Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 3/4, 183–188 183 stroka in praksa Od kataloga do police – iskanje gradiva v šolski knji`nici Osnovne šole Prule, primer medpredmetne ure v petem razredu From the catalogue to the shelf – seeking library materials at Primary school Prule: an example of crosscurricular lesson in 5 th grade > Gregor Škrlj Izvleček Zamisel za medpredmetno povezovanje v petem razredu se je porodila med načrtovanjem letne priprave knjižničnega informacijskega znanja. Z učiteljico sva dognala, da je uro najbolje povezati s poukom slovenščine, ko je na programu priprava na govorne nastope. Zdelo se nama je bistve- no, da vključiva sodobno informacijsko-komunikacijsko opremo, s katero bodo učenci iskali po spletnem katalogu. Za to šolsko leto se je iskanje razširilo s pametnimi telefoni in tablicami, kar je omogočila nova aplikacija mCOBISS. Učenci pri uri ponovijo uporabo spletnega kataloga, ki omogoča, da ugotovijo, ali knjižnica ima gradivo z določenim naslovom oziroma gradivo iskanega avtorja. Ugotovljeno je bilo, da od te ure dalje petošolci raje in večkrat samostojno uporabljajo COBISS/OPAC. Ključne besede šolska knjižnica, knjižnično informacijsko znanje, COBISS/OPAC, mCOBISS, katalogi, iskanje, gradivo, motivacija UDK 027.081:027.8(497.4OŠ Prule) 025.4.036:027.8(497.4OŠ Prule) Abstract The idea fort his crosscurricular connection in 5th grade was born during making a yearly plan of Library and information knowledge. It was agreed with the teacher that the lesson is best con- nected with the class of Slovenian when pupils are preparing for oral presentations. It seemed essential that modern information-communication technology is included, enabling pupils to search the union catalogue. In this school year thhe search was expanded to smartphones and tablets via the new mCOBISS application. In this lesson the use of the web catalogue is exercised which enables the pupis to see if a particuar library has in its holdings materials with a certain title or by a certain author. It was found that after this lesson the 5th-graders use COBBISS/OPAC with greater pleasure and independence. Keywords school library, Library and information knowledgeCOBISS/OPAC, mCOBISS, catalogue, search, materials, motivation Uvod V naši knjižnici poteka prilagojeno učenje iskanja gradiva med policami (s pomočjo legende postavitve in označb polic ter po katalogu že od prvega razreda dalje (v nižjih razredih bolj praktično, v višjih pa tudi s pomočjo učenja pri pouku). Učenje poteka tako individualno kot skupinsko (v okviru interesne dejavnosti, izbirnega predmeta) in v okviru pouka knjižničnega informacijskega znanja (dalje KIZ). Učenci se učijo uporabljati katalog, ki jim omogoča, da ugotovijo, ali knjižnica ima gradivo z določenim naslovom oziroma gradivo določenega avtorja, določene teme (zgodovina, ekologija, gospodinjstvo idr.) in podobno. 184 Gregor Škrlj: Od kataloga do police – iskanje gradiva v šolski knjižnici Osnovne šole Prule, primer medpredmetne ure v petem razredu stroka in praksa Ideja za medpredmetno povezovanje v petem razredu se je porodila med načrtovan- jem vsakoletnih ur KIZ v šolski knjižnici. Pri medpredmetnem povezovanju gre za povezovanje med sorodnimi učnimi vsebinami znotraj enega učnega predmeta ali med več predmeti, v tem primeru med slovenščino in KIZ (ustrezni cilji iz kurikula). Od predmeta, s katerim se ura KIZ povezuje, je odvisna tudi vsebina gradiva, ki ga bodo učenci iskali v katalogu. Sklepala sva tudi, da bodo učenci tega razreda nadgradili že pridobljeno znanje iz četrtega razreda, saj so v okviru KIZ spoznavali iskanje po katalogu in knjižnici (izbirno in osnovno iskanje v COBISS/OPAC, kjer so iskali gradivo po avtorju in/ali naslovu). Nastanek medpredmetne povezave Vsako leto pred načrtovanjem letne priprave pouka v knjižnici, po pregledu realizacije ur in ciljev preteklega šolskega leta, posameznim učiteljem oz. aktivom učiteljev pred- lagam vsebine, ki so primerne za določen oddelek, in hkrati cilje, ki jih želim doseči. Učiteljica, ki uči v petem razredu, mi je predstavila nekaj ciljev v okviru predmetov družba, slovenščina ter naravoslovje in tehnika (NIT). Ugotovila sva, da bova uro naj- bolje izpeljala v okviru slovenščine, ko bodo učenci pripravljali govorne nastope (del priprave je tudi iskanje ustrezne literature). Skupaj sva načrtovala uro v okviru pouka slovenščine, dorekla vsebino ure in zapisala cilje predmeta in KIZ, določila obseg in trajanje ure (1 pedagoška ura), način izvedbe ter vse skupaj zapisala v okviru pripra- ve na pouk. Uro je kolegica zapisala tudi v letno pripravo (LDN) svojega predmeta (ura se bo izvedla medpredmetno v povezavi s slovenščino in bo potekala v šolski knjižnici), saj sva okvirno določila tudi čas izvedbe (izpeljava govornih nastopov v mesecu novembru). Njena letna priprava je pomembna tudi zaradi zapisovanja v e- -dnevnik, saj naslov ure v e-dnevniku vpisuje nosilec predmeta. Pomembno se nama je zdelo, da dodava tudi uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske opreme (dalje IKT), s katero si bodo učenci pomagali pri iskanju. V tem šolskem letu smo iskanje razširili (poleg do zdaj uporabljenega klasičnega namiznega računalnika, prenosnika in i-table) tudi na tablico (iPad) in pametne telefone (to nam je omogočila novost mCOBISS – več o sami aplikaciji in delovanju le-te je dostopno na uradni spletni 1 strani ponudnika). Zaradi uporabe sodobne tehnologije sva upala na večjo stopnjo motiviranosti pri učencih za iskanje gradiva. V nadaljevanju bom predstavil izvedbo načrtovane ure. Predstavitev ure Od kataloga do police Učenci naj ne bi imeli težav z uporabo kataloga in legende postavitve knjižničnega gradiva (na podlagi evalvacij že izvedenih ur v nižjih razredih) in bodo pri tej uri ponovili pot knjige od kataloga do police. Obnovili so postavitev gradiva v prostem pristopu v šolski knjižnici. Ob uporabi lokalnega 2 kataloga COBISS/OPAC za iskanje knjig, so ponovili in nadgradili iskanje gradiv po avtorju, naslovu ter se naučili iskati po ključnih besedah. Vsebinsko so iskali gradivo za govorni nastop (opis živali, rastli- ne, predmeta). Pomembno je bilo, da so iskali ustrezno poučno in strokovno gradivo (tudi slovarje, leksikone, enciklopedije) za opise živali, rastlin, predmetov. Bistveno je bilo, da so doživeli šolsko knjižnico kot informacijsko središče šole, kjer so znali samostojno pristopiti h gradivu, potem ko so v katalogu poiskali ustrezno gradivo za rešitev svoje naloge. Ob tem sem v učno pripravo zapisal tudi cilje, v skladu s katerimi učenec ponovi elemente bibliografskega opisa s poudarkom na naslovu in ključni besedi ter pravila 1 Spletna stran: http://m.cobiss.si/. 2 Katalog knjižnice OŠ Prule: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=51314. Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 3/4, 183–188 185 stroka in praksa iskanja gradiva v knjižnici. Ob vsem pa ne smemo pozabiti na razvijanje kompetenc. Učenec pri uporabi knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov razvija spora- zumevalne zmožnosti v materinščini in prebira poučno gradivo. V knjižnici nadgra- juje učni proces iz razreda in si z informacijami gradi lastno znanje. S knjižničnim gradivom in drugimi informacijskimi viri spodbuja svojo radovednost in raziskovanje (povzeto po Knjižnično informacijsko znanje). Uvodno delo in razlago sem zastavil frontalno z metodo razlage in metodo demon- stracije virov. Pri samostojnem reševanju nalog, uporabi kataloga in iskanju gradiva so učenci delali v dvojicah ali manjših skupinah (odvisno od številčnosti oddelkov) ter uporabljali IKT-opremo (namizni računalnik, i-tablo, iPad in pametne telefone). Za delo sva s kolegico pripravila učne liste (v prilogi), na katerih so zapisane naloge in navodila. Učiteljica je učencem tudi določila naloge (kdo bo iskal rastline, kdo živali in kdo predmete). Ker so pri uri učenci uporabljali IKT in lokalno bazo COBISS/OPAC, sem jih na za- četku opozoril na ustrezno iskanje, na posamezne ključne besede naslovov knjig in ne samo na posamezne živali, rastline in predmete (iščejo naj tudi širše, po nadpomenkah), zato sem na i-tabli pokazal primer. Učenci so spremljali in preizku- šali primer na svoji IKT-opremi. Nato sem jih opozoril tudi na oznake polic, kjer bodo iskali knjige. V katalogu so našli postavitev v polju status v izposoji, pri podatkih o izvodu (to je lokacija). Učiteljica jim je podala navodilo, da naj bodo pozorni pri iskanju bistvenih podatkov za opis živali, predmeta, rastline (učni list). S pomočjo kataloga so tako izvedeli, ali je v knjižnični na zalogi gradivo z določenim naslovom (npr. Enciklopedija živali) oziroma gradivo določenega avtorja (npr. Graff, Jackie) in ali ima knjižnica gradivo z določeno tematiko (npr. gradivo o čebelah) ter katero gradivo je na voljo v knjižnici, če iščejo s pomočjo ključne besede. Učenci so pri uri iskali in večinoma našli odgovore na zastavljena vprašanja. Smeli so uporabiti svoje mobilnike, brskali so med policami, odčitavali ISBN-kode ter raziskovali po zalogi šolske kot tudi drugih knjižnic. Med raziskovanjem in uporabo so se navdušili nad enostavnostjo mCOBISS-a (vešči so uporabe pametnega telefona) in dejstvom, da so lahko v knjižnici uporabljali svoj telefon. Bili so bolj motivirani, saj so lahko upo- rabljali svoje telefone (nekateri imajo vključen prenos podatkov, drugi so se povezali prek wi-fi). Ko so začeli iskati ustrezno gradivo (nekateri so iskali gradivo o rastlinah, drugi o živalih itd.), si je ena skupina izbrala rastlino navadna arnika. Po katalogu so iskali na različne načine, z različnimi iskalnimi ukazi in ključnimi besedami. Ko so našli zanimivo oz. potenci- alno uporabno knjigo, so jo odšli iskat med police. Najdeno gradivo so pregledali in poiskali rešitev za svojo nalogo. Ob tem so sprotno izpolnjevali učne li- ste. Edino težavo jim je predstavljalo dejansko stanje, ko gradiva zaradi izposoje ni bilo na policah (veliko gradiva je med letom izposojenega), zato so za potre- be naloge izpisovali nekatere podatke o avtorjih in naslovih. Pri iskanju sva s kolegico učencem tudi ustrezno pