZD) Lenart postale le občine Lenart, Sveti Jurij in Sveta Trojica, medtem ko preostale naslednice nekdanje občine Lenart (Benedikt, Cerkvenjak in Sveta Ana) ne. Kot kaže, pa je ideja o tem, da bi tudi te občine postale soustanoviteljice, končno dozorela. V teh dneh so namreč na mizah nekaterih občinskih svetov že imeli nov odlok o preoblikovanju javnega zavoda Zdravstveni dom Lenart (prvo branje). »Ker ZD Lenart izvaja osnovno zdravstveno dejavnost za celotno območje UE Lenart, se kljub sousta-noviteljstvu le treh občin poraja velika potreba po sprejemanju skupnih odločitev vseh občin, prav tako pa tudi obveznosti, predvsem pri zagotavljanju finančnih sredstev za delovanje in investicijska ter investicijsko vzdrževalna vlaganja v javni zavod,« pojasnjujejo v omenjenem odloku. Vsebina predlaganega akta se v bistvu ne razlikuje od sedaj veljavnega odloka, dodane so le nove občine soustanoviteljice, povečana je sestava Sveta zavoda z 9 na 11 članov, spremenjeni pa so tudi solastniški deleži po ključu števila prebivalstva v posamezni občini. Solastniški deleži so tako naslednji: Občina Lenart 46,38 %, Občina Sv. Juri v Slovenskih goricah 12,63 % , Občina Sv. Trojica v Slovenskih goricah 12,62 %, Občina Benedikt 14,62 % ter Občina Sv. Ana v Slovenskih goricah 13,7 5%. Slaček: »Moramo prevzeti svoj del odgovornosti« K soustanoviteljstvu vstopata Benedikt in Sveta Ana. Tamkajšnja občinska sveta sta namreč na zadnjih sejah omenjeni odlok v prvem branju potrdila. Župan občine Sveta Ana Silvo Slaček je pri obravnavi te točke v uvodu pojasnil: »Zdi se mi prav, da je občina Sveta Ana soustanovitelj, ker je to naša osrednja zdravstvena institucija. Občani Sv. Ane bomo tam vedno iskali pomoč raznoraznih služb, zato se mi zdi popolnoma normalno, da pristopimo k takšnemu soustanovitelj-stvu in si delimo dobre in slabe strani tega.« Benedikt, ki že zdaj ne zmore poravnavati obveznosti, vstopa v soustanoviteljstvo Gotovo pa velja izpostaviti, da k soustanoviteljstvu zavoda ZD Lenart vstopa tudi občina Benedikt, ki sicer že doslej ne poravnava vseh obveznosti do lenarškega zdravstvenega doma. Iz poslovnega poročila ZD Lenart za leto 2015 je namreč razvidno, da je na zadnji dan preteklega leta dolg občine znašal že okoli 4.000 evrov: »Občina že nekaj let ne plačuje naših uslug, med drugim tudi ne mrliških pregledov.« Glede na finančno nedisciplino smo na Občino Benedikt povprašali, kako to, da so pristopili k soustanoviteljstvu in s tem prevzeli finančne obveznosti za delovanje zavoda ter investicijska sredstva v solastniškem deležu. Na občini so bili v zvezi s tem skopi. Dejali so le, da se tega zavedajo, kaj več pa niso povedali. »Če bi že bili soustanovitelj, ne bi izgubili zdravnika« Sledila je približno enourna razprava, v kateri so svetniki kljub potrditvi omenjenega akta nanizali kar nekaj pripomb. Glavni pomislek pa je bil, da sta Solastniški deleži občin so v odloku o preoblikovanju Javnega zavoda 46,38 %, Občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah 12,63 %, Občina Sv. Trojica Benedikt 14,62 % ter Občina Sv. Ana v Slovenskih goricah 13,75 %. funkciji strokovnega vodja in direktorja ZD z odlokom združeni v eni osebi. »V enem izmed členov piše, da je direktor zavoda tudi strokovni vodja zavoda. Zdi se mi, da ima tako preveč manevrskega prostora. Zagotovo je v ZD nekdo, ki bi lahko bil dober strokovni vodja. Če sem čisto iskrena, prepričana sem, da so nekateri zdravniki zaradi direktorja odhajali, zato se s tem ne morem strinjati,« je izpostavila Suzana Rejak Breznik. Slaček je odgovoril: »Lahko povem, da je direktor štiri ure potem pa zdravnik ... To so utemeljevali z nižjimi stroški poslovanja. Kot pravim, pa o tem nismo mogli govoriti, ker nismo imeli človeka v teh njihovih organih.« V nadaljevanju je župan še svetnike pozval, naj razmislijo o tem, ali bodo pristopili k sou-stanoviteljstvu ali ne: »Prosil pa bi vas, da odmislite imena, ker sam odlok nima veze z imeni. Eno je vstopiti v lastništvo, drugo pa voditi politiko.« Svetnica je vztrajala: »V 15. členu piše, da je direktor istočasno strokovni vodja, v 17. členu pa, da strokovni svet vodi direktor zavoda, ki Ptuj • Izkupiček javne dražbe znan: 187.450 evrov Prodanih 8 stanovanj: samo eno po višji ceni od izklicne Od ponedeljka do srede je na Ptuju potekala javna dražba 15 stanovanj v mestnem jedru. Od tega jih je bilo osem uspešno izdraženih, kar štiri stanovanja pa bo kupil en dražitelj. Septembra se bodo javne dražbe ponovile, ko bodo najbrž preostala stanovanja ponujena po še nižji ceni kot tokrat. Prodaja stanovanj Mestne občine Ptuj v mestnem jedru se je začela v ponedeljek in je trajala do srede. Kot je pojasnil župan Miran Senčar, so občinska stanovanja resda prodali po nizki ceni, a kljub temu je z izkupičkom zadovoljen. Poudaril je namreč, da občina sredstev za obnovo teh ni imela in da je boljše, da se v upanju, da bodo obnovljena, prodajo, kot pa da ostanejo prazna. So pa na občini pričakovali, da bo največ zanimanja za stanovanje, ki je imelo tudi najvišjo izklic- no ceno - in sicer 49.300 evrov -na naslovu Slovenski trg 8. A kljub temu, da je bilo za tega vplačanih največ varščin in je največ draži-teljev pristopilo k tej dražbi, je bilo to prodano po izklicni ceni. Očitno je bila ta zastavljena dovolj visoko, da višje cene dražitelji niso bili pripravljeni ponuditi. Le eno izmed osmih prodanih stanovanj je bilo prodano po ceni, višji od izklicne, in sicer tisto na Slovenskem trgu 3. Dražba se je začela z izklicno vrednostjo 27.150 evrov, prodano pa je bilo Kdaj so stanovanja res prodana Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v 34. členu določa, da se z najugodnejšim dražiteljem sklene pogodba v 15 dneh po končani dražbi oziroma po poteku roka za uveljavitev predkupne pravice. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku, mu lahko ponudnik podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši dražitelj ne podpiše pogodbe v podaljšanem roku, ponudnik zadrži njegovo varščino. za 36.500 evrov. Junijske dražbe so s tem končane, in čeprav prodajne pogodbe še niso sklenjene, je jasno, da bo šel del izkupička od prodaje občini, del pa SDH. Uspešno je bilo izdraženih osem od 15 stanovanj: Prešernova 1, Prešernova 11 (3 stanovanja), Lackova 6, Dravska 8, Slovenski trg 3 in Slovenski 8. Če bodo res sklenjene vse pogodbe, bo občina na svoj račun dobila 73.650 Štiri stanovanja za turistične namene Kupec štirih stanovanj v mestnem jedru je podjetje IN-FIT d.o.o. Direktorica tega Simona Klančnik je pojasnila, da nameravajo stanovanja obnoviti takoj, ko bo urejena vsa potrebna dokumentacija za prepis lastništva. V načrtu imajo nato oddajanje vseh kupljenih stanovanj v turistične namene. Kot je še povedala, se s to dejavnostjo ukvarjajo že v Mariboru, kjer oddajajo več apartmajev, poslovno priložnost pa so videli tudi na Ptuju. Klančni-kova dodaja, da se njen partner (sicer Ptujčan) ukvarja z gradbeništvom, zato bo obnova predvidoma stekla zelo hitro: »Turizem je naša prihodnost in v Ptuju kot najstarejšem slovenskem mestu vidimo velik potencial. Zato želimo tudi sami kaj prispevati k razvoju tega. Kupili bi še več stanovanj, a so žal razpoložljiva sredstva omejena, zato smo se sedaj odločili za ta štiri stanovanja.« Prodana stanovanja Naslov Površina Izklicna vrednost Prodajna vrednost v evrih Kupec Prešernova 1 42,3 18.800 18.800 Primož Trop Prešernova 11 54,0 20.800 20.800 IN-FIT, d. o. o. Prešernova 11 127,2 27.500 27.500 IN-FIT, d. o. o. Prešernova 11 22,3 7.300 7.300 IN-FIT, d. o. o. Lackova 6 29,7 8.900 8.900 Zlatko Stopajnik Dravska 8 62,2 18.350 18.350 Robert Hvalec Slovenski trg 3 137,7 49.300 49.300 Rok Svenšek Slovenski trg 8 101,7 27.150 36.500 IN-FIT, d. o. o. tSkU&H 187.450 Vir: MO Ptuj evrov, večji izkupiček pa bo imel SDH, in sicer 113.800 evrov. Za stanovanja, ki niso bila prodana, bodo javne dražbe ponovili predvidoma septembra letos. Načrtuje pa se tudi drugi paket prodaje še 25 praznih občinskih stanovanj v mestnem jedru. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 10. junija 2016 Podravje Štajerski 7 občine Lenart, razen Cerkvenjaka Jurij, tudi Benedikt in Sveta Ana. Občina Cerkvenjak k soustanoviteljstvu ne namerava pristopiti. Tamkajšnji občinski ZD Lenart naslednji: Občina Lenart v Slovenskih goricah 12,62 %, Občina je istočasno strokovni vodja. To pomeni, da če se z njegovo prakso oz. strokovnostjo ne strinja, sploh nima možnosti nobenega ugovora. Če bi dali na komisijo za preprečevanje korupcije, mislim, da bi lahko bil za nas kak neprijeten odgovor ... Vprašanje pa je tudi, koliko bo imela občina moči z enim članom v svetu zavoda.« Monika Levanič X »To je politična poteza, posledice bodo vidne v prihodnosti« Kar se tiče novega odloka o preoblikovanju javnega zavoda ZD Lenart, je o njem bilo govora na kolegijih županov UE Lenart, kar pomeni, da je to politična zadeva. V ZD Lenart smo bili z besedilom predloga odloka seznanjeni po elektronski pošti s pripombo, da lahko damo na vsebino pripombe, kar smo tudi naredili. Opozorili smo na veliko zmago župana Janeza Krambergerja, ki je uspel pri županih, da so sprejeli darilo in nekaj manjših tehničnih pripomb. Občinski svet še o odloku ni razpravljal zato tudi ne vemo, kaj bodo svetniki dejali na županovo deljenje stvarnega premoženja Občine Lenart. Posledice te odločitve bodo vidne v prihodnosti,« je o novem odloku povedal direktor ZD Lenart Jožef Kramberger, ki, kot je razbrati iz besed, temu ni najbolj naklonjen. Ponovno podeljevanje koncesij za zdravnika v občinah Benedikt in Sveta Ana pa je direktor komentiral tako: »To je zelo zanimiva poteza. Na takšne poteze, ki jih lahko imenujemo »slovenska politična folklora«, je zelo težko odgovoriti. Kaže pa na dejstvo, da župani res ne vedo, kaj bi z Zdravstvenim domom Lenart, saj po eni strani želijo biti soustanovitelji, res da po ponudbi župana Janeza Krambergerja, po drugi strani pa ga slabijo s podelitvijo koncesij. To je nekaj podobnega, kot če bi rimokatoliški duhovnik svoje vernike usmerjal v cerkev čaščenja rdeče bukve.« Pri Sveti Ani in v Benediktu že jeseni znova zdravnik? Po tem, ko je pred dobrim letom vrata zaprla ambulanta splošne medicine pri Sveti Ani, kar je med občani povzročilo veliko razburjanja, se bo tja najbrž že jeseni znova vrnil zdravnik. Ta pa se bo vrnil tudi v Benedikt. Občini namreč gresta v razpis za podelitev koncesije za družinskega zdravnika, ki bi polovico delovnega časa opravljal v aninski ambulanti, drugo polovico pa v benediški. Občinska sveta občin Sveta Ana in Benedikt sta na zadnji seji izglasovala sklep o podelitvi koncesije za opravljanje primarnega zdravstvenega varstva za področje družinske medicine na lokacijah občin Sveta Ana in Benedik za vsako po 0,5 programa in tako občinskima upravama naložila, da pripravita in objavita javni razpis za podelitev koncesije. Spomnimo, da je svet zavoda Zdravstvenega doma (ZD) Lenart pred približno letom dni odločil, da se zaradi pomanjkanja zdravnikov začasno prekine obratovanje ambulante splošne medicine pri Sveti Ani, ki je delovala 37 let. To je med tamkajšnjimi občani povzročilo veliko razburjenja. Na podlagi pritiskov in teženj po ponovnem odprtju ambulante pri Sveti Ani pa se, kot kaže, občani lahko ponovno nadejajo zdravnika. »Mi smo se od takrat, ko so nam zaprli ambulanto, na vseh skupnih sestankih ves čas trudili in izražali to nestrinjanje. Pisali smo direktorju in svetu zavoda ZD Lenart ter ministrstvu za zdravje in z veseljem lahko povem, da so se stvari po dobrem letu dni na podlagi vseh teh pritiskov, ki smo jih izvajali skupaj z občino Benedikt, premaknile v zelo dobro smer. Na ministrstvu za zdravje sva dobila zeleno luč za razpis za podelitev koncesije. Tudi svet zavoda Lenart je na podlagi teh pritiskov sprejel takšen sklep. Na tak način se ne bojim, da ne bi dobili zdravnika k Sveti Ani, sicer za polovico delovnega časa,« je pojasnil župan občine Sveta Ana Silvo Slaček. Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, pa je svet zavoda ZD Lenart pritrdil podelitvi koncesije pod pogojem, da se koncesija koncesionarju odvzame, če slednji ne more zagotoviti primarnega varstva na lokaciji v Benediktu in pri Sveti Ani. V tem primeru program splošne medicine preide nazaj prvotnemu nosilcu, torej Zdravstvenemu domu Lenart. Ptuj • Obeta se sobota, polna dogodivščin Popotovanje skozi mesto in čas Ptuj bo jutri ponudil množico zanimivih dogodkov, ki so jih organizatorji združili pod skupno ime Odpiramo zakladnico tisočletij. mpP MES™0^ R GLEDALIŠČE V rimskem taboru ter na grajskem dvorišču bosta predstavljeni dve pomembni zgodovinski obdobji, svoja vrata bo s pestrim dogajanjem odprl dominikanski samostan, za gurmane pa bo ta dan prvič na Ptuju na spodnjem grajskem dvorišču postavljena tudi Odprta kuhinja. Da imamo na Ptuju zelo dobre dogodke, ki pa so premajhni, da bi v slovenskem in svetovnem merilu samostojno privabljali množico obiskovalcev, je prepričan Andrej Kla-sinc, predsednik društva Poetovio LXIX. Prav s tem namenom, da kot soorganizatorji združijo pomembne ptujske prireditve in jih obiskovalcem ponudijo na isti dan, na različnih lokacijah, so se povezali s ptujsko občino in društvom Cesarsko kraljevi Ptuj. V tem, da bo dogodkov veliko, ne vidijo slabosti, temveč prednost. „Naš namen je gostom ponuditi več. Dejstvo je, da nismo največji, in če so prireditve organizirane posamično, nismo najatraktivnejši. Združeni pa smo gotovo med tistimi, ki lahko največ ponudijo in smo med najboljšimi," je odločitev, da dogodke izpeljejo na isti dan, jutri, 11. junija, pojasnil Klasinc. V društvu, ki ga vodi, obljubljajo pester program, letos prvič na Štukih, kjer bo Rimski kamp Poetovio. Ta naj bi v prihodnje postal stalni kamp. Da ureditev kampa predstavlja veliko prednost, tako organizacijsko kot logistično, je prepričan tudi Klasinc: „Naš namen je premik naprej. Treba si je zadati cilje in naši so jasni. Eden teh se je že uresničil, v soboto bomo namreč prižgali repliko opekarske peči, s pomočjo katere bomo poskušali pokazati, kako so pred 2000 leti izdelovali nekatere materiale." Seveda pa bo v soboto možno doživeti še kaj iz tega Simona Kašman, Miran Senčar in Andrej Klasinc časa in si vsaj delno predstavljati, kako se je pred 2000 leti živelo: jedlo, pilo, igralo ... Kamp pa bo svoja vrata tudi letos večkrat odprl; med drugim 20. junija, 9. in 10. julija ter med 18. in 21. avgustom, ko se obetajo Rimske igre. Gremo v srednji vek? Na popotovanju skozi čas pa se bo v soboto vsekakor splačalo ustaviti tudi na 14. Ptujskih grajskih igrah, ki jih organizira društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. Zjutraj se bo zbor nastopajočih odpravil s tržnice, mimo Mestne hiše do turnirskega prostora na ptujskem gradu. Številni nastopajoči bodo obujali čas srednjega veka. Spremljevalna prireditev bo celodnevna Odprta kuhinja na spodnjem grajskem dvorišču, večer pa se bo zaključil s koncertom harfistk. Nekoliko drugačna glasba, koncert skupine Vox Arsana, pa bo nekaj metrov vstran, v dominikanskem samostanu. Tako v kampu na Štukih kot na gradu in v dominikanskem samostanu bodo med drugim organizirane tudi številne raznolike ustvarjalne delavnice za otroke. „Dogajanje v soboto bo izjemno intenzivno. Obeta se čudovit dan, pestro bo tako v mestnem jedru kot v okolici," je zaključil Senčar in povabil vse, da v soboto doživijo čar Ptuja v luči zgodovine, ki je mesto pomembno zaznamovala. Dženana Kmetec ZVEZDE POD ZVEZDAMI Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj -A. * * # NA GRADU VURBERK Paula Vogel NAJSTAREJSA OBRT - komedija Produkcija Mestnega gledališča Ptuj Četrtek 23. junija 2016 ob 21.15 Matjaž Javsnik v komediji STRIPTIZ Gostuje Zavod Javšnik & klapa Sobota 25. junija 2016 ob 21.15 CJ Johnson Pasji dnevnik CUCKI - komedija Produkcija Mestnega gledališča Ptuj Nedelja 26. junija 2016 ob 21.15 Ponedeljek 27. junija 2016 ob 21.15 info: 02 749 32 50, ¡nfo@mgp.si, www.mgp.si Foto ML Foto: ML 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 10. junija 2016 Slovenija, Podravje • Velike besede, mačehovski odnos do domačih pridelkov Trgovci od dobaviteljev zahtevajo Da so domači slovenski izdelki in pridelki vedno bolj iskani med potrošniki, se zavedajo tudi trgovci. Namreč prav so trgovci na eni strani bogati v besedah, so bolj skopi, ko vprašanje nanese na številke. Na skorajda vsakem srečanju kmetijcev in kmetijk ti izpostavljajo nizke odkupne cene, težave s prodajo pridelkov. A iz odgovorov naših trgovcev bi lahko sklepali, da na policah kraljujejo slovenski izdelki (ki pa niso nujno slovenskega porekla). Pri trgovcih smo želeli preveriti, koliko izdelkov in pridelkov slovenskega porekla imajo na svojih policah, a se je konkretnim številkam večina izognila. Iz Spara so odgovorili, da je na njihovih policah med 60 in 70 % slovenskih proizvodov (sadje, zelenjava, meso, mlečni izdelki ...). »Sodelujemo direktno s proizvajalci kot z vsemi večjimi slovenskimi kmetijskimi zadrugami in preko njih posredno sodelujemo z več kot 200 slovenskimi pridelovalci.« Dodali so, da je odkup izdelkov slovenskih pridelovalcev v zadnjem letu zrastel za dvomestno številko. »Prav tako podpiramo in širimo sodelovanje s slovenskimi podjetji na področju izdelkov trgovinske znamke SPAR,« so dodali. Potrošniki želijo vedeti, od kod so živila V Mercatorju so priznali, da potrošniki povprašujejo predvsem po slovenskih svežih izdelkih. »Kupci želijo vedeti, od kod so sveža živila, predvsem sadje in zelenjava, meso, mleko, kruh. Zaupajo domačim prideloval- V Ljubljani kar 1677 m2 trgovin na prebivalca Slovenci smo po ugotovitvah varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano Jožeta Podgorška v evropskem vrhu po razvitosti trgovine. Imamo osem trgovskih verig in še številne druge manjše trgovinice, ki imajo preko 1.000 marketov in supermarketov. Zgolj v Ljubljani pa je 1,667 m2 površin trgovin na prebivalca, kar našo prestolnico uvršča v sam vrh med evropskimi mesti po tem merilu. Foto: arhiv ST cem, rejcem in proizvajalcem, vendar primerjajo tudi cene pridelkov in izdelkov od drugod.« Sicer pa Mercator, enako kot Spar, sodeluje z zadrugami in kmeti. »S podpisom pogodbe z Zadružno zvezo Slovenije smo potrdili Mercatorjevo zavezništvo s slovenskimi pridelovalci. Mercator že danes od slovenskih dobaviteljev letno odkupi za skoraj pol milijarde evrov izdelkov. Sodelujemo z več kot 2000 slovenskimi pridelovalci, rejci in dobavitelji in tako na naših policah zagotavljamo največje število izdelkov iz Slovenije. Ker pa je slovenska pridelava večinoma odvisna od vremena in je malo pokritih pridelovalnih površin, se še vedno zgodi, da računamo na količine, pa jih dobavitelji ne morejo zagotoviti, po drugi strani pa se za krajša obdobja lahko pojavljajo občasno tudi presežki, ko slovenski trg ne more odkupiti vseh pridelkov določene vrste.« Zaupali so še, da je bilo domače zelenjave lani v Mercatorju skoraj 45 %, sadja nekaj manj, kar je po njihovi oceni, glede na domačo samooskrbo, zelo veliko. »Mercator se je že leta 2013 zavezal, da bo v redni prodaji v svojih mesnicah prodajal zgolj meso, ki ga dobavimo od slovenskih dobaviteljev. In tako je tudi danes. Sicer pa je mesa in mesnih izdelkov domačih dobaviteljev v Mercatorju okrog 80 %. Seveda pa moramo kupcem nuditi tudi izbiro glede cene, kar zagotavljamo z akcijami, saj so dobavitelji iz tujine veliko bolj fleksibilni pri cenah glede na tržne razmere.« Izpostavili so tudi promocijske aktivnosti slovenskih pridelkov. »Tako kot za meso smo tudi za mleko in mlečne izdelke izvedli posebno promocijo in označili police s 100 % slovenskim mlekom in izdelki iz takega mleka. Tudi kruh, za katerega pšenica je samo slovenska, smo posebej označili, posebej promoviramo tradicionalne domače specialitete, prav- kar poteka promocija pridelkov in izdelkov lokalnih kmetij in manjših proizvajalcev Radi imamo domače.« V Tušu naj bi bilo 70 % izdelkov slovenskega porekla V Tušu so dejali, da je več kot 70 odstotkov izdelkov na njihovih policah slovenskega pore- Slovenija • Manj kot desetina kmetov in kmetic je oddalo svoj glas »Ali so ljudje razočarani nad delom zbornice ali pa se ne zavedajo Konec maja so potekale volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in v svete območnih enot. Pred štirimi leti je bila volilna udeležba 16,33 %, letos je izvajanje demokracije, še nižja. Svoj glas je oddalo le 6,75 % fizičnih članov. »Za nizko volilno udeležbo je verjetno več tako objektivnih kot subjektivnih razlogov, o katerih se lahko samo ugiba. Vsake volitve pomenijo možnost sooblikovanja vodenja institucije, v katero se voli, na vsakem posamezniku pa je, da se odloči, ali to možnost izkoristi. Dejstvo je, da je v Sloveniji na splošno volilna udeležba slaba, zlasti na referendumih. Vsekakor je treba upoštevati dejstvo, da ima KGZS na svojih volitvah manj kot 10 odstotkov volišč, ki so sicer na voljo na državnih volitvah. Tako je bilo letos organiziranih 252 volišč, kar pomeni, da so imeli volivci do volišča lahko tudi več kot 10 kilometrov, kar je seveda oteževalna okoliščina pri izražanju svoje volje. Si pa več volišč zaradi velikih stroškov volitev KGZS ne more privoščiti,« so razloge za nizko volilno udeležbo navedli v KGZS. Volilno pravico je imelo 90.802 volivcev (fizičnih oseb), svoj glas je oddalo skupaj 6.133 ali 6,75 % vseh volivcev. Leta 2012 je bila udeležba 16,33 %, vendar pa so pred štirimi leti volitve potekale po pošti, za kar se je odločilo skoraj 92 % volivcev, ki so glasovali. Največ članov zbornice se je na volitve podalo na območju murskosoboškega zavoda, najslabšo udeležbo pa so zabeležili v Mariboru. Tudi na Ptujskem so po številu oddanih glasov v skupini zavodov, kjer je bila udeležba pod povprečjem. Na volitvah v območni svet KGZS Ptuj je imelo pravico voliti 11.834 volivcev, glasovalo je 744 volivcev ali 6,29 % volilnih upravičencev. Dosedanji predsednik sveta območne enote KGZS Ptuj Milan Unuk je volilno udeležbo na Ptujskem pokomentiral: »Volilna udeležba odraža sliko v kme- tijstvu. Ne vem pa, ali je razlog za tako malo oddanih glasov nezadovoljstvo kmetov z zbornico ali pa se ti ne zavedajo njenega pomena. Res je, da je na prej- Izvoljeni člani v območni svet KGZS Ptuj Milan Unuk* Slovenska kmečka zveza Jožef Orthaber* Slavko Trstenjak Stanislav Kramberger* Simon Toplak Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja Karmen Sadek Pučnik* Janez Rajšp Milan Fideršek Forum za kmetijstvo in podeželje SDS Helena Belšak Kmečko društvo Nova Slovenija Andrej Napast* Kmečko društvo Cvetko Zupančič Marjan Janžekovič Pravna oseba Vir: KGZS *Clani tudi v mandatu 2012-2016 Poleg članov sveta območnih enot so kmetje izvolili tudi štiri člane v svet zbornice. Največ glasov so prejeli Miha Leskovar, Marjan Hergan, Miroslav Kosi in Anton Hohler. Za predstavnika pravnih oseb je bil izvoljen Marjan Janžekovič, direktor KZ Ptuj. Dosedanji predsednik sveta območne enote KGZS Ptuj Milan Unuk je mentiral: »Volilna udeležba odraža sliko v kmetijstvu.« petek • 10. junija 2016 Kmetijstvo Štajerski 9 popuste, ekskluzivnost ... vsi izpostavljajo pomen domače pridelave in ponudbe ter poudarjajo, da spoštujejo slovensko ... Toda medtem ko kovostno primerljivi z drugimi izdelki, ob tem jih tudi cenovno ne presegajo. Tako v Tušu pridelovalcem svetujejo, da upoštevajo nakupne navade in cenovne zmožnosti kupcev. Zaradi umeščanja pod trgovinsko znamko cene primerljive Da so slovenski izdelki pomemben del stalne ponudbe, so izpostavili tudi v Hoferju. »Slovenski izdelki so označeni z logotipom Kakovost iz Slovenije. Trenutni delež znaša blizu 25 % (upoštevajoč sezonsko ponudbo svežega sadja in zelenjave) in se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko povečal. V skupinah, kot so sveže meso, mleko, kruh in jajca, je delež Foto: Črtomir Goznik kla. »Izdelke manjših lokalnih pridelovalcev združujemo pod premium blagovno znamko Slovenske dobrote. Število lokalnih dobaviteljev konstantno raste, tako kot tudi delež slovenskih podjetij, ki za nas proizvajajo izdelke trgovinske znamke. Vzporedno se na naših policah krepi tudi prodaja izdelkov lokalnega porekla.« Kot ugotavljajo, so kupci vse bolj osveščeni o pomenu porekla, zato pričakujejo domače proizvode, ki pa so jih pripravljeni kupiti le, če so ka- Nadzor prodaje sadja in zelenjave na tržnici in drugih prodajnih mestih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja potrošnike, naj bodo pozorni pri nakupu kmetijskih proizvodov (sadja in zelenjave), ki se v tem obdobju pojavljajo v prodaji na tržnicah ali na drugih prodajnih mestih kot sezonski lokalni pridelki. Posebej naj bodo pozorni na poreklo, zato naj od prodajalca zahtevajo vse informacije in dokazila, da gre za resnične navedbe oz. poreklo. slovenskih izdelkov večinski. Na področju sadja in zelenjave si posebej prizadevamo število slovenskih izdelkov oziroma izdelkov slovenskih dobaviteljev povečati, saj je to področje slovenskim kupcem eno od pomembnejših. Sadje in zelenjavo v podjetju Hofer kupujemo tedensko. To pomeni, da se lahko (glede na ponudbo) tedensko menjajo tudi dobavitelji.« Drugih podatkov zaradi poslovne politike podjetja niso podali. Lidl Slovenija deleža slovenskih izdelkov na svojih policah ni želel razkriti, saj da gre za občutljive podatke. Povedali pa so, da sodelujejo z več kot 70 slovenskimi dobavitelji in da delež izdelkov, proizvedenih ali pridelanih doma, vseskozi narašča. V Lidlu so povedali, da so vzpostavili sodelovanje z več slovenskimi podjetji, številni med njimi pa proizvajajo tudi izdelke za blagovne znamke Li-dla. »Zaradi možnosti umeščanja slovenskih izdelkov pod »okrilje« Lidlovih lastnih blagovnih znamk slovenski izdelki niso nujno dražji od drugih samo zaradi porekla. Razlogov je več, med njimi pa velja izpostaviti dejstvo, da se z nakupom večjih količin ter skozi dolgoročnejše sodelovanje lahko z našimi dobavitelji dogovorimo za ugodnejše pogoje sodelovanja, ki jih prenesemo neposredno na kupce - torej v ugodnejše cene.« Mojca Vtič Spoštovanje dobaviteljev le na papirju In čeprav vsi trgovci zagotavljajo, da spoštujejo kupce, dobavitelje ..., ugotovitve varuha odnosa v verigi preskrbe s hrano Jožeta Podgorška kažejo drugačno sliko. Varuh je pregledal odnose med dobavitelji in petimi trgovskimi verigami. Ugotovil je, da nekateri trgovci dobaviteljem vsiljujejo dodatne popuste, da zahtevajo ekskluzivno prodajo artiklov. Trgovci pogosto prenašajo tudi poslovno tveganje na dobavitelja. Varuh je pri dveh trgovcih zasledil, da od dobaviteljev zahtevajo plačilo kazni v višini do 200 % (v drugem primeru do 100 %) od vrednosti naročenega in neizdobavljenega blaga, četudi je naročilo preseglo načrtovano količino prodaje. V primeru slabše prodaje od načrtovane in s tem ostanka neprodanih izdelkov tudi s kratkim rokom uporabe pa trgovska veriga ne priznava nobenih odškodnin za povzročeno škodo zaradi uničevanja prehranskih izdelkov. Ob tem je varuh zabeležil tudi poskuse spreminjanja cenikov za nazaj in zahteve po dobropisih s strani trgovine za že izdo-bavljeno in zaračunano blago, pa tudi nepošteno visoke pogodbene kazni zaradi zamud pri dobavi, včasih zaradi višje sile (prometa) le za eno uro. Tovrstna moč trgovcev je tudi posledica razpršenosti zadrug in živilsko predelovalnih podjetij. »Na drugi strani pa je zaskrbljujoča rast novih trgovskih centrov in s tem upočasnjen obrat izdelkov v njih, kar bo dolgoročno še povečevalo pritisk na dobavitelje z zahtevami po dodatnih popustih, plačilih promocije, logistike in drugih prispevkov, ki jih uvrščamo med nedovoljena ravnanja in nepoštene prakse,« je dodal. Foto: CG njenega pomena« bila ta, kljub pozivom zbornice, da so volitve vzvod za 'V. i ■ I Foto: Črtomir Goznik volilno udeležbo na Ptujskem poko- šnjih volitvah glasovanje potekalo po pošti, vendar bi se tudi sedaj lahko usedli v avto in se odpeljali do najbližjega volišča, če bi imeli voljo.« Kdo bo predsednik sveta območne enote, se še ne ve, je dejal Unuk, je pa Slovenska kmečka zveza prejela največ mest v 11-članskem svetu. Ustanovna seja novega sveta KGZS bo 14. junija, ko bo tudi izbran novi predsednik KGZS, ki bo nato sklical še območne enote. Ptujčani si želijo, da bi bil predsednik iz območja SV Slovenije, saj da je naše območje tudi kmetijsko najmočnejše, ob tem pa tudi zbornica še ni imela predsednika, ki bi bil iz tega konca, je še povedal Milan Unuk. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Ritoznojčan, sedmo slovensko vino z oznako PTP Ritoznojčan je prvo in edino vino s tradicionalno zaščito v Podravju V elitno družbo slovenskih in evropskih vinskih posebnežev je konec maja vstopilo vino Ritoznojčan, ki je pridobilo oznako PTP, to pomeni vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. »S tem se je jasno opredelila kakovost vina, pridelava grozdja in vina ter stekleničenje in označevanje vina,« je povedala Darja Bovha, predsednica Zadruge Konzorcij Ritoznojčan. Pojasnila je, da si slovenjebi-striški vinogradniki za zaščito kakovosti in prepoznavnosti vina Ritoznojčan PTP prizadevajo že od leta 2012. Namreč vinogradniki so ugotovili, da za svoj razvoj in obstoj potrebujejo dodano vrednost. Priložnost so videli v skupni blagovni znamki vina Ritoznojčan PTP. Oblikovala se je projektna skupina in izvedel projekt Ritoznojčan - vino moje mladosti, izdelal se je tudi strokovni elaborat Ritoznojčan PTP in pravilnik za pridelavo vin Ritoznojčan PTP. Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - Ritoznojčan je bil konec maja objavljen v uradnem listu. »S tem se je jasno opredelila kakovost vina Ritoznojčan PTP, pridelava grozdja in vina ter stekleničenje in označevanje vina. Na podlagi tega bomo zagotovili stalno kakovost vina Ritoznojčan PTP, povečali prepoznavnost vina, geografskega porekla in z njim izražene lokalno-tradicional-ne lastnosti (vpliv klime, lege, tal, sorte in tehnologije), zagotovili kontrolo kakovosti (kontrola v vinogradu, kontrola grozdja, kon- Foto: Mojca Vtič Vinogradništvo v občini Slovenska Bistrica ima zelo bogato tradicijo. Sega namreč v stari vek. Še danes se okoli mesta vzpenjajo griči z okoli 140 ha vinogradov. trola vina) in vzpostavili red na trgu vina Ritoznojčan PTP.« Tako je Ritoznojčan PTP postalo sedmo vino s to oznako ter prvo in edino vino s tradicionalno zaščito v vinorodni deželi Po-dravje. Ostala vina z oznako PTP so cviček, teran, belokranjec, metliška črnina, bizeljčan beli in bizeljčan rdeči. Vzporedno z zaščito vina se je konec leta 2013 ustanovila Zadruga Konzorcij Ritoznojčan. Vanjo se je vključilo 13 vinogradnikov, ki pridelajo glavnino grozdja in vina v občini Slovenska Bistrica. »Članstvo je zelo pestro, saj povezujemo pridelovalce z različnimi pogledi in načini pridelovanja grozdja in vina: tradicionalno, ekološko in biodinamično. Gradimo na temeljih inovativnosti, strokovnosti, izkušenj in sprejemanju drugačnosti. Skupen cilj članov Konzorcija je prepoznavna in dolgoročna kakovost tradicionalnega vina Ritoznojčan PTP, obogatitev turistične ponudbe v okviru Podpohorske vinsko-tu-ristične ceste, povezovanje vinogradnikov, večja možnost uspešnega trženja vina in krajine ter razvoj Slovenske Bistrice kot turistične destinacije,« je še povedala. Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura petek • 10. junija 2016 Ptuj • Nova gledališka sezona Šest premier v duhu časa V Mestnem gledališču Ptuj (MGP) napovedujejo poletni gledališki festival Zvezde pod zvezdami, s septembrom pa začetek nove sezone. Pripravili bodo šest premier, večina od njih pa bo nastala v koprodukciji z drugimi gledališči ali zavodi. Festival Zvezde pod zvezdami so v MGP prvič pripravili lani, ko so za glavno prizorišče izbrali dvorišče minoritskega samostana. Letos se dogajanje seli na gradova Vurberk in Turnišče, kjer si bo med 23. junijem in 2. julijem mogoče ogledati komedije Najstarejša obrt, Striptiz, Cucki in Sladoled. Dogodek tudi letos ostaja revijalnega in ne tekmovalnega značaja, čeprav ga v MGP želijo postopno razvijati tudi po strokovni plati in morda celo pripraviti festivalsko produkcijo. Le ena samostojna produkcija Direktor MGP Peter Srpčič napoveduje, da bo repertoar nove sezone usklajen z duhom časa: »Gledališče je zrcalo družbe, in prav je tako.« Obeta se šest premier, vendar le ena v samostojni Peter Srpčič pravi: »Duh časa še nikoli v naši kratki zgodovini ni tako spominjal na tiste Hamletove besede o Danski, ko je rekel, da je nekaj gnilega v njej. In prav o duhu tega časa bo govorila naša nova sezona.« Abonma samo še za otroke Lani je ptujska občina za gledališke abonmaje v proračunu rezervirala 8.769 evrov, letos pa je sofinanciranje abonmajskega programa ukinila. To jesen bo zato mogoče vpisati le abonma za otroke, pojasnjuje direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič: »Otroški abonma bomo obdržali z lastnimi sredstvi, saj mislimo, da tega otrokom ne smemo vzeti.« Doslej so ponujali štiri abonmaje: Kresnička in Zvezdica sta namenjena otrokom, odraslim pa redni abonma Tespis in izbirnega Orfej. Petra Kurnik iz ptujskega gledališča pravi, da so s številom abonentov zadovoljni: »V tej gledališki sezoni je v otroških abonmajih 160 abonentov oz. 280 zasedenih sedežev, za Tespis je zasedenih 85 in za Orfej 45 sedežev.« produkciji. Srpčič pojasnjuje, da so se za številne koprodukci-je odločili zaradi pomanjkanja sredstev: »Vsa leta delamo šest premier na sezono, čeprav denarja dobimo za približno dve predstavi in pol.« Letos bo občina za gledališke projekte namenila 35.753 evrov, enako kot lani. Novo gledališko sezono bodo v MGP odprli s komedijo Matjaža Javšnika Visoka napetost, ki jo bo režiral Peter Srpčič (kopro-dukcija z Zavodom Javšnik & kla-pa). Drama Jake Andreja Vojevca in Andraža Golca Veliki brat je nastala po motivih znamenitega romana Georga Orwella 1984, režiral pa jo bo Vojevec (kopro-dukcija z SNG Dramo Ljubljana). Otrokom bo namenjena predstava Luna avtorice Iune Ornik in v režiji Barbare Bulatovic (kopro-dukcija z Gledališčem Lalanit in DLU Ljubljana). Avtorski projekt Kako ostanem lepa in svobodna bo imel obliko teatralnega talk showa (koprodukcija s KUD SNG in Cankarjevim domom). Marca bodo na oder postavili samostojno produkcijo MGP: delo Danila Kiša Mehanični levi bo dramatiziral in režiral Marko Čeh. Sezono bodo sklenili s komedijo Vladimirja Vladimiroviča Maja-kovskega Stenica v režiji Jerneja Lorencija (koprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj). Eva Milošič Ptuj • Regijsko Linhartovo srečanje Ta veseli dan odraslih gledaliških skupin Prejšnji konec tedna je Območna izpostava Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj v Mestnem gledališču Ptuj in v Stari steklarski delavnici pripravila regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin. V tekmovalnem delu srečanja sta sodelovala Teater III Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj z dramskim triptihom Dominika Smoleta z naslovom Igrice (režija Branka Bezeljak) in Kulturno društvo KleTeater Zgornja Polskava z »žensko« komedijo Mira Gavrana Vse o ženskah (režija Jože Mohor-ko). V spremljevalnem programu sta se predstavili dramska sekcija Kulturnega društva Grajena s predstavo Branislava Nušica Pokojnik (režija Tatjana Vaupotič) ter Kulturno umetniško društvo Andreja Stefanciosa Studenice s predstavo Tončka Žumbarja Ko-renčkovi (režija Maks Valand). Te štiri gledališke predstave je na območnih Linhartovih srečanjih na Ptuju in v Slovenski Bistrici izmed osemnajstih izbral regijski strokovni spremljevalec Rene Maurin, v območnih izpostavah Predstavi Igrice in Vse o ženskah (na fotografiji) se bosta morda potegovali za matičke - priznanja za najboljše ljubiteljske gledališke stvaritve pretekle sezone. Lenart in Ormož pa prijav letos ni bilo. Državna strokovna spremljevalka Ana Maurin bo do 20. junija na vseh regijskih srečanjih izbrala skupno sedem predstav za 55. državno Linhartovo srečanje, ki bo med 29. septembrom in 1. oktobrom v Postojni. Ruterjeva pojasnjuje: »Ocenjujem igro, govor, gib, usklajenost ansambla itd., najpomembneje pa je, da predstava deluje kot celota. Opažam tudi, da ima zdaj že veliko ljubiteljskih skupin profesionalne režiserje.« Na regijskem srečanju so podelili tudi priznanja. Za najboljšo glavno žensko vlogo ga je prejela Simona Smolnar iz KD KleTea-ter, za glavno moško vlogo Vlado Bezjak iz dramske sekcije KD Grajena, za stransko žensko vlogo Nastja Janžič iz dramske sekcije KUD Gaj Zgornja Polskava in za stransko moško vlogo Damjan Za-goršek iz Šus Teatra KD Draženci. Posebno priznanje selektorja je prejelo DPD Svoboda Ptuj s predstavo Igrice. Eva Milošič Tednikova knjigarnica Čarobna školjka in druge Manice K. Musil Med množico slikanic, ki izidejo na Slovenskem, se lahko primeri, da kakšen imeniten avtor uide še tako budnemu knjižničarskemu očesu. Osebno priznam, da premorem dokaj budni očesi, je pa res, da mi obisk pri okulistu ne bi škodoval. Bolj od problematičnega vida pri spodaj podpisani avtorici je verjetno vprašanje utrujenosti materiala in nenavadno hitro minevanje časa, saj se mi tedni in meseci v teh precej poznih srednjih letih obračajo nezaslišano hitro. In tako hitro drvijo knjižne novitete na knjižne police in z njih. Oni dan sem tako brskala na polici z novitetami. Glej, glej: slikanica, zelo velika, manj običajne vezave, nekako izstopajoča iz poravnane vrste novitet, ki so, seveda, zložene tako, da razkazujejo edino svoje hrbte. Tako, nekako »bio«, ekološko zavedno mi je delovala slikanica. Še bolj me je pritegnila naslovna platnica s podobo cvetoče veje drevesa nad skrbno izpisanim naslovom Čarobna Školjka, pod njim pa osrednja deklica ter okoli nje različni otročiči. Sprva sem pomislila na lutkovno animacijo, saj so ilustracije kot kolaži iz polstenja ali podobnega materiala. Poudarjena, največja deklica se guga na gugalnici, ki je pripeta na cvetoči veji. Edino ta gugajoča se deklica ima rdeča usteca obrnjena na smeh. Ostali majhni otročaji imajo ustnice zaokrožene s črno, v začudenju, ali hrepenenju po guganju. In edino zibajoči se deklič ima umetelno belo oblekico - kvačkano z visokimi šibičnimi (če me spomin ne vara in je to pravi kvačkarski termin), prav takšno je njeno obuvalo. In gugalničina vrv je verižica osnovnega nasnutja za kvačkanje. Lepo je videti, da sta med malimi tudi dva temnopolta! Aja, naslov in avtorstvo je izpisano z malimi tiskanimi črkami, ki so narejene iz svaljkov bele naravne volne ovite z nitjo, ali morda žico, kar deluje posebej čarobno. Ko odprem platnico, sta njena notranja stran in vezni list v naravni barvi ročno izdelanega papirja, na vrhu spodnje tretjine lista je črta, po kateri drobencljajo tri mravljice: mala, velika in najmanjša. Za Bojana! je kot s finim žigom natisnjeno nad tremi pridnimi žuželkami, ki pa nekoliko povešajo glave na svoji poti.Sledi naslovna stran z izpisanim naslovom nad ilustracijo z deklico in žabico, pod njo pa ime avtorice Manice K. Musil. In: Na robu mesta je v visoki hiši živela majhna deklica. Nekega dne je ležala v postelji in žalostno gledala oblake, ki so se brezskrbno vozili po nebu. Težka odeja je ležala na njenih nogah ... Ej, preljubi bralci - kakšna odlična zdravilna pripoved je Čarobna Školjka (Maribor: Založba Pivec, 2016)! Vrhunska zdravilna slikanica! Težka odeja na Marjetkinih nogah je odlično poimenovanje, zdravilna metafora za dekletce, ki ne more hoditi. Sama zgodba pa, z besedami in ilustracijami, tvori odlično simbiozo pravljičnega in likovnega sveta v najboljši možni meri. Slikanico Čarobna Školjka bi morali gledati in brati mali in veliki, za več empatije in razumevanja - predvsem pa, ker je to odlična avtorska slikanica. In nato sem pobrskala na knjižnih policah, namenjenih cicibanom in vsa navdušena nad avtorico Manico K. Musil hitro našla še naslednje njene slikanice: Pobalinska pujsa (Maribor: Založba Pivec, 2015), Trije mucki in zmaj (Ljubljana: Mladika, 2011), Mala arhitekta (Nova Gorica: Melior, Založba Educa, 2011), Koza Cilka in kdo je popil vodo (Jezero: Morfem, 2014), Koza Cilka (Jezero: Morfem, 2013), Čarobni svinčnik (Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2011). Marjetka je pripovedovala školjkine zgodbe bratcu in sestrici, potem sosedom, kmalu tudi otrokom iz ulice. Otroci so zgodbe pripovedovali naprej. Kaj veš, mogoče je tudi to zgodbo prišepnila školjka... Pssst, slišite šepetanje? Liljana Klemenčič Foto: CG Foto: ČG Nogomet V dveh dneh igralo 1285 nogometašev Stran 12 Strelstvo Ormožan Kevin Venta še naprej zmaguje Stran 12 Rokomet na mivki Ormožani prvaki, Ptujčanke podprvakinje Stran 13 Mali nogomet 16. Sandijev memorial vVitomarcih Stran 13 Nogomet, Liga U-15 Državne prvakinje so doma na Ptuju Stran 14 Boks Trije ringovci boksali v Švici Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij Po treh letih znova v 1. ligi Za NK Aluminij je odlična sezona, predvsem spomladanski del v 2. ligi je bil izjemen - 11 prvenstvenih tekem brez poraza (8 zmag, 3 remiji). To jim je pod vodstvom trenerja Bojana Špehonja prineslo napredovanje na 2. mesto in uvrstitev v dodatne kvalifikacije za napredovanje v 1. ligo. Zavrčani so bili v dveh tekmah uspešnejši (3:2, 1:1), a niso dobili licence za igranje v 1. ligi. NZS je zato poslala vabilo za popolnitev 1. lige ekipi Aluminija. Ta je na seji upravnega odbora sprejela odločitev, da izziv sprejme. NK Aluminij bo tako po treh letih znova nastopal v elitnem razredu slovenskega nogometa. »Ocenjujemo, da je klub kadrovsko in organizacijsko spo- soben sprejeti ta izziv ter tako nadgraditi dosedanje uspešno delo pri vzgoji in razvoju lastnega igralskega kadra. To ostaja še naprej osnovno poslanstvo kluba,« so zapisali v sporočilu za javnost. Zvonko Jevšovar: »Lahko smo ponosni« Upravni odbor kluba je odločitev o vstopu v 1. ligo sprejel v torek dopoldan. »Odločitev je bila soglasna. Že iz samega sporočila za javnost je jasno, da zaupamo v lastne moči, v kapaciteto naše nogometne šole,« je povedal predsednik kluba Zvonko Jevšovar. Ob tem ni odveč pripomniti, da so ponudili podaljšanje Denis Topolovec nič več za Aluminij Dolgoletni kapetan in prava ikona Aluminija Denis Topolovec se je odločil, da je dovolj igranja na tej ravni. »Že pred odločitvijo o napredovanju Aluminija v 1. ligo sem sprejel odločitev, da zaključim ta del svoje nogometne poti. Usklajevanje med službo in treniranjem ter igranjem nogometa je bilo v zadnjih letih zelo težko, zato je odločitev dokončna. Pri 32 letih enostavno nimam več dovolj energije za dvojne vsakodnevne napore,« je povedal Denis, ki je za Aluminij v vseh selekcijah nepretrgoma nastopal kar 25 let. sodelovanja tudi trenerju članskega moštva Bojanu Špe-honju. Kidričane sedaj čaka izredni licenčni postopek za pridobitev licence za igranje v 1. ligi, obisk iz NZS pričakujejo v teh dneh. Predsednik NK Aluminij je nekaj misli namenil tudi tekmama dodatnih kvalifikacij in oceni celotne sezone. »Tekmi z Zavrčem sta kljub na koncu našemu slabšemu izkupičku še enkrat več pokazali, da smo na pravi poti, da delamo dobro in da naši mladi igralci napredujejo iz tekme v tekmo. Od štirih polčasov dveh tekem smo bili boljši v treh, le drugi polčas tekme v Zavr-ču so bili to Zavrčani. Zadnje minute tekme v Kidričevem so pokazale, da smo tudi mentalno močni, saj smo imeli v končnici tri lepe priložnosti. Vsekakor moramo biti vsi ponosni na predstavi v teh dveh tekmah, kjer prvoligašu nismo samo parirali, ampak precej več,« je povedal Jevšovar. Spomladanski del prvenstva je bil sanjski. Z. Jevšovar: »Res je, a je vedno lahko še bolje. Na krilih Foto: Črtomir Goznik Kidričani so v 1. ligi igrali v sezoni 2012/13, po treh letih se tja vračajo. naše mladosti smo dosegali gole kot za šalo, tudi v 2. ligi to ni enostavno.« Mladi (Janžekovič, Petrovič, Rogina, Vrbanec, Križan ...) so letos še močneje opozorili nase. Z. Jevšovar: »Naši mladi fantje znova in znova postajajo stebri moštva. To kaže na to, da je pred njimi prava pot, mi jih pri tem podpiramo in jim stojimo ob strani, saj gre tudi za razvoj kluba kot takšnega. Za omenjenimi pa že prihajajo nove generacije, tako da smo v Kidričevem zadovoljni s svojo nogometno šolo, ki postaja iz leta v leto kakovostnejša in je po moji oceni med tremi najboljšimi v državi.« Na zadnji reprezentančni akciji so bili prisotni trije igralci, ki so v preteklosti nosili dres Aluminija: Matic Črnic, Rajko Rotman in Boban Jovič. Z. Jevšovar: »Vedno pravim, da 'nogomet traja, nikoli se ne ustavi', zato se enkrat vse vrne ali postavi na pravo mesto. Vsa omenjena trojica je pri nas igrala vidne vloge v prvem moštvu pri svojih 18 ali 19 letih, podobno kot danes Petrovič, Janžekovič ... Prav lahko se zgodi, da bomo čez 6, 7 ali 8 let imeli v reprezentanci pet ali šest igralcev.« Vaša ekipa pa je bila tudi odlična kombinacija izkušenih in mladih. Z. Jevšovar: »Res je. V klubu se vedno znova čudimo našemu kapetanu Denisu To-polovcu, ki je pri Aluminiju že 25 let. Kdor si je pozorno ogledal tekmi z Zavrčem je zagotovo opazil njegovo izjemno predstavo, njegovo željo in energijo na igrišču -takšnega težko najdete in si ga lahko samo želite v svojem moštvu.« Jože Mohorič Nogomet • NK Zavrč Zaradi šest tisočakov ob licenco, v novi sezoni v 2. ligi Zgodba malega nogometnega fenomena, imenovanega Nogometni klub Zavrč, je v prvi ligi za določen čas očitno končana. Prvi mož kluba Miran Vuk je zadnjih nekaj let vlagal v igralce, strokovna vodstva, podmladek in infrastrukturo ter je vedno znova imel resne tekmovalne cilje s člansko ekipo. Ta si je po ne preveč bleščečih igrah v končnici Prve lige Telekom Slovenije preko dodatnih kvalifikacij in s skupno zmago s 4:3 proti Aluminiju priborila v športnem delu obstanek med prvoligaši. A eno so bile zadeve na zelenici, popolnoma druge pa so bile zadeve, ki jih je potegnila Licenčna komisija Nogometne zveze Slovenije. Ta je z zamudo nekaj dni (op. p. rok komisije je bil 31. maj) v ponedeljek podala naslednjo obrazložitev, zakaj Nogometni klub Zavrč v prihodnji sezoni ne bo član elitne nogometne lige: »Nogometni klub Zavrč je bil neuspešen tudi na drugi stopnji licenciranja, saj je Licenčna komisija Nogometne zveze Slovenije za pritožbe potrdila odločitev komisije NZS za licenciranje nogometnih klubov o zavrnitvi licence za tekmovanja UEFA in v 1. slovenski nogometni ligi. Nogometni klub Zavrč ni pridobil licence za tekmovanje v 1. SNL in UEFA tekmovanjih zaradi neizpolnjevanja finančnih kriterijev na podlagi Pravilnika UEFA/NZS za licenciranje nogometnih klubov.« Po tem sporočilu za javnost so takoj reagirali vodilni v Nogometnem klubu Zavrč in so v prostorih podjetja RM Vuk Holding na Ptuju sklicali novinarsko konferenco, na kateri so pojasnili svoj vidik, zakaj jim NZS ni podelila licence. Predsednik kluba Silvo Šterbal je povedal: »Zalomilo se je pri hrvaškem tretjeligašu Mosorju iz Žrnovnice. Od tam je k nam prišel vratar Hrvoje Čubic. Z njim smo prekinili pogodbo decembra. Vse obveznosti so bile poravnane. Zanj smo Od leve odvetnik Igor Majnik, predsednik NK Zavrč Silvo Šterbal in športni direktor Mirko Smodej morali plačati Mosorju 7.000 evrov. Tisoč smo plačali takoj, za preostalih 6.000 evrov smo se dogovarjali o obrokih. Strinjali so se, da plačamo do 14. aprila. Plačali smo 14. aprila, vendar nam dokumentacije niso podpisali. O tem smo obveščali Nogometno zvezo Slovenije. Vztrajali smo, da je treba imeti ta papir, vendar nam ga ni uspelo pridobiti. Tako smo licenčno dokumentacijo oddali brez tega potrdila. Smo pa priložili potrdilo o plačilu, ki je imelo datum 14. april in ne 31. marec, kot bimoralo biti po pravilih. 3. maja smo dobili odločbo, da zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti ne moremo dobiti licence. Pritožili smo se, a zaman.« Na novinarski konferenci je svoje stališče podal tudi odvetnik Igor Majnik, ki je dejal: »Kako je lahko teh 6.000 evrov tako velik greh, da mora Zavrč kar iz prve lige? Apeliram na Nogometno zvezo Slovenije, naj osebnih zamer ne prevali na Nogometni klub Zavrč, ki je zrel klub z določenim številom selekcij.« Ob tem je Majnik izpostavil, da klubu ostajajo možnosti, da se pritoži na izvršilni odbor in odbor za nujne zadeve ali pa na Mednarodno športno arbitražno sodišče v Lozano, vendar se na slednjem lahko postopek vleče kar dve leti. A Nogometni klub Zavrč bi potreboval rešitev situacije takoj, kar pomeni, da obstaja po zavrnitvi licence za tekmovanja UEFA in 1. SNL vprašanje, v kateri ligi bo klub nastopal v prihodnji sezoni. Iz NZS so v sredo v Zavrču vendarle prejeli obvestilo, v katerem vodstvo tekmovanja poziva NK Zavrč k prijavi v 2. ligo. Miran Vuk je ob tem dejal, da se bodo v 2. ligo tudi prijavili. Ob tem bodo z odvetniki še vedno nadaljevali aktivnosti o tem, da bi Zavrč po pravni poti vendarle dosegel to, da je bila zavrnitev licence nezakonita - uradno je to nepravočasno plačana odškodnina Nogometnemu klubu Mosor v višini 6.000 evrov. David Breznik Spremembe v ŽRK Ptuj V torek je v prostorih hotela Primus na Ptuju potekala skupščina rokometnega kluba ŽRK Ptuj. Na volilni skupščini je bilo razrešeno staro, izvoljeno pa novo vodstvo. Novi predsednik kluba je postal Matej Smrekar, sicer direktor podjetja Aklimat, poslej pa se bo klub tako imenoval ŽRK Aklimat Ptuj. Vajeti športnega dela ekipe, ki bo obenem vez med upravo in posameznimi moštvi, je v roke vzela nekdanja zvezda Krima, nato pa ptujske ekipe Ana Mihaela Ciora, ki bo delovala kot strokovni vodja kluba, na klop članske ekipe pa se je vrnil stari znanec Nikola Bistrovic. Moštvo, ki se bo zbralo v začetku avgusta, bo precej okrepljeno, v klub naj bi se vrnila večina igralk, ki so branile barve kluba v 1. ligi pred leti, na čelu z odlično hrvaško igralko Stel-lo Matešo, obenem pa želi klub postati vodilni v regiji in sčasoma imeti pomembno vlogo tudi v slovenskem prostoru. tp 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 10. junija 2016 Odbojka • ŽOK GM mobil Ptuj Nogomet • Turnir v Kidričevem Urška Breznik nova trenerka V dveh dneh igralo 1285 nogometašev Ženski Odbojkarski klub GM mobil Ptuj je v sezoni 2015/2016 uspešno igral v 2. slovenski odbojkarski ligi vzhod, v kateri so osvojile tretje mesto. V prvem delu tekmovanja so Ptujčanke imele precej smole s poškodbami, kar je prineslo za odtenek slabše rezultate, medtem ko so v letu 2016 igrale zelo dobro in so izgubile le eno tekmo. Po končani sezoni so si v klubu vzeli kar nekaj časa za analizo in za pripravo ekipe za naslednjo sezono. Največja sprememba se je zgodila na mestu trenerja, saj je Darka Zimiča zamenjala Urška Breznik. Slednja je nekoč igrala za ptujsko ekipo v prvi ligi, kasneje pa je bila tudi slovenska državna reprezentantka v odbojki. V zadnjem obdobju je uspešno delala v Murski Soboti in po vnovičnem nagovarjanju vodilnih ljudi v klubu je sprejela nov izziv. Ob tem je Breznikova dejala:«Dve leti so me na Ptuju snubili, da bi postala trenerka ekipe in sedaj sem sprejela to ponudbo. To je zame velik izziv in dober preizkus. Ekipe za zdaj še ne poznam, a verjamem, da se bomo s trdimi treningi pred prvenstvom dobro uigrale in da bomo ciljale na vrh lestvice.« Želje v klubu bodo v novi sezoni postavljene zares visoko - Ptujčanke bodo odkrito napadale vrh vzhodne druge lige. V ta namen se je ekipa že sedaj precej okrepila, saj se je predsednik kluba Štefan Vrbnjak že dogovoril za sodelovanje s štirimi zelo kakovostnimi mladimi igralkami. Te odbojkarice so poda-jalka Urška Stavbar (OK For-mis), napadalka Maja Burič (OK Murska Sobota), center Eva Pušnik (ŽOK Koper) in korektor Nastja Gajser (ŽOK Nova KBM Branik Maribor). Jedro bodo sestavljale že do sedaj štiri nosilke igre Anja Cvirn, Teja Topolovec, Nasja Gričnik in Ana Horvat. Slednja predstavlja mlad ptujski odbojkarski val, v katerem bodo na svojo priložnost čakale tudi Anja Merc, Katja Ča-brijan, Anja Drevenšek, Tjaša Emeršič in Danijela Vinko. Ob prihodih in nosilkah igre naj omenim še to, da so klub zapustile Andreja Radivoj, Barbara Grubišic Čabo in Teja Reibenschuh. V ženskem Odbojkarskem klubu GM mobil Ptuj se je v zadnjem obdobju zgodilo precej sprememb in nova trenerka Urška Breznik bo priprave igralk na prihajajočo sezono začela predvidoma 20. avgusta. David Breznik Strelstvo • 2. Kvalifikacijski turnir 50 m Ormožan Venta še naprej zmaguje Minulo soboto je v Strelskem centru Gaj-Pragersko SD Svečina organiziralo 2. Kvalifikacijski turnir z malokalibr-skim orožjem na 50 m, ki služi doseganju norm za uvrstitev na državno prvenstvo in za vpoklic v državno reprezentanco najboljšim. S pištolo na 50 m je bil z dobrim rezultatom, 554 krogov, znova najboljši Ormožan Kevin Venta, ki je tako slavil še drugo zmago v sezoni. Kljub skromni prvi seriji s samo 87 krogi se je Venta v nadaljevanju zbral in s serijami 92, 94, 90, 90, 94 in odličnim zaključkom s serijo 97 krogov dosegel tretji najboljši rezultat v letošnji sezoni. Za pet krogov je izboljšal tudi svojega iz prvega kvalifikacijskega turnirja. Dobro streljanje je pokazal tudi Sevničan Blaž Kunšek, ki je s 550 krogi osvojil 2. mesto, tretji je bil miklavški strelec Boštjan Simonič s 536 krogi. Tudi preostala miklavška strelca Aleksander Ciglarič in Miran Miholič sta s 521 in 510 krogi na 5. in 7. mestu dosegla normo in se uvrstila na DP. To pa je uspelo tudi Nenadu Vi-gnjevicu iz Kovinarja, ki je s 511 krogi osvojil 6. mesto. Mi-klavški strelci Jožeta Kerenči-ča pa so izpolnili tudi ekipno normo za DP in slavili zmago s 1567 krogi. Med mladinci je novo suvereno zmago slavil tudi Jože Čeper z Vremščice s 519 krogi. Urška in Petra v trojnem položaju Dobro streljanje sta v trojnem položaju z malokalibrsko puško pokazali tudi strelki Urška Kuharič in Petra Vernik in se s 571 krogi uvrstili na 2. in 3. mesto, boljša je bila le Grosupeljčanka Renata Ora-žem s 573 krogi. Vernikova je bila boljša od Kuharičeve v Foto: SD Svečina Ormožanka Urška Kuharič (na desni) je v Gaju pri Pragerskem pokazala dobro streljanje v trojnem položaju in s 571 krogi le za dva kroga zaostala za zmagovalko Renato Oražem z Grosuplja. Enako uspešna je bila tudi druga Ormožanka Petra Vernik. klečečem položaju s 186 krogi (184) in leže s 199 krogi (197), Kuharičeva pa je nato bolje streljala stoje in s 190 krogi (186) nadoknadila zaostanek za Vernikovo in jo tudi prehitela z 21 notranjimi deseticami (Vernikova 16). Obe pa sta izboljšali svoj rezultat iz uvodnega turnirja za 7 krogov. Oraž-mova je bila najboljša tudi v drugi disciplini ležečega položaja s 617,6 kroga, 2. mesto pa je osvojila izkušena Ormožan-ka Vesna Mele s 598,3 kroga. Odlično je tekmovala tudi mlada in talentirana Rušanka Urška Hrašovec, ki je slavila med mladinkami ter postavila kadetski državni rekord s 562 krogi, najboljša pa je bila tudi v ležečem položaju, kjer je zmagala s 602,5 kroga. Ljutomerska strelka Nuša Špin-dler je s 599,6 kroga osvojila 3. mesto. Debevec slavil, vendar ostal brez OI V moški konkurenci je v ležečem položaju slavil Raj-mond Debevec, ki je na zadnjih OI v Londonu v tej disciplini osvojil bronasto odličje, z dobrim rezultatom 625,7 kroga pa je bil za dva kroga boljši od reprezentančnega kolega Roberta Markoje. Ormoška strelca Tovarne slad- korja Matija Ambrož in Martin Kolar sta s 586,9 in 584,7 kroga osvojila 8. in 9. mesto. Rajmond Debevec pa je bil najboljši tudi v trojnem položaju s 1166 krogi. Prav v teh dneh pa je iz strelske zveze ISSF prišel odgovor, da našemu najboljšemnu strelcu v Sloveniji ne bodo podelili posebnega povabila za nastop na OI v Riu. Razočarani Debevec si tako želi nove priložnosti za kvalificiranje na OI v Tokio leta 2020 in ostaja pri osmih nastopih na OI, neprekinjeno vse od leta 1984 do 2012, kar je največ med vsemi slovenskimi olimpijci. Mladinci na EP v Talin, člani na v Baku Najboljši slovenski mladinci se pripravljajo za nastop na EP z malokalibrskim orožjem v Talinu, ki bo med 12. in 19. junijem, kamor so se uvrstili Jože Čeper s pištolo na 25 m in 50 m, Klavdija Jerovšek kot edina ženska predstavnica s puško in moška ekipa s puško Žan Kelenc, Jan Kolenc in Jakob Petelinek. Članska reprezentanca bo med 21. in 28. junijem nastopila na zadnjem letošnjem ISSF svetovnem pokalu v azerbajdžan-skem Bakuju. Simeon Gonc Nogometni klub Aluminij je minuli vikend organiziral mednarodni turnir Aluminij Cup 2016. Na njem je sodelovalo 106 ekip, kar je na koncu pomenilo, da je nastopilo kar 1285 mladih nogometašev. Med sodelujočimi ekipami, ki so prišle iz sedmih držav, so organizatorji bili še posebno veseli gostov iz Srbije (Kraljevo) in Bosne in Hercegovine (Bosanska Krupa), ki so na turnirju sodelovali prvič, in to s kar šestimi ekipami. Tekme na turnirju starostnih skupin od U-7 do U-14 so potekale na vseh igriščih znotraj športnega parka v Kidričevem. Na tradicionalnem turnirju se je igralo v osmih starostnih kategorijah. V večini teh kategorij so se s svojimi igrami in rezultati zelo izkazali tudi mladi igralci Nogometnega kluba Aluminij. Pri mlajših cicibanih U-7 so zmagali otroci iz Nogometnega kluba Lokomotiva Zagreb. Prvo izmed štirih turnirskih zmag je Aluminij dosegel v selekciji U-8, iz katere prihaja tudi najboljši igralec turnirja Luka Modrič. Ekipa iz Kidričevega je bila najboljša tudi v U-9, kjer je Aluminij imel najboljšega vratarja Jureta Jerenka. V selekciji U-10 so domačini vpisali novo turnirsko zmago, saj je bil Aluminij najboljši in v tej starostni skupini je bil Nogometni klub Drava na koncu uvrščen na tretje mesto. Iz zmagovalne ekipe prihaja najboljši vratar Tomaž Šešo Zafošnik. V Kraljevo je odšla na Aluminij Cupu 2016 zmaga ekipi Apolona v selekciji U-11, medtem ko so bili v selekciji U-12 najboljši igralci Dragomerja. Za piko na i je Aluminij slavil tudi v selekciji U-13, iz katere prihaja najboljši igralec Nejc Medved. V U-14 so zmagali igralci Triglava iz Kranja in Aluminij je osvojil tretje mesto. O dvodnevnem dogajanju na odlično organiziranem turnirju je vodja organizacijskega odbora in sekretar v Nogometnem klubu Aluminij Toni Pernat povedal: »Izredno smo zadovoljni z letošnjo organizacijo in izvedbo turnirja Aluminij Cup 2016. Nad številom prijavljenih oz. sodelujočih ekip nismo presenečeni, saj naš športni park v Kidričevem vsem udeležencem ponuja najboljše možne pogoje za igranje tekem, ki jih drugje v Sloveniji ni. Ekipa organizatorjev, sestavljena iz predstavnikov kluba, trenerjev in staršev naših igralcev, je tudi letos opravila izjemno delo in tudi ob tej priložnosti se vsem skupaj in vsakemu posebej iskreno zahvaljujem. Večkrat nas imenujejo »šu-marji«, toda v tem primeru je to naša prednost, saj je ravno v objemu kidričevskih gozdov naš športni park, velikosti krepko čez šest hektarjev, kjer so urejena in vedno odlično pripravljena štiri velika igrišča z naravno travo, veliko in malo igrišče z umetno travo, ograjeno igrišče z mivko, okrog vseh teh objektov pa je še veliko dodatnih travnatih površin, primernih za vadbo naših nogometašev. To je tudi razlog, da se otroci radi vpisujejo in obiskujejo našo nogometno šolo, saj vadijo v najboljših pogojih in pod strokovnim vodstvom trenerjev z najvišjimi licencami, in ne nazadnje je to tudi eden od razlogov, zakaj je naš turnir Aluminij Cup vedno dobro obiskan in na katerega se ekipe rade vračajo. Takšna športna manifestacija, ki jo lahko brez zadržkov imenujemo kar spektakel, veliko pripomore k prepoznavnosti naše nogometne šole, našega kraja, naše občine Kidričevo in ne nazadnje tudi Slovenije. Kar pa se samega športnega dela turnirja tiče, moram povedati, da je v vseh starostnih kategorijah prisoten športni naboj in želja po čim večjem številu zmag, ampak pomembno vlogo pa ima druženje, tako igralcev kakor tudi staršev in vseh ljubiteljev nogometne igre. Obnavljajo se stara poznanstva, sklepajo se nova, skozi nogometno igro se sklepajo številna prijateljstva otrok iz različnih krajev in držav in temu dajemo kot organizatorji poseben pomen. Pri našem vsakdanjem delu nam je primarni cilj iztrgati pastem ulice čim več otrok in mladostnikov in jim ponuditi alter- Foto: Črtomir Goznik nativen, zdrav in organiziran način preživljanja prostega časa, kar šport prav gotovo je, na takšnem turnirju pa si organizatorji želimo samo dobrih iger brez poškodb, lepega druženja, mladostne razposajenosti in igrivosti ter jasno izraženo željo, da se prihodnje leto zopet dobimo v Kidričevem na turnirju Aluminij Cup 2017, ki bo 2. in 3. junija 2017.« Nogometne predstave na turnirju Aluminij Cup 2016 si je v dveh dneh ogledalo okrog 1500 obiskovalcev. Brez dvoma gre za enega največjih in najbolje organiziranih turnirjev v tem delu Slovenije, ki se iz leta v leto veča, tako po številu ekip kakor tudi po številu različnih držav udeleženk. Rezultati turnirja: Ml. cicibani U-7: 1. NK LOKOMOTIVA ZAGREB, 2. NŠ GALIČ - ORLI, 3. NK RADGONA Ml. cicibani U-8: 1. NK ALUMINIJ, 2. NŠ FOTEX VARAŽDIN, 3. FŠ APOLON KRALJEVO Ml. cicibani U-9: 1. NK ALUMINIJ, 2. NK DOBROV-CE/MIKLAVŽ, 3. NK ROGAŠKA St. cicibani U-10: 1. NK ALUMINIJ, 2. NK MARIBOR, 3. NŠ DRAVA PTUJ St. cicibani U-11: 1. FŠ APOLON KRALJEVO, 2. NK MURA, 3. NK DOBROVCE/ MIKLAVŽ Ml. dečki U-12: 1. NK DRAGOMER, 2. NK DO-BROVCE/MIKLAVŽ, 3. NK AHA EMMI BISTRICA Ml. dečki U-13: 1. NK ALUMINIJ, 2. NK MARIBOR, 3. NK BRINJE GROSUPLJE St. dečki U-14: 1. NK TRIGLAV KRANJ, 2. NK KRKA NOVO MESTO, 3-NK ALUMINIJ David Breznik petek • 10. junija 2016 Šport Štajerski 13 Rokomet na mivki • Državno prvenstvo za mlade Ormožani prvaki, Ptujčanke podprvakinje V Ljubljani je v nedeljo, 5. junija, potekalo državno prvenstvo v rokometu na mivki za mlade. Med desetimi sodelujočimi ekipami iz celotne Slovenije sta se državnega prvenstva udeležili tudi ekipi iz naše okolice. Pravico nastopa so imela dekleta ter fantje rojeni leta 2000 in mlajši. Po odličnih predstavah je ekipa Jeruzalema iz Ormoža postala državni prvak, Ptujčanke pa so klonile v velikem finalu proti ekipi ŠD Notranjska rokometna liga. Gašper Hebar iz vrst Jeruzalema je postal najboljši igralec turnirja, Ormožanka Eli Hergula iz vrst Ptuja pa naj fair play igralka turnirja. Za razliko od minule sezone je bilo državno prvenstvo zelo dobro organizirano, ob tem so odlično nalogo opravili tudi sodnice ter sodniki. Za Jeruzalem Ormož so si zlato kolajno priigrali: Žan First Šeruga, Gašper Hebar, Teo Šulek, Niko Sovič, Aljoša Munda, Tobi Torič, Uroš Horvat, Ivo Belec in trener Silvo Kirič. Za srebrni ŽRK Ptuj so nastopile: Klara Hliš, Nika Vidovič, Tjaša Malek Petrovič, Eli Hergula, Minea Kolenko, Nuša Puž in trener Alan Potočnjak. ku Mali nogomet • 16. Sandijev memorial Več kot 60 ekip in vrhunski mali nogomet V Vitomarcih je bil začetek junija tradicionalno obarvan nogometno - na 16. Sandije-vem memorialu, ki ga KMN Vitomarci prireja v spomin na igralca kluba Sandija Toša, se je v vseh starostnih kategorijah zbralo 61 ekip. Organizatorjem ga je tradicionalno zagodlo vreme, a so naredili vse potrebno, da je bilo moč spremljati dober nogomet in uživati v bogatem spremljevalnem programu. Prvaki MANARGT Gledalci so na glavnem turnirju spremljali zanimive tekme, največ znanja pa sta pokazali ekipi Manar GT in Slovenske gorice Voličina. Ekipi Manar GT je uspelo po seriji osvojenih manjših turnirjev osvojiti tudi enega izmed pre-stižnejših v Sloveniji. Vse tekme so sodili priznani malono-gometni sodniki Uroš Hozjan, Robert Markež in Dušan Turk. V najboljšo peterko turnirja so bili izbrani: naj vratar Peter Ortar (Manar GT), naj strelec Bojan Klemenčič (Manar GT), naj igralec Črnčič (Voličina), Mohorko (KMN Majolka) in Vrabl (Kozel pivo) - vsi našteti so prejeli lepe pokale in bogate praktične nagrade. Prijatelji Gostilna 29 najboljša med veterani Med veterani so bili med šestimi ekipami najprepri-čljivejši igralci ekipe Prijatelji »Gostilna 29« - Lenart, ki so v finalu ugnali ekipo Dobovec z rezultatom 1:0. Med veterani nad 50 let je ekipa Slovenske gorice/Selce premagala eki- po Vitomarci z 2:1. V revialni ženski tekmi je ekipa ŽNK Cerkvenjak ugnala ŽNK Sveta trojica (4:1). V mladinski konkurenci do 19 let so bili najprepričljivejši igralci Team 420 pred Extre-mom in FC Šoderjama. Zmago v preostalih kategorijah, U-8 do U-15, so v celoti pobrali igralci KMN Slovenske gorice, kjer se res pozna zelo dobro in sistemsko delo z mlajšimi selekcijami. V tekmovanju med zaselki občine so največ nogometnega znanja pokazali Drbetinci in petič zapored osvojili turnir v tej kategoriji. Drugo mesto je pripadlo Slavšini, tretje pa Novincem. Rezultati: člani (22 ekip): Picerija Špajza, Manar GT, ŠD Pernica, Lotus, Vitomarci Petlja, Komunalno podjetje Ptuj, KMN Cerkvenjak, NNP Krapina, Slovenske gorice Voličina, Kozel pivo, Šoderjama, Porčič, Team BB, ŠD Gora, ZGD Goričan, Team 420, Extrem, Flor caf-fe, Majolka, Nasveti in nadzor Franc Selinšek, Budučnost, Glosi bar. Polfinale: Slovenske gorice Voličina - KMN Majolka 2:1, Manar GT - Kozel pivo 2:0; Tekma za 3. mesto: Kozel pivo - Majolka 5:0; Finale: Manar GT - Slovenske gorice Voličina 3:1. MANAR GT: Peter Ortar, Matija Kolman, Damijan Kaučič, Bojan Klemenčič, Rok Rednak, Miha Magdič, Domen Školiber, Amar Jamakuvič, Alen Ploj Slovenske gorice VOLIČINA: Tjaž Lovrenčič, Miha Šilec, Kristian Škerget, Tadej Gajser, Tadej Fras, Srečko Črnčič, Marcel Vindiš Darko Rojs Bowling • Podjetniška liga .Zmagovalna ekipa] Sandijevega memoriala - Manar GT .....gČf™*""* . ä 4 ■ - M-. je?-« •••• S, -a r Zadnji krog z zanimivimi rezultati Pričakovano se je razpletel boj za prva tri mesta, v katerem je bila najuspešnejša ekipa Dokl gostinstvo, 2. mesto je osvojila ekipa Gostišče Iršič, bron pa so si priigrali člani ekipe SKEI Ptuj, ki veljajo za naj prijetnejše presenečenje lige. Za „nehvaležno" 4. mesto se je enakovredno borilo kar nekaj ekip, najdaljšo pa je na koncu potegnila ekipa Ra-dio-Tednik Ptuj. Ista ekipa je zaznamovala tudi zadnji, 15. krog lige, saj je z 2702 podrtima kegljema dosegla najboljši ekipni rezultat kroga, mejo 800 podrtih kegljev pa je kot edini z rezultatom 820 edini presegel Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj). Zelo vzpodbuden rezultat so kot novinci v ligi dosegli člani ekipe Perutnina Ptuj, ki so si priigrali sploh svoj prvi remi (neodločeno 4:4 so igrali z ekipo Saubermacher Slovenija). Prvi letošnji, ampak ne usodni, poraz pa je doživela ekipa Doki gostinstva proti ekipi Restavracija PAN. REZULTATI 15. KROGA: Tames - Talum 5:3, Radio-Te-dnik Ptuj - Bowling center Ptuj 6:2, Gostišče Iršič - Casino Poetovio 8:0, DaMoSS - SKEI 2:6, Tiskarna Ekart - Elektro Najboljši posamezniki 15. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 820, 2. Benjamin Čuček (Bowling center Ptuj) 735, 3. Silvo Predikaka (SKEI Ptuj) 727, 4. Janko Fre-šer (Gostišče Iršič) 715, 5. Joži Mohorič (Radio-Te-dnik Ptuj) 712, 6. Robert Šegula (Tames) 711, 7. Zlatko Voglar (Restavracija PAN) 709, 8. Franc Terbuc (Elektro Maribor) 706, 9. Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) 692, 10. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 671 Športni napovednik Atletika Atletski klub Ptuj organizira na Mestnem stadionu na Ptuju v soboto in nedeljo, z začetkom ob 10. uri, državno prvenstvo v mnogoboju za vse starostne skupine. Nogomet Medobčinska nogometna zveza Ptuj in Nogometni klub Bukovci organizirata zaključno prireditev ob koncu tekmovalne sezone 2015/2016. V petek (danes), 10. junija, bo v športnem parku v Bukovcih naslednji program - ob 17. uri bo tekma Ekipa sodnikov / delegatov - Ekipa trenerjev, ob 18.30 bo tekma NK Cirkulane - reprezentanca Regions Cupa MNZ Ptuj in ob 20. uri bo slovesna podelitev priznanj in pokalov. V soboto, 11. junija, se bo začel 30. Korantov pokal v organizaciji ŠD Bukovci. Ob 14.30 bo tekma med NK Markov-ci in mladino NŠ Korant, ob 16.00 NK Bukovci - NK Stojnci, ob 18.00 tekma za 3. mesto, ob 19.30 bo potekal finale in ob 21.30 podelitev pokalov in priznanj. Rokomet V soboto, 11. junija, bo v Mestni grabi od 12.00 do 20.00 potekal Dan ormoškega rokometa, kjer se bodo predstavili rokometaši, rojeni leta 2001 do 2007. Najmlajši bodo odigrali tri tekme proti svojim staršem. Ob 13.00 miniro-kometaši (letniki 2006/07), ob 13.40 mlajši dečki (letniki 2003/04/05) in ob 14.20 starejši dečki (letniki 2001/02). Ob 15.00 si bo v prostorih rokometnega kluba mogoče ogledati kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na SP med Slovenijo in Norveško. Ob 18.00 bo na sporedu poslovilna tekma Siniše Radujkoviča. Od 12.00 naprej bo v Mestni grabi potekal tudi turnir v rokometu na mivki, kjer se bodo občinstvu predstavili novopečeni državni prvaki za mlade (letniki 2000/01). Po zaključku dneva ormoškega rokometa nas v kultnem Unterhundu za zaključek uspešne rokometne sezone po 22.00 čaka poslastica: predstavitev albuma navijaških pesmi v zasedbi nekaterih članov Pridigarjev (ska punk) in Orkestra Selotejp (spesnili himno RK Ormož). Na odru se jim bodo pridružili tudi gostje Ritual Jam iz Varaždi-na in Let 3 z Reke. David Breznik, UK Kidričevo • Športni vikend V soboto vsi na Športni vikend Maribor 1:7, Restavracija PAN - Dokl gostinstvo 5:3, Saubermacher Slovenija - Perutnina Ptuj 4:4. Prosta je bila ekipa VGP Drava. 1. Dokl gostinstvo 2327 3 85 2. Gostišče Iršič 2614 8 81 3. SKEI Ptuj 2311 6 75 4. Radio-Tednik Ptuj 2702 6 65 5. Tames 2545 5 64 6. VGP Drava 63 7. Talum 2394 3 61 8. Bowling center Ptuj 2012 2 58 9. DaMoSS 2302 2 58 10. Restavracija PAN 2333 5 55 11. Elektro Maribor 2522 7 48 12. Saubermacher Slo. 2131 4 44 13. Casino Poetovio 2249 0 37 14. Tiskarna Ekart 2253 1 33 15. Perutnina Ptuj 1966 4 13 ČG V okviru Športne zveze občine Kidričevo si že od same ustanovitve v letu 2012 prizadevajo povezati vsa športna društva med seboj. S skupnimi močmi tako ustvarjajo skupne športne dogodke, ki so se dogajali in se bodo dogajali tudi v prihodnje v občini Kidričevo. Podobno bo tudi jutri, ko organizirajo Športni vikend. Športna zveza bi s športnim vikendom rada zapolnila vrzel v spomladanskih mesecih, kjer ni dogodkov, vezanih na praznike. Že v preteklosti so organizirali kulturne prireditve v decembru, kjer se je Park Mladosti spremenil v Čarobni park z odprtim drsališčem. Decembrsko dogajanje se je lansko leto dogajalo že četrto leto zapored in žanje velike uspehe. Je zelo priljubljen dogodek za staro in mlado, in to ne samo v občini Kidričevo, ampak kar v celi regiji. Kot je poudarila Simona Gaiser, nova predsednica Športne zveze občine Kidričevo, so si organizatorji zastavili cilj organizirati Športni vikend, da bi privabili številne mlade udeležence skupaj z njihovimi starši. Tako v soboto, 11. 6. 2016, med 10.00 in 14.00 v Športni dvorani Kidričevo in njeni okolici pričakujejo več kot 500 ljudi. Namen dogodka je povezati družine med seboj in se pomeriti v športnih aktivnostih. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v klasičnih, bolj znanih športih (košarka, odbojka, nogomet, atletika, igre z žogo), zraven pa bodo predstavljeni športi, s katerimi se večina aktivno še ni ukvarjala: golf, strelstvo, speedminton in floorball. V okviru Športnega vikenda se bosta pomerili tudi obe šoli v občini, OŠ Kidričevo ter OŠ Cirkovce. ČG 14 Štajerski Šport petek • 10. junija 2016 Nogomet • Ženski nogomet, Liga U-15 Državne prvakinje so doma na Ptuju Konec tedna se je končalo tekmovanje v ligi deklet U-15. Po rednem delu sezone je ekipa ŽNK MSM Ptuj v vzhodni skupini prepričljivo osvojila 1. mesto (19 zmag, 1 neodločen izid, razlika v golih 66:6). V soboto, 5. 6., pa je v Radomljah potekal zaključni turnir U-15, na katerem sta nastopili po dve najboljši ekipi iz vzhoda in zahoda. Ekipa ŽNK MSM Ptuj se je najprej v polfinalu pomerila z ekipo ŽNK Krim MDC Group in jo zanesljivo premagala z rezultatom 6:1 (3:0). Sledil je veliki finale, v katerem so se varovanke Uroša Šmigoca pomerile z domačinkami, vrstnicami ŽNK Radomlje. Tudi to tekmo so Ptuj-čanke dobile z rezultatom 2:1 (2:1) in se tako veselile zgodo- Ekipa ZNK MSM Ptuj U-15 je zasluženo osvojila naslov prvakinj. vinskega uspeha in prvega naslova državnih prvakinj. »Punce so si ta naslov pošteno zaslužile, saj so skozi celotno sezono dominirale in bile razred zase na vzhodu. Svojo V reprezentanci U-19 tri Ptujčanke Ptujski klub in same igralke ŽNK MSM Ptuj so prejele novo priznanje, saj je selektorica reprezentance U-19 za nastope na razvojnem turnirju v Romuniji (7. do 12. 6.) vpoklicala tri igralke ŽNK MSM Ptuj, in sicer Urško Bratuša, Ines Krajnc in Najo Miličič. vrednost so pokazale tudi na zaključnem finalnem turnirju in s tem osvojile naslov državnih prvakinj, ki se jim je v zadnjih dveh letih zmeraj za las izmikal,« je povedal Uroš Šmigoc. Za ekipo ŽNK MSM Ptuj U-15 so nastopile: Maša Šibila, Ines Sok, Eva Vidovič, Špela Pernek, Nika Fijan, Neli Hofman, Urška Švarc, Vita Žolek, Aneja Lor-bek, Nuša Forštnarič, Erzana Krasniqi. Trener: Uroš Šmigoc. UR Nogomet • EP 2016 Kdo so glavni in tihi favoriti Nogometno evropsko prvenstvo v Franciji s sabo prinaša številna ugibanja o tem, kdo spada med favorite. "Na prvo žogo" so med njimi tri evropske velesile - Nemčija, Španija, Italija - v ožji krog pa spadajo še gostiteljica Francija in nepredvidljiva Anglija. Kar nekaj od teh ima težave v lastnih vrstah ('tujci' v Nemčiji, Franciji, slaba forma Špancev), zato se krog hitro razširi. Med možna presenečenja tako pridejo reprezentance, ki bodo nastopile z "dodatnim motivom" - željo po dokazovanju na najvišji ravni. V to skupino spadajo Hrvati, Belgijci, Portugalci, Švicarji, SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2016 Spored tekem po skupinah KM ■ ■ mnfi oinn FranHia ■ Rnmuniia : Lestvica skupine A: o EUR02016 FRANCE 10.06.21:00 Francija: Romunija 11.06.15:00 Albanija : Švica 15 06. 18:00 Romunija : Švica 15 06.21:00 Francija: Albanija 19 06. 21:00 Švica : Francija 19 06.21:00 Romunija : Albanija 1A-L 2A-[ 3A-[ 4A-f m i ca m 11.06.18:00 Wales : Slovaška 11.06. 21:00 Anglija : Rusija 15.06.15:00 Rusija : Slovaška 16.06.15:00 Anglija : Wales 20.06. 21:00 Slovaška : Anglija 20.06.21:00 Rusija:Wales Lestvica skupine B: 1B-L 2B -[ 3B -[ 4B -f C Nemčija Q. o , „ —j Severna Irska CO ooveiiia iiof\a 12.06.18:00 Poljska : S. Irska 12.06.21:00 Nemčija: Ukrajina Poljska 16 06 18:00 Ukrajina : S. Irska Ukrajina 16.06.21:00 Nemčija : Poljska HIH 21.06.18:00 S. Irska : Nemčija 21.06.18:00 Ukrajina : Poljska Lestvica skupine C: Z 1C-C _ 2C-C — 3C£ - 4c{; co C CL CO Češka Španija Turčija 12.06. 15:00 Turčija : Hrvaška 13.06.15:00 Španija : Češka 17.06.18:00 Češka : Hrvaška 17.06.21:00 Španija : Turčija 21.06.21:00 Hrvaška: Španija 21.06.21:00 Češka: Turčija Lestvica skupine D: _ 1D-C — 2D-[| — 3D " 4D-[ 13.06.18:00 Irska : Švedska 13.06. 21:00 Belgija : Italija 17.06.15:00 Italija : Švedska 18.06.15:00 Belgija : Irska 22.06. 21:00 Švedska : Belgija 22.06. 21:00 Italija : Irska Lestvica skupine E: 1E-L 2E -[ 3E -[ 4E -f CO C Q. CO Avstrija Islandija Portugalska 14.06.18:00 Avstrija: Madžarska — 14.06.21:00 Portug. : Islandija _ 18.06.18:00 Islandija : Madžarska_ 18.06.21:00 Portug. : Avstrija _ 22.06. 21:00 Islandija: Avstrija _ 22.06. 21:00 Madžarska : Portug. _ Lestvica skupine F: — 1F-L — 2F-[ _ 3F-[ " 4F -f Boks • Mednarodni dvoboj » Trije ringovci boksali v Švici \ f ( > i_ i* , fi k \ 1 IM BP Foto: Črtomir Goznik Denisa Lazarja čaka prihodnji konec tedna eden najpomembnejših nastopov v tej sezoni. Poljaki ... Vse omenjene imajo v svojih vrstah enega ali več posameznikov, ki so dodana vrednost ekipe (Modric, Hazard, Ronaldo, Shaqiri, Le-wandovski). Kdo bo imel za sabo najbolj kompaktno moštvo, bo prišel najdlje. Lahko kateri prav do konca? JM Mesto Chur je v soboto gostilo mednarodni boksarski obračun med Švico in Slovenijo, ki so ga domačini dobili s skupnim rezultatom 10:4. V slovenski reprezentanci, ki je tekmovala z močno zasedbo, so nastopili tudi trije predstavniki iz boks kluba Ring iz Ptuja, in sicer Alen Kralj, Blaž Škrjanec in Denis Lazar. Poseben izziv je imel mednarodni nastop za mladega Kralja, ki ima za seboj le nekaj dvobojev, tokrat pa je zelo solidno opravil svoje delo z leto dni starejšim in predvsem veliko izkušenejšim Marcusom Bei-nesom. Slednji je levičar, kar je predstavljajo dodatno oviro za Ptujčana, ki je bil za nianso slabši, vendar je kljub porazu zadovoljil trenerja Ivana Pučka mlajšega, predvsem pa je dobil nekaj prepotrebnih izkušenj. Veliko več izkušenj ima Blaž Škrjanec, ki je v zadnjih mesecih ponovno začel resneje trenirati boks, kar se je videlo že na državnem prvenstvu in sedaj tudi v Švici. Njegov nasprotnik v kategoriji do 64 kilogramov je bil Ho-ria Trif, ki je bil v prvi rundi aktivnejši, medtem ko je bil Škrjanec občutno boljši v drugi in tretji rundi, a ne glede na to so sodniki »domačinsko« zmago prisodili Trifu. Podobna zgodba se je zgodila tudi Denisu Lazarju, ki je kot tretji »ringovec« boksal v kategoriji do 81 kilogramov proti bistveno težjemu nasprotniku in za povrh še gostu švicarske reprezentance Nemcu Dariu Manzari. Ta je takoj napadel Lazarja in je boksal zelo uma- zano, kar je malo presenetilo našega boksarja, ki se je popolnoma pobral v nadaljevanju, saj je podelil nekaj močnih čistih udarcev. V drugi in tretji rundi je bil Slovenec za razred bolšji tekmec, a ne glede na prikazano so sodniki presenetljivo ponovno dodelili zmago Manzariju. Tako so se vsi trije člani boks kluba Ring iz Chura vrnili poraženi, a Škrjanec in Lazar sta prav gotovo neupravičeno izgubila. Po nastopu v Švici čaka prihodnji konec tedna Denisa Lazarja eden najpomembnejših nastopov v tej sezoni, saj bo v Bakuju tekmoval na svetovnih boksarskih kvalifikacijah za nastop na Olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. David Breznik petek • 10. junija 2016 Naše prireditve Štajerski 15 Stare jedi Majsko omizje je bilo še posebej bogato Lastnik restavracije Gastro Marjan Skok je majski jedilnik sestavil iz starih jedi, ki so bile objavljene v Vodnikovih Kuharskih bukvah z letnico 1799. Izbral je zeliščno juho, ki je brez mesa primerna tudi za vegetarijance, pečenega sulca, puding iz pese, mandljevo zmrzlino (mandelnovo zmerzlino) in pomaranče v treh barvah (pomaranče v žolči troje farbe), pripravljene kot strnjenka, da so jih lahko pokusili tudi vegetarijanci. Pri pripravi jedi sta se ekipi pod vodstvom vodje kuhinje restavracije Gastro Nataše Gabrovec tokrat pridružila Jože Mahorič iz Delfinčka in Jani Vuk iz Picerije Špajza, ki so mimo jedilnika pripravili tudi kapuna z ostrigami. Z majskim dobrodelnim omizjem smo zaključili zbiranje sredstev za sofinanciranje nakupa avtomobila za Danijela Milošiča. Vsem, ki so sodelovali v tem humanitarnem projektu, se v imenu Danijela in njegove družine iskreno zahvaljujemo. Zbrana sredstva bomo predali na priložnostni slovesnosti, ko bomo tudi javnosti predstavili celoten potek akcije in njen uspešni zaključek, ki za Danijela pomeni začetek neke nove življenjske poti. Zeliščna juha: dno kožice obložiš z maslom, dodaš čebulo, koren, peter-šilj, na kose narezano goveje in telečje mesto ter perutnice od kapunov. Vse skupaj daš na žerjavico (kuhalno ploščo); nič ne mešaš. Ko zarumeni, pri-liješ malo goveje juhe in dušiš. Ko je meso kuhano, ga zaliješ z juho, precediš v lonec, posnameš mast in vliješ na opečen kruh. Na drobno zrežeš kislico, krebuljico, korenje in peteršilj. Zelišča skuhaš, precediš in jih pretlačiš v juho. Postrežeš z mesom v juhi. Pečen sulc: sulca zrežeš na kose, opereš, posušiš s krpo, namažeš z maslom, potreseš z muškatnim orehom, in spečeš na mreži. Omako (polivko) narediš iz očiščenih sardelic, ki jih drobno sesekljaš, v kožici zaliješ s kozarcem vode, dodaš kos surovega masla, sok ene limone, in nato prekuhaš. S tako pripravljeno polivko obliješ soma. Ponudiš s kuhanim krompirjem. Puding iz pese: ostrgano peso mehko skuhaš, jo z ribežem zribaš za polno skledico, dodaš 14 dag surovega masla, raztopljenega pri nižji temperaturi, šest jajc, 20 dag naribanega kruha, malo sladkorja in malo soli; vse skupaj dobro premešaš. Tortno ponev ali pekač namažeš s surovim maslom, napolniš s pesino maso, nato pa po vrhu naložiš še rezine suhega svinjskega mesa (tudi slanina je dobra izbira), potreseš z na-ribanim kruhom, poliješ s stopljenim surovim maslom, pokriješ in rumeno zapečeš. Mandljeva zmrzlina: vzameš 1,5 litra smetane, nerazrezano lupino ene limone, 20 dag sladkorja, vse skupaj mešaš in kuhaš do gostega. Na drobno stolčeš 14 dag grenkih mandljev, ki jih stepeš z 10 rumenjaki in nato daš kuhat v smetano ob neprestanem mešanju. Ko se zgosti, naliješ v posodice, daš hladit, nato zamrzovat. Pomaranče v treh barvah (Pomo-ranče v žolči troje farbe): pomarančam najprej na vrhu odrežeš poklopec, nato jih v celoti izdolbeš, da so lupine prazne. Jih opereš, napolniš s prvo belo strnjenko, ki jo pripraviš iz 3 navadnih jogurtov, 12 dag sladkorja, pol litra sladke smetane in 8 listov želatine. Ko se strdi, jo prekriješ z na }A ohlajeno strnjenko, ki jo pripraviš iz 2 1 refo-ška, 30 dag sladkorja in dveh zavitkov želatine; ter na koncu dodaš še drugo plast bele strnjenke, ki jo pripraviš po receptu prve plasti. Ohladiš, prerežeš po dolgem in ponudiš. Recept je prilagojen za vegetarijance. Uporabili smo 15 pomaranč. Zapisala: MG Foto: Črtomir Goznik Stara jedila so pokusili: Janez Liponik, Branko Lah, Rozika Ojsteršek, Damjan Lindental, Katja Zupanič, Tamara Prime Yacoub, Dragica Sarka, Feliks Pišek, Brane Oblak, Neža Rašl, Aleksandra Čater, Nina Goznik, Dejan Zadravec in Marjan Šebela. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Zeliščna juha (Vodnik, Kuharske bukve, 1799) Pečen som (Vodnik, Kuharske bukve, 1799) Foto: Črtomir Goznik Puding iz pese (Vodnik, Kuharske bukve, 1799) Spetje čas, da se stari prijatelji in znanci družbe Radio-Tednik srečamo ter odpotujemo na 3-dnevno nepozabno raziskovanje, polno dobre volje, smeha in glasbe. Čas je, da spoznamo balkansko prestolnico Beograd-velemesto, ki nikoli ne spi in v katerem prav vsak najde košček lepote, ter Vojvodino, pokrajino tisočerih obrazov, ki jo krasi nepozaben šarm. Čudovito naravo, kulturo, glasbo in kulinariko bomo doživeli na pristen, srbski način. Pridružite se najbolj veseli karavani na Balkanu po akcijski ceni, ki za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika znaša samo 198 EUR. Za prijave in informacije smo vam na voljo v Potovalni agenciji Turistagent Ptuj, tel. 02 748 18 80 ali 02 23 50 206, Miklošičeva 2, ali Turistagent Maribor, Mlinska ulica 28, tel. 23 50 204. Gremo skupaj na pravo balkansko fešto! m ¿gr Per- mm mM ' Foto: Črtomir Goznik Mandljeva zmrzlina in pomaranče (Vodnik, Kuharske bukve, 1799) Datum odhoda: 14. - 16. 10. 2016. Cena 198 EUR. 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 10. junija 2016 Slovenija • Priznanje Zveze tajnic Priznanja za uveljavljanje poklica in stanovske organizacije Maja že vrsto let praznujejo tudi slovenske tajnice. Prvič so svoj praznik praznovale 21. maja leta 1998. Foto: Črtomir Goznik S Ptujskega so letos priznanja Zveze tajnice prejele Janja Zorko, Justina Lah in Martina Jakomini. Danes je v Zvezo klubov tajnic in poslovnih sekretark Slovenije vključenih 11 pokrajinskih in strokovnih klubov tajnic in poslovnih sekretark; med njimi je tudi Klub tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice, ki je letos praznoval že 20-letnico uspešnega delovanja. Majski dnevi slovenskih tajnic že vrsto klet potekajo v Portorožu. Ob strokovnih temah, pomembnih za uveljavitev poklica tajnice in poslovne sekretarke, na njih že po tradiciji izbirajo najboljše v stroki, na večeru Zveze pa nagrajujejo svoje najzaslužnejše članice za dolgoletno požrtvovalno delo v klubih oz. Zvezi. Iz ptujskega kluba so letos priznanja Zveze tajnic prejele tri članice: strokovna sodelavka v kabinetu župana MO Ptuj Janja Zorko je prejela pisno prizna- nje, tajnica v družbi Radio-Te-dnik Ptuj Justina Lah srebrno priznanje, Martina Jakomini, poslovna sekretarka, zaposlena v Perutnini Ptuj kot asistentka kakovosti, pa je letošnja prejemnica najvišjega priznanja Zveze, kristalnega priznanja. Na priznanja so ponosne, saj so njihovo prizadevno delo opazili tudi v širšem okolju. MG Ptuj • Tradicionalna delitev cvetja Enoletnice za okna, balkone in pročelja starega mestnega jedra TD Ptuj je v skrbi za več cvetlic v starem mestnem jedru letos brezplačno razdelilo 700 sadik pelargonij, ki jih je po ugodni ceni dobavilo podjetje Revital Kidričevo. Cvetje je tudi letos hitro pošlo ... V letošnjem projektu ocvetliče-nja je turističnim zanesenjakom, ki za ocvetličenje mesta skrbijo že od svoje ustanovitve, pomagalo tudi društvo Za Ptuj, ki je pomagalo tudi pri sami delitvi. Ob tem je TD Ptuj poskrbelo tudi za dodatno ocvetličenje Murkove ulice in dela Slovenskega trga z obešankami, 24 cvetličnih loncev pa je že tradicionalno postavilo na streho pokritega dela ptujske tržnice. V prazničnem letuje na novo uredilo tudi veliko cvetlično gredo pri peš mostu na desni strani Drave, ki so jo prvič ocvetličili že leta 2006. Nove cvetlice rastejo tudi v Evroparku in v mestnem parku. Žal pa je še vedno tako, da mesto ne premore enotnega koncepta ocvetličenja oz. hortikulturne ureditve. Ob celotnem „pogledu" se tako ne bi dogajalo, da so nekatere ptujske eminentne zgradbe Foto: Črtomir Goznik že vrsto let brez ene same cvetlice. Novi, parcialni pogledi na tovrstno ureditev pa so območje brez cvetlic (enoletnic oz. trajnic) le še povečali. MG www.tednik.si Es Stajerskitednik I Stajerskitednik Zetale • Ex-tempore Haloze navdih slikarjem Med 6. in 11. junijem v Žetalah poteka 16. mednarodni slikarski Ex-tempore na temo haloške krajine. Slikarji morajo na občini svoja menski dvorani v Žetalah pripra- platna žigosati, končana dela pa oddati do sobote, 11. junija, do 13. ure. Strokovna žirija bo njihova dela pregledala in ocenila, istega dne ob 19. uri pa bodo v večna- vili prodajno razstavo. Različna podjetja bodo v zameno za najboljše likovne stvaritve tudi prispevala nagrade. Župan Anton Butolen pravi, da je sponzorjev sicer vse Nekoč je na žetalskem ex-temporu sodelovalo tudi 120 umetnikov, zadnja leta pa se število sodelujočih slikarjev giblje okoli 40, kolikor jih pričakujejo tudi letos. manj, tisti s posluhom za likovno umetnost pa ostajajo. Pobudo za prireditev je ob nastanku žetalske občine dal umetnik Branko Gajšt. Župan pojasnjuje: »Prvo leto smo pripravili srečanje likovnih umetnikov, na katerem je sodelovalo tudi Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, pozneje pa je srečanje preraslo v ex-tempore. V zadnjih letih smo tematiko omejili na krajinar-stvo. Umetniki slikajo v žetalski občini, nekateri pa tudi doma, po posnetkih Žetal.« Eva Milošič Foto: EM Majšperk • 24. kmečki praznik Stoperce V Stopercah ohranjajo podeželje Konec maja so se krajani Stoperc s 24. kmečkim praznikom poklonili podeželju. V okviru praznika so ocenili suhomesne izdelke, ruj-no kapljico, krajani pa so se pomerili tudi v tekmi koscev, podiranju dreves na balon in kleščenju debel. Že pred praznikom je tudi letos etnografska sekcija KPD Stoperce pozvala vse domači- je, ki še ohranjajo in skrbijo za dediščino podeželja, da se odzovejo na razpis sekcije. »V letošnjem projektu smo se želeli zahvaliti in spodbuditi vse, ki skrbijo za kapelice in križe. Ob poteh in stezah nas opominjajo na bogato krščansko tradicijo naših krajev. Lju- dje so največkrat v zahvalo, kot sad zaobljube, uslišanj in opominov, postavili skromno kapelico ali razpelo. Tudi ta znamenja so del našega podeželja. Na razpis se je prijavilo sedem domačinov, ki se jim iskreno zahvaljujemo za sodelovanje,« je povedala Ida Žunkovič. Dodala je, da se vsak dan vozimo, hodimo mimo različnih dediščin, pa jih ne vidimo, ne prepoznamo. »Zato želim, da hodite po svetu z odprtimi očmi in prepoznavajte, opazujte vso lepoto našega podeželja.« MV Foto: Peter Kitak Velika Nedelja • Zlata poroka Horvatovih Aktivna tudi v jeseni življenja Jožef in Berta Horvat sta 21. maja 1966 stopila na skupno življenjsko pot. Oba sta bila zaposlena in zraven opravljala delo na mali kmetiji. Pri tem so jima bili v veliko pomoč sinovi Jožek, Marijan in Franci. Veliko sta delala, a delo njunih pridnih rok je obrodilo sadove. Kljub temu sta si vzela čas tudi za oddih. Skupaj sta hodila v planine in občudovala naše lep vrhove. Jožef s puško na rami še vedno skrbi za divjad, Berta pa skrbi za čudovite rože, ki vedno krasijo njun dom. V posebno veselje in zadovoljstvo pa so jima vnuki Blaž, Špela, Urška in Jan. Zaobljubo pred 50 leti sta obnovila 21. maja v spremstvu svojih najdražjih sorodnikov in prijateljev. Civilno poroko je opravil podžupan g. Mirko Novak, cerkveno pa prior g. Janko Štampar v cerkvi Sv.Trojice. Špela Horvat Foto: SH petek • 10. junija 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Videm • Vidovi dnevi Dinamično in uspešno leto V teh dneh se v občini Videm vrstijo prireditve v okviru Vidovih dnevov. Obeležujejo jih vsako leto, občinski praznik pa slavijo le na štiri leta (naslednjič leta 2018), ko zaslužnim občanom in društvom podelijo priznanja. Največji izziv občine Videm v preteklem letu je bila izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave. Za 1,8 milijona evrov vredno investicijo so pridobili okoli 380.000 evrov nepovratnih sredstev, drugo pa zagotovili sami. Župan Friderik Bračič ocenjuje, da so doslej zgradili okoli 40 % kanalizacijskega omrežja, ostajajo pa še naselja Jurovci, Lancova vas, Tržec in Sela: »Letos smo z zahtevnim usklajevanjem kanalizacijo končali še na tistem delu, kjer se gradi cesta, v naseljih Pobrežje in Videm pa gradimo sekundarno kanalizacijsko omrežje.« Spopadali so se tudi s pomanjkanjem oddelkov vrtca. Bračič pojasnjuje: »V mansardnih prostorih Športnega društva Videm smo začasno namestili še dva oddelka vrtca, pripravljamo pa že projekt za nadgradnjo. Obstoječi vrtec bomo dogradili ali pa ga za eno etažo dvignili, vendar šele v letu 2017 ali 2018.« Z razpisnimi sredstvi so tudi sanirali plaz nad cerkvijo sv. Janža na Dravinjskem Vrhu in dogradili mrliško vežico v Leskovcu. Sredstev vse manj Občinski proračun za letošnje leto znaša okoli 4,6 mili- jona evrov. Župan opozarja: »Sredstev iz kohezije in evropskih skladov je manj kot v preteklih letih. Problem je tudi v konstantnem zategovanju pasu: stroški občinam rastejo, primerna poraba pa se znižuje.« Z gradnjo avtoceste so v občini Videm dobili regionalno cesto Prireditve v okviru Vidovih dnevov Vidove dneve so začeli 4. junija s tradicionalnim srečanjem Šturmovčanov, sledila pa je predstavitev prvakov in šampionov ocenjevanja vina 2016. To soboto bodo v jami Tržec pripravili tekmovanje v športnem ribolovu za pokal občine Videm, sledil bo pohod med vinogradi, zvečer pa še koncert patra Janeza Ferleža. Osrednji dogodek bo nedeljska slovesna sveta maša, po njej pa praznovanje in pogostitev. Odprli bodo razstavo Male likovne kolonije Haloška krajina 2016, v Lancovi vasi pa pripravljajo turnir v malem nogometu. Prihodnji teden bo župan sprejel odličnjake, na Pobrežju bo zaključek občinske kegljaške lige, v Zgornjem Leskovcu pa koncert ljudskih pevcev. Praznovanje bodo sklenili 25. junija z dobrodelnim nogometnim turnirjem Osnovne šole Videm, v času vseh prireditev pa se bodo v Vidovi kleti predstavili vinogradniki s svojimi vini. Friderik Bračič je z dosežki v lanskem letu zadovoljen: »Preteklo leto je bilo izredno dinamično in zahtevno, vendar tudi uspešno!« skozi Tržec in Lancovo vas s pločnikom in javno razsvetljavo. Največji izziv prihodnjih let bo gotovo dokončanje kanalizacije, za katero bodo potrebovali še okoli 4 milijone evrov. Še letos bodo s pomočjo brezobrestnega kredita asfaltirali cesto Zgornji Leskovec- Trdobojci, kar bo stalo okoli 380.000 evrov. V proračunu so rezervirali tudi sredstva za ureditev odvodnega kanala pri obrtni coni Tržec in za dokončanje športnih objektov v Leskovcu. Na razpis so prijavili projekt čezmejnega sodelovanja Halo, si za bike, s katerim bi uredili kolesarske poti in sanirali cestno infrastrukturo. Župan Friderik Bračič je posebej ponosen na gasilce in okoli 50 društev s sekcijami, ki delujejo na različnih področjih, tudi humanitarnem. Dodaja še: »Leta 2007 smo imeli okoli 5.300 prebivalcev, zdaj pa že okoli 5.700. Nekaj sicer na račun priseljevanja družin in starejših, vendar se je tudi število rojstev povečalo. Sprva smo načrtovali šest oddelkov vrtca, zdaj jih imamo enajst in še bi potrebovali dva ...« Eva Milošič Gradec • Letališče na leto beleži skoraj milijon potnikov Vodstvo z rezultati zadovoljno Medtem ko letališče v Mariboru nikakor ne more zaživeti, pa se letališče čez mejo v sosednjem Gradcu vidno razvija. Letališče Gradec krepi svoj položaj v tem delu Evrope - kot pomembno gospodarsko in turistično vozlišče za jugovzhod Avstrije ter Slovenijo in Madžarsko. Lani so zabeležili 963.000 potnikov, kar je dobrih sedem odstotkov več kot leto pred tem. »Leto 2015 je bilo za nas zelo uspešno. Beležili smo najvišjo rast števila potnikov med avstrijskimi letališči. S tem dosežkom se znova približujemo predkriznemu rekordnemu letu 2008, ko smo presegli milijon potnikov,« je povedal direktor letališča Gerhard Widmann in dodal, da so minulo leto sklenili z okoli 32 milijoni evrov prihodkov ter skoraj pet milijoni evrov dobička. Družba sama zaposluje okoli 200 ljudi, sto jih dela na področju varnosti, v več kot 50 različnih podjetjih pa na letališču dela približno 900 ljudi. Z letališča Gradec je možno potovati v številne evropske destinacije, na Kanarske otoke in v nekatere bližnjevzhodne države. Omogočajo neposredno povezavo do šestih letališč (Frankfurt, München, Dunaj, Istanbul, Berlin in Zürich), ki so pomembna vozlišča za prestop na daljše lete. Linijske programe nenehno izboljšujejo in dopolnjujejo. Pred dobrim mesecem so izboljšali čase poletov v Berlin in iz njega, sredi tega meseca bodo razširili vozni red letov do Carigrada, od koder so nato možni leti do 280 raz- ličnih mednarodnih destinacij. Z graškega letališča so organizirani leti do številnih obmorskih letovišč, v poletnem času ponudbo na tem segmentu še okrepijo. »Tudi v prvih petih mesecih letos beležimo okoli štiriodstotno rast števila potnikov. Zaradi političnih razmer na Bližnjem vzhodu je opaziti nekaj manj povpraševanja po Turčiji in Egiptu, a upamo, da se bo to spremenilo z last minute ponudbo. Zelo dobro gredo v promet poleti v Grčijo, Španijo, Hrvaško, Italijo in Bolgarijo,« je na nedavni novinarski konferenci v Mariboru še pojasnil direktor letališča Gradec Gerhard Widmann. Mojca Zemljarič Foto: arhiv letališče Gradec Markovci • 39. tekmovanje mladih čebelarjev Sodelovalo okrog 500 otrok V Markovcih je letos potekalo državno tekmovanje mladih čebelarjev, ki so ga v soorga-nizaciji izvedli Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), OŠ Markovci in Čebelarsko društvo (ČD) Markovci. Tekmovanja se je udeležilo nekaj manj kot 500 učencev iz vse Slovenije. Mladi čebelarski upi so na treh različnih nivojih osvajali točke iz teoretičnega znanja o čebelah, iz praktičnega znanja iz čebelarstva ter poznavanja medovitih rastlin. Tekmovanje je v prvi vrsti namenjeno osvajanju zlatih, srebrnih in bronastih priznanj in s tem širjenju kakovosti znanja, vendar zraven tega združuje mlade in njihove mentorje v veliko skupnost, ki jih združujeta ljubezen in skrb do čebel ter s tem do narave nasploh. Organizatorji tekmovanja se vsako leto zelo potrudijo, da bi bil ta dan za vse udeležence lep spomin, ne glede na rezultate samega tekmovanja, zato si zadajo in izpeljejo obsežen program. Tudi organizatorji OŠ Markovci in ČD Markovci so se letos teme- ljito pripravili na številne mlade goste, ki zraven tekmovanja vsako leto spoznavajo nov kotiček svoje domovine. Tekmovalci so se zjutraj zbrali v telovadnici šole, kjer jih je čakala pozdravna prireditev. Po kratkem kulturnem programu sta prisotne nagovorila ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štra-fela in predsednik ČZS Boštjan Noč. Učitelji OŠ Markovci so nato v prostorih šole pod strokovnim vodenjem ČZ Slovenije izvedli samo tekmovanje. Medtem ko je po tekmovanju v šoli potekalo točkovanje, so množico otrok prevzeli člani ČD Markovci in starši krožkarjev. Po skupinah so jih odpeljali po Markovcih, da so spoznali kraj. Celotno dogajanje je zaključila osrednja prireditev. Učenci šole so pripravili razgiban kulturni program, prepleten s skeči in glasbo, nato so sledile razglasitve rezultatov. Nasploh so se tekmovalci dobro odrezali in spoznali, da je konkurenca iz leta v leto večja, tako kot narašča tudi zanimanje in splošno poznavanje čebelarstva v širšem prostoru države. Učenci OŠ Markovci Kaja Kristovič, Nik Maroh, Gašper Vrtačnik, Klara Kitak, Sara Merc in Maša Fras so vsak na svojem nivoju osvojili zlata priznanja in tako bili v velik ponos domačemu čebelarstvu. Po odzivih gostov je bilo razbrati, da je celoten projekt - tekmovanje, prireditve, predstavitev kraja - dobro uspel. Marjetka Kocuvan Foto: MK 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 10. junija 2016 Pomagajmo si . Na praksi Na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj smo se lotili projekta z naslovom »Vključevanje mladostnikov s posebnimi potrebami v večinsko delovno okolje«. Projekt, ki teče že drugo šolsko leto, je prvi korak v smeri naših želja in vizij. Predstavlja uresničevanje ideje, ki je dolgo zorela v mislih mnogih učiteljev naše šole. Projekt predstavlja novost za naše območje, sicer pa je splošen trend v stroki, da se z inkluzivno zaposlitvijo v širše socialno okolje vključijo tudi osebe s posebnimi potrebami. Ko smo s projektom pričeli, smo si zastavili več ciljev, ki so vsi vsebinsko podpirali glavni cilj in hkrati našo veliko željo - vključitev mladostnikov iz višjih stopenj Posebnega programa v vsakdanje, običajno delovno okolje. To je cilj, ki je zagotovo tudi kazalnik prihodnost. Cilj, ki vključuje in združuje. Cilj, ki daje mladostnikom s posebnimi potrebami upanje na sprejetost v običajno življenje. V Posebnem programu učence vrsto let sistematično usposabljamo za čim bolj samostojno življenje in delo, vendar le v učnem okolju. Tako smo s tem projektom mladostnikom želeli omogočiti, da z vključitvijo spoznavajo različna opravila, oblikujejo primeren odnos do dela, razvijajo delovne navade in krepijo ročne spretnosti. Hkrati pa razvijajo še komunikacijske veščine, širijo socialno mrežo ter se skozi vključenost emocionalno in osebnostno potrjujejo. Glavni namen pa je seveda izboljšati kakovost njihovega življenja. Nadejali smo se obilo vzajemnih in koristnih učinkov, najbolj pa dodane vrednosti tako za naše mladostnike kot za širšo socialno skupnost. Želeli smo, da meščani mesta Ptuj, ki hitijo po vsakdanjih opravkih, pričnejo redno srečevati in spoznavati osebe s posebnimi potrebami. Kajti bolj ko spoznavamo drugačnost, bolj se zavedamo, da so tudi takšni ljudje del družbe, torej del nas. In ko jih spoznamo, jih sprejmemo in sčasoma ugotovimo, kako zelo je prav, da so dejansko vključeni v lokalno družbo. Na ta način se rušijo predsodki in stereotipi o osebah s posebnimi potrebami. Prvo leto smo si projekt zadali precej široko. Najprej smo izbrali okvirne panoge, kjer smo predvidevali, da bi lahko naši učenci doživeli pozitivne izkušnje in kjer bi do izraza prišle njihove že usvojene sposobnosti. Izbrali smo nekaj ustanov in podjetij, ki smo jim predstavili naše načrte. Odziv je bil izjemen. Naše učence so kot pomočnike na prakso spre- Vir: arhiv šole jeli v kavarni BOcaffe, cvetličarni Roža, Turistično informacijskem centru Ptuj, trgovini Skrinjica unikatov ter pri obrtniku s suho robo Pintarju. Udeleženih je bilo 14 mladostnikov, ki so se glede na svoje interese in sposobnosti preizkušali na različnih delovnih mestih. Pred izvajanjem smo učencem natančno predstavili delovne naloge na posameznem delovnem mestu, z igro vlog smo krepili odnos do dela ter primerno vedenje, poučili pa smo jih tudi o varnosti pri delu. S tem smo jim skušali čim bolj realno približati delovne obveznosti. V letošnjem letu nadaljujemo na malo drugačen način. Na prakso so nas ponovno sprejeli v kavarni BOcaffe, v cvetličarni Roža, v trgovini Skrinjica unikatov, na novo pa se učenci urijo v frizerskem salonu Elnett ter na Mestni občini Ptuj. Prakse se udeležuje 5 učencev, ki so po lanski delovni izkušnji izkazali največ interesa, zavzetosti za delo, pa tudi sposobnost prilagajanja in določeno mero samoiniciativnosti. Našim učencem takšna oblika dela omogoča varen stik z novim okoljem, natančno in poglobljeno spoznavanje z okoljem in ljudmi v njem. Seznanjajo se z delovnimi nalogami, z novimi postopki in načini opravljanja dela, prilagoditi se morajo navodilom delodajalca ter jih upoštevati. Spoznavajo prednosti in slabosti poklica, da je treba denar zaslužiti in da to ni povsem enostavna naloga, potruditi se morajo pri opravljanju del in vztrajati. Poplačani pa so z dobro opravljenim delom, z lastnim zadovoljstvom, s pohvalo delodajalca in sprejetostjo v okolje. Spoznavajo, da je redno delo resna in odgovorna naloga, ki pa hkrati prinaša tudi obilo zadovoljstva, izpolnjenosti in sreče. Večina učencev je izredno zadovoljna s tovrstnim načinom vključevanja. Ne samo, da so povedali, to se da tudi opaziti. Izredno so ponosni nase, zadovoljni z opravljenim delom in veseli pohvale mentorjev-delodajalcev. Navdušeni so bili, da so naučeno znanje iz šole lahko dejansko praktično uporabili, priučili pa so se tudi novih veščin. Povečala se je njihova samozavest in zaupanje v lastne sposobnosti. Iskreno hvala vsem lastnikom podjetij in odgovornim Mestne občine Ptuj, ki so naše učence tako srčno in toplo sprejeli ter jih spremljajo pri njihovem vključevanju v večinsko delovno okolje. Praksa poteka ob petkih med 9. in 12. uro v omenjenih lokalih. Vljudno vabljeni, da nas pridete pogledati. Tanja Ješovnik, prof. defektologije, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki . Vročina - nevarnosti za kosmatinčke Ker se začenjajo vroči dnevi s temperaturami več kot 30 stopinj, bi rad ponovno in pravočasno opomnil lastnike malih živali, na kaj je treba paziti, da ne pride do pregretja naših kosmatinčkov, ki lahko vodi tudi v smrt živali. Za kužke in muce kot predstavnike hišnih malih živali je značilno, da v koži nimajo žlez znojnic, razen v šapicah. Žleze znojnice imajo važno vlogo pri reguliranju temperaturnega stanja v organizmu. Z izločanjem znoja pospešujejo hlajenje organizma. Ljudje se začnejo na vročini potiti in si na ta način uravnavajo - nižajo telesno temperaturo. Kužki in muce se hladijo izključno preko jezika. V vročini zelo pospešeno dihajo, zato imajo na široko odprt gobček, iz katerega visi velik jezik. Jezik je vlažen in z izpareva-njem sline hladi kri, ki se pretaka v njem. Jasno nam mora biti, da tak sistem hlajenja organizma ni učinkovit pri višjih temperaturah. To pomeni, da lahko zelo hitro odpove in pride do zelo nevarnega pregretja organizma, tako imenovane hiper-termije in smrtne ogroženosti živali. Izrednega pomena je, da zagotovimo v vročih dneh svojim živalim zadostno senco oz. možnost, da se umaknejo pred vročino. Predvsem so ogroženi kužki, pripeti na verigi. Veriga jim onemogoča, da bi se umaknili pred pripeko. Drug pogost primer je, da lastnik pusti psa v avtu, ki ga je sicer parkiral v senci, in se napoti v trgovino. V trgovini sreča prijatelja, se zaklepeta, skočita še na kavico. Med tem časom je avto že na soncu. Vedeti moramo, da je že 10 minut izpostavlje- nosti vročemu soncu za psa, zaprtega v avtomobilu, lahko smrtno nevarno. Če smo bili tako neprevidni, da se nam je to zgodilo, moramo psa čim prej zaviti v mokro brisačo, da ga začnemo hladiti, in takoj poiskati pomoč pri veterinarju. Na žalost zelo hitro pride do sprememb v krvi in te so kljub zdravljenju lahko usodne za žival. Sveža voda je prav tako življenjsko važna in jo moramo v vročini zagotoviti svojim živalim. Vodo moramo v posodici za pitje večkrat zamenjati, da ne postane postana in polna slin. Poskrbeti moramo, da imajo naše živali vodo na razpolago ves dan. Če se ponovno vrnemo h kužkom na verigi, se jim pogosto dogaja, da si vodo razlijejo, in preden brezčuten in brezvesten lastnik ugotovi, da pes nima vode, lahko mine cel Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. dan. Samo predstavljamo si lahko, kakšne muke doživlja kužek, privezan na vročini in še brez vode. Poletni vročini moramo prilagoditi tudi režim prehranjevanja živali. Živali v vročini po navadi ne jedo. Obrok jim ponudimo najbolje pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Lahko jih količinsko in s tem tudi kalorično zmanjšamo, da dodatno ne obremenimo organizma. To velja predvsem za starejše in bolne živali. Najbolje je, da uporabimo briketirano suho hrano, saj se ta na vročini ne usmradi in pokvari. Kosi mesa, drobovine ali ostanki z mize so lahko že v 12 urah polni črvov in hudo smrdeči. Vzrok so lahko najmanj za drisko, bruhanje ali celo mnogo nevarnejšo zastrupitev z bakterijami, ki so se namnožile v hrani in so lahko vzrok smrti živali. Tudi sprehodi naj bodo v poletni vročini krajši. Živali peljemo na sprehod predvsem v zgodnjih jutranjih urah ali pozno ponoči. Čez dan jih peljemo samo na opravljanje fizioloških potreb. Predvsem je treba paziti na starejše in bolne živali, saj so te še posebej ogrožene. Če nam kužek na sprehodu zelo pospešeno in glasno diha, se počasi giblje in je nezainteresiran, je najbolje končati sprehod in kužka pustiti, da lenari nekje v najhladnejšem delu stanovanja oz. hiše. Če ste pravi ljubitelj, boste za svoje živali lepo poskrbeli. Ne zatiskajmo si oči pred nevestnim sosedom, ki je v tej vročini pozabil na svojega psa. Spomnimo ga, da si kužek zasluži vsaj svežo vodo in senco, če že nima njegove pozornosti. Imejmo oči odprte in prijavimo zanemarjanje živali pristojnim službam, kot so veterinarska inšpekcija, društva proti mučenju živali in policija. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: osebni arhiv Zdravstveni nasveti Oskrba ran (2. del) Kako si lahko pomagamo sami Za samooskrbo so primerne manjše akutne rane (manjši urezi, odrgnine, manjše opekline) brez znakov okužbe! Osnova oskrbe vsake rane je čiščenje, najbolje s fiziološko raztopino, lahko pa tudi kar s tekočo vodo. Uporabo alkohola odsvetujemo, saj upočasni celjenje. Za razkuževanje se pogosto uporablja raztopina klorheksidina, lahko tudi 3 % vodikov peroksid ali povidon jodid. Na voljo so novi izdelki v obliki gela in raztopine, ki rano razkužijo in vlažijo. Ko je rana očiščena, jo zaščitimo. Pokrivanje ran s klasično gazo se opušča. Gaza ima zelo majhno vpojnost, izločki hitro pronicajo skoznjo, kar poveča možnost okužbe. Gaza se tudi prilepi na rano in ob prevezu lahko v njej ostanejo delci gaze, novo nastali epitel se vedno znova odtrga, kar tudi upočasni celjenje. Sodobna priporočila za oskrbo ran vključujejo uporabo hidrogelov, ki na rani vzdržujejo vlažno okolje in nase vežejo izločke, kar je ugodno za hitrejše celjenje. Uporabimo lahko tudi novejše obloge za rane. Te so visoko vpojne in imajo v svoji strukturi vezane aktivne učinkovine, ki pospešujejo celjenje in obenem občutno blažijo bolečino. Te obloge učinkovito čistijo, polnijo, srkajo in vlažijo rano. Pri površinskih ranah si lahko pomagamo tudi z različnimi mazili za rane (z dodatkom antiseptikov ali učinkovin za celjenje), pršili in praški za rane. Med je »antično« zdravilo za zdravljenje okuženih ran in je bil v zadnjih letih ponovno odkrit. Klinične raziskave kažejo njegovo proti-mikrobno delovanje brez negativnega vpliva na samo celjenje. Uporaba teh mazil je primerna v končni fazi celjenja, ko imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju kakovosti kože. Odsvetuje pa se njihova uporaba pri poškodbah kože, ki segajo pod epidermis (globoke rane). Prav tako se odsvetujejo mazila na osnovi vaselina in lanolina, ker na površini rane naredijo film, neprepusten za izmenjavo plinov. Sodobne obloge zagotavljajo optimalne razmere, da se bo rana hitreje zacelila. Tako zaradi hitrejšega celjenja kot tudi zaradi svojih drugih lastnosti uporaba sodobnih oblog zelo izboljša kakovost življenja bolnikov s kroničnimi ranami. Predstavljajo nadomestek manjkajočega tkiva v rani in lahko ustvarijo idealne razmere za zaraščanje rane. V procesu celjenja ran predstavljajo velik napredek, ker: • podpirajo in pospešujejo naravne procese celjenja • spodbujajo učinkovito »samočiščenje« rane • vzdržujejo vlažno okolje in primerno temperaturo rane • na rani ne puščajo ostankov • ne povzročajo bolečin in poškodb novo nastalega tkiva ob menjavi • ne povzročajo maceracije kože v okolici rane • so ustrezno vpojne • ni potrebno dnevno menjavanje obloge (maksimalno na 3 dni) • so polprepustne - prepuščajo pline in omogočajo rani, da diha, obenem pa ne prepuščajo tekočin, izločkov in bakterij • omogočajo varno uporabo, prilegajo se mestu poškodbe (lahko delujejo kot polnilo), so cenovno sprejemljive in so na voljo v raznih oblikah in velikostih Med prvimi sodobnimi oblogami sta bila na trgu hidrogel in poliuretanska pena. Teh oblog je kar nekaj in vse so že dolgo v uporabi, vendar je potrebno dobro poznavanje delovanja obloge in prava ocena tipa rane. V terapiji kronične rane je včasih treba uporabiti več različnih oblog, odvisno od procesa celjenja. Kako oskrbimo opekline Kot velja za rane, velja tudi za opekline. Samooskrba je primerna samo pri manjših opeklinah, to so opekline 1. stopnje. Ocena opeklin je zelo zahtevna, saj zajema vzrok, obseg, globino in lokalizacijo. Če gre za opekline večjega obsega ali če so opečeni otroci, manjši od dveh let, je nujen obisk zdravnika. Prav tako je potreben obisk zdravnika, če gre ta termično opeklino, če je opečeno mesto temno rdeče, vlažno, posuto z manjšimi mehurji in če so prisotne še druge zdravstvene težave (omotica, vročina, slabost). Opečeno mesto začnemo čim prej hladiti pod mrzlo tekočo vodo. Za manjše opekline so na voljo posebni obliži za opekline (vsebujejo hidro-koloid in vazelin), ki so preprosti za uporabo, se ne lepijo na rano, pospešijo celjenje in zmanjšajo bolečino. Lahko pa uporabimo tudi gel oziroma kremo za hitrejše celjenje kože po opeklini. Na površinsko opeklino z mehurčki (2. stopnja) lahko nanesemo le hidrogel in v tem primeru mesto opekline prekrijemo s prozornim polprepustnim filmom. Če poškodovano mesto kaže znake okužbe, bo pomagala obloga s hidrokoloidom, ki vsebuje še srebro. Če v sedmih dneh ne pride do izboljšanja oz se rana ne zaceli, je potreben obisk zdravnika. Ostanek celjenja rane je lahko brazgotina. Brazgotina je torej rezultat sicer naravnega procesa celjenja kože po poškodbi, na katerega pa vplivajo različni dejavniki, med njimi intenziteta in pozicija rane, starost posameznika, pa tudi prehrana in življenjski stil. Brazgotin je več vrst, med seboj se ločijo po videzu in vzroku njihovega nastanka oziroma po razvoju. Izdelke za nego brazgotin uporabimo šele takrat, ko je rana za-celjena. V lekarni imamo na voljo kreme, silikonske obliže in medicinske pripomočke v obliki gelov proti brazgotinam. Vsak ima svoje prednosti. Kaj bomo svetovali, je odvisno od mesta brazgotine, velikosti in videza (barva, izbočenost ipd.). Manjše rane in blažje opekline so pogosta nevšečnost. Lahko jih ustrezno oskrbimo sami, zato je dobro, če preverimo, ali imamo v domači lekarni vse potrebno: razkužilo, povoj, obliže, kremo ali gel za celjenje in tudi gel ali oblogo za oskrbo opeklin. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek • 10. junija 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 19 3772 PRISADNA MRTVINA AMERIŠKI RAZBOJNIK, ROPAR NAS MAGAZIN NINO ROBIČ SEDANJI PIONIR DUŠEVNI BOLNIK RIM (ORIG.) SESTAVIL EDI KLASINC GLAS KONJSKIH KOPIT, PEKET AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA POHLEP PO DENARJU SMUČARSKI SKAKALEC PISEC ANALOV MODEL FIATA MESNA PRIKUHA SMISEL BESEDE MESTO V SREDNJI BOSNI NAS BIVŠI MINISTER (PETER) GLAVNO MESTO OREGONA PETRA ZALOKAR VAS V OSAPSKI DOLINI ZLITJE, ZLIV VAS PRI SVETEM TOMAŽU LEKARNAR OBLAST PISEC ČLANKOV EDVARD KOCBEK MLAD HROŠČ S KLEŠČAMI SVETNIŠKI SIJ MORSKA SKALA VMESNI PROSTOR BREZBOŽEC SAMICA HRTA NIKOLA TESLA TOPILO PENTANOL KOVINSKO PISALO ■BELI. ŠPORT IZBA VZHODNI GERMANI ŠAHISTKA LIČINA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NEODLOČEN IZID GRMIČ DRAŽILNO NASLADILO DIRKAČ LAUDA PRAVEC TEKOČINA ZA OBDELAVO LESA SANJE AKO NAŠA PEVKA DEŽMAN KOZAŠKI POGLAVAR LEPOTNA KRALJICA, MISS DOLOČEVALEC VRSTE TONEMA PREBIVALEC ČIČARIJE MOJSTER V POSNEMANJU MURSKA SOBOTA BINE KORDEŽ PRVOTNI, IZVIRNI POMEN BESEDE ŽIVAL MOŠKEGA SPOLA BRČICA MESOJEDA MOČVIRSKA RASTLINA DROBEC LESA, TRŠČICA NAŠ GORSKI KOLESAR (PRIMOŽ) UGANKARSKI SLOVARČEK: EBOLA = afriška virusna mrzlica, KAISER = slovenski gorski kolesar (Primož), KORAČICE mesto Oregona, TANCIG = bivši slovenski minister (Peter), TEMPRA = model fiata. naselje pri Svetem Tomažu, MAMON = pohlep po denarju, OLOVO = mesto v srednji Bosni, SALEM = glavno ■aasivvi 'vvisai 'wiisoa 'voiviaa '33i/ws 'noiaiijj 'viiiaiiiai 'oio VII1VIAI3N01 '33 'NVIAIV1V 'N3S 'd3IAIS '1WI 'VBIAldD 'VHNV '109 'Od3d lOHOVnVIllAlV 'iN 'dOlSZVd 'd33 Vl03dAV 'VVISOdSOD 'VN3d9NV9 '»lONVdVd '3A3dd 'NOIAIVIAI VlOa3 'lOdO! :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Iščete svoj stil Eleganca s kančkom mladosti Marjanca Kelc je stara 32 let, po poklicu bolniška negovalka, brez zaposlitve, mama dveh otrok, starih 14 let in 4 leta. Večino časa se ukvarja z gospodinjskimi deli in otrokoma. Najbolj si želi, da bi dobila stalno zaposlitev. Prihaja iz Pohorja pri Cirkulanah, trenutno živi v okolici Ormoža (Runeč). Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, saj jo je zelo zanimalo, kaj bi na njej spremenili v akciji Iščete svoj stil. „To so v prvi vrsti prijetni trenutki, ki vsaj za nekaj časa svet naredijo lepši, vsi, ki smo brez zaposlitve, to najbolje vemo," je povedala Marjanca. V kozmetičnem studiu Neda so pri Marjanci ugotovili, da ima mastno kožo. Značilno za to kožo je, da se na površini sveti, polna je razširjenih in vidnih por. Pogosto je tudi nečista (ogrci ali mozolji), ker ima debelo površino, je tudi slabše prekrvavljena. Ne glede na tip kože je pomembno, da se pri vsakodnevni negi uporabljajo tipu kože ustrezni preparati. Marjanca se je s strokovno nego kože srečala prvič. Po površinskem čiščenju so ji uredili obrvi in predstavili postopek nege kože. Od rednega in temeljitega vsakodnevnega čiščenja kože in nege je namreč v veliki meri odvisno stanje kože. Priporočili so ji uporabo hidratantne kreme z zaščitnim faktorjem. Pozitivno Foto: Črtomir Goznik Marjanca prej ... bodo nanjo vplivale tudi maske iz sezonskega sadja in zelenjave. Ze samo polaganje kolobarjev kumare na obraz dela majhne čudeže. Marjanca si ni želela spremeniti dolžine las, zato so ji v Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., le-te skrajšali le na konicah. Po pranju so jih posušili, pričesko pa oblikovali s kodralnikom in nato razčesali. Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z nanosom pudra na celi obraz. Oči je poudarila Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Marjanca v oblačilih iz Modiane, čevlji so iz Alpine. ... in pozneje z vijoličastimi in dimno sivimi toni, ki jih je nato zabrisala z nežno roza toni. Obrobila je spodnjo in zgornjo veko, trepalnice pa poudarila s črno maskaro. Rožnate sence je izbrala za lička, nežni roza glos pa za ustnice. „Odločila sem se, da za Mar-janco poiščem oblačila, ki bodo blizu elegance, a kljub temu izražala kanček mladostne note. V Modiani sem izbrala obleko, ki na hitro spominja na mornarski slog, vendar so tokrat zraven modrih in belih črt, namesto klasične rdeče, črte v pink barvi. Obleka je sicer enostavnega ravnega kroja, brez rokavov, čar in mladostno noto pa ji vsekakor dajo izbrane kombinacije barvnih črt. V enakem tonu pink črt je tudi jakna, ki bo gotovo prišla prav v še vedno svežih pomladnih jutrih in večerih. In kakšne čevlje naj izberem k temu slogu? Računala sem, da bom našla čevlje v temno modri barvi, kar se je tudi zgodilo. V trgovini Alpina sem izbrala elegantni model temno modrih čevljev z ne preveč visoko peto, kar zagotavlja udobnost v eleganci," je Marjančino stilsko spremembo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. Marjanca si je v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala vitaminsko nego telesa. Ta ima več pozitivnih učinkov, je povedala kozmetičarka Silva Čuš. Predvsem pa vzpodbudi relaksacijo telesa, razstrupljanje, vpliva na izboljšanje kožnega tkiva, deluje stimulativno na tonus kože in jo pomirja. MG KOLEKTIV SALONA ÎÏIOSKO m zensKO FftiHeRsevo z Slomškova 22 10 %% popust v juniju 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 10. junija 2016 Piše: SNTOP • Indijsko srce (31.) Celica številka 11 "Boooong!" nekdo udari po mogočnem gongu. Zavem se, a se le zaspano obrnem na drugo stran. "Boooong!" se zatrese še enkrat. Vstajanje ob štirih zjutraj je prava nočna mora, pomislim. "Boooong!" zazveni še zadnjič. Oddahnem si in zaspim nazaj. "Cin, cin, cin, cin ...," zvoni pred vrati moje majhne hiške. "Številka 11, kaj se dogaja?" sprašuje zvedav ženski glas. Ne preostane mi drugega, kot da odprem vrata, pokimam, se oblečem in poklapano napotim proti meditacijski dvorani. ----- Fotografiranje: prepovedano! (fotografija je simbolična). Vipassana, poznana tudi pod imenom 'Umetnost življenja', je ena izmed najstarejših indijskih meditacijskih tehnik. Budistična meditacija temelji na samoopazovanju in odkrivanju povezave med umom in telesom. Po vsej Indiji (in svetu) se odvijajo desetdnevni tečaji, kjer se udeleženci naučijo osnovnih metod, ki jim lahko pomagajo do koristnih rezultatov in lepšega (lažjega) življenja. Tečaji so brezplačni, tako kot tudi namestitev in hrana. Vsi stroški so namreč kriti s pomočjo donacij prejšnjih udeležencev, ki želijo svojo izkušnjo in zadovoljstvo podeliti še z drugimi. Tečaj zahteva resno, težko delo. Gre za t. i. mentalni trening. Začne se z opazovanjem dihanja, s čimer naj bi se izboljšala človekova koncentracija. Metoda mentalnega čiščenja naj bi pomagala pregnati napetosti in razrešiti življenske tegobe na miren in harmoničen način. Pred vstopom v ženski oddelek (moški in ženske smo strogo ločeni!) sem za sabo pustila telefon, prenosnik, fotoaparat ..., vse elektronske naprave na sploh. Zahtevali so tudi potni list, denarnico in dokumente. Vse, kar je kaj vredno, je za zaklenjenimi vrati. Tudi knjiga, beležka in pisala. A mislijo, da bom pobegnila? Da ne bi zmogla deset dni brez branja in zapisovanja? Mala malica, pomislim. Težje si je bilo predstavljati deset dni 'popolne tišine' ... "Dan številka 4. Enostavno ne zmorem več. Deset ur na dan sedim in 'meditiram'. Čakam na konec. Utrujena sem. Ampak od česa? Od delanja ničesar? In moja koncentracija je porazna. Po samo desetih minutah meditacije postanem zaspana. Za-kinkam večkrat. Kar sede. Sedaj razumem, zakaj so mi 'vzeli' vsa komunikacijska sredstva ...," zapišem na 'sposojen' papir in pisalo, pozabljeno v kuhinji. Da bi jih ujela in umirila, sem svoje misli začela zapisovati ... Pred dnevi sem podpisala, da bom spoštovala pravila in ostala do konca tečaja. In ne želim kar obupati . , čeprav je težje, kot sem si predstavljala. Za deset dni se je bilo treba odpovedati vsem religioznim praksam (tudi nošnji religioznega nakita), glasbi, petju, telesni vadbi, plesu, pisanju, branju, verbalni in znakovni komunikaciji (tudi očesnim stikom), mesni prehrani, alkoholu, drogam in kajenju. Med četrto uro zjutraj in deveto uro zvečer je bil dan posvečen le meditaciji in ničemur drugemu. Ob pol sedmih zjutraj (po dveh urah meditacije v veliki dvorani) je nasmeh na moj obraz naslikal okusen, zdrav in raznolik zajtrk. Takšen, kot ga imam najraje -indijski. Po nekaj 'kratkih' urah meditacije, točno ob enajsti uri, sem ležerno uživala v okusnem kosilu. Indijci pravijo, da se moramo prehranjevati izjemno počasi, če je mogoče v tišini. Tudi prehranjevanje je meditacija. Hrana bi morala biti pripravljena z veliko ljubezni, svoje želoč-ke pa naj bi napolnili le do treh četrtin. Tako se hrana najlažje prebavi. Po kosilu sem, skorajda vsak dan, z gorečimi vprašanji in dilemami potrkala na učiteljeva vrata. To je bil edin kraj, kjer je bil dovoljen pogovor. Odprla sem svojo dušo (beri: pojamra-la). Ti kratki pogovori so mi dali motivacije za naslednji dan. Na nek način je bilo vsak dan lažje. Čeprav je bilo vzdušje bolj podobno zaporu kot motivacijskemu kampu. "Boooong" -ženske korakamo proti dvorani Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. OVEN ^ (21. i. - 20.4.) Ljubezen prinaša čudovite priložnosti. Spremljala vas bo magnetič-na energija in tako boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Temeljito prenovo boste naredili doma in se ločili od tistega, česar ne potrebuje. Zanimivo bo na delovnem mestu, kajti obiskala vas bo vila kreativnosti. d BIK r^m (21.6. - 22.7.) Izpolnila se vam bo srčna zelja. Znali boste prisluhniti sebi in glasu svojega srca. V ljubezni se boste še naprej trudili in vnašali ravnovesje. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj nemirno. Srečno roko boste imeli pri denarnih zadevah. Zapisujte si tise občutke, ki vas bremenijo. Bodite ustvarjalni! m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Spremljala vas bo sreča. Jasno je nakazano, da boste na platno življenja vnašali svetle barve. Prijetno se boste počutili v družbi in med ljudmi. Bližnjic na delovnem mestu ne bo. Določene reči bodo šle po svoji poti. Ljubezen: sprostili se boste in pričakovati je koristne nasvete srčnega izvoljenca. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Na delovnem mestu vas bo spremljala neodločnost. Počasi bo čas, da se boste znali postaviti zase. Pričakovati je nekaj neizbežnih sprememb - ki bodo nadvse koristne. Poglobili se boste tudi v skrivnosti in duhovne zakonitosti. Razdvojeni boste in rešitev vas čaka do srede. Štela bo izvirnost! RAK Foto: Mateja Toplak (enako na moškem oddelku). "Boooong" - kosila je konec. "Boooong" - čas je za spanje itd. Spanje brez večerje (ob petih popoldne smo bili deležni le lahkega prigrizka) se sliši kot kazen, kajne? A po nekaj dnevih sem ugotovila, da sploh ne potrebujem toliko hrane, kot sem od nekdaj verjela. Sploh med meditacijo in 'delanjem ničesar'. Težko je reči, kaj mi je ta intenziven tečaj prinesel. Po desetih dneh izolacije sem se odpeljala v kaotičen Delhi. Zmeda, kričanje uličnih prodajalcev in zvok ceste me šokirajo. Zati-snem si ušesa. Spomim se najpomembnejše lekcije. Minljivost. Vse bo minilo. Tako dobro kot slabo. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Vpogledu denarja bo- -ste naredili korak naprej. Odkrili boste, kaj vas veseli in kaj bo treba -še spremeniti. V ljubezni bo imel nadvse koristne učinke pogovor. ' Razbremenili se boste tistega, kar vam je vlivalo nezaupanje. Pričakovati je, da vas čakajo sreča in obilica ugodnih priložnosti. (21.4. - 20.5.) Svoje mnenje boste zagovarjali na odločen način. Trma se bo korak za korakom prelevila v vztrajnost in tako boste dosegli mnogo več. Na delovnem mestu bo čas pomembnosti. S svežo energijo vas bosta napolnila narava in delo na vrtu. Ljubezenska sreča bo namenjena samo najbolj pogumnim. M DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Pred vami je teden novosti in ugodnih priložnosti. Izkazalo se bo, da bo vaš trud poplačan. Morda si boste želeli še več in vendarle se počasi daleč pride. Sprostili vas bodo pogovori. Na delovnem mestu bo pred vami obdobje uspehov. Zavedati se boste morali, da ni vse zlato, kar se sveti. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) H Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da vam bo življenje ponudilo mnogo možnosti lo. Cas bo v lastnem bistvu nekoliko bolj skrivnosten in mističen. Kovali boste načrte v prihodnosti. Ljubezen: bistvo je očem nevidno... STRELEC v (23.11. - 21.12.) Vaše srce bo ognjeno in radi boste pomagali drugim. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. Mnogo bolje bo, da boste situacije razmislili pri sebi in šele čez čas povedali svoje mnenje. Odkrili boste notranjo moč in priložnosti. Na delovnem mestu boste razrešili nekaj O R O C «v KOZOROG (22.12. - 20.1.) Odločili se boste in naredili prerez. Zelo pestro bo v ljubezni, kajti dnevom bo vladala strast. Obdobje bo plodno in ustvarjalno. Naredili boste korak naprej pri vsem tistem, kar ste odlašali. Na morebitne probleme boste morali pogledati iz svetle plati. Zdravje: S K varujte se stresa in mrzlih pijač. VODNAR (21.1. -18.2.) Od sebe boste oddajali magnetično energijo. Ljubezensko blagostanje bo namenjeno tako vezanim kot samskim. Odkrili boste, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo priložnosti nadaljevale. Pomembno bo, da boste znali reči bobu bob. Sreča se skriva na strani O P rn^l ribi www.pomaranca.si Danes zjutraj in deloma dopoldne se bodo na vzhodu in jugu še pojavljale rahle padavine. Čez dan se bo delno zjasnilo, nastale bodo krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 22 do 26 stopinj C. Obeti V soboto se bo spet pooblačilo. Padavine se bodo dopoldne najprej začele pojavljati v zahodni in južni Sloveniji, popoldne pa bodo zajele večji del države. Vmes bodo tudi nevihte. Zapihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami. Vremenska slika Nad srednjo Evropo, nad našimi kraji in deloma nad Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega tlaka. Foto: arhiv Foto: arhiv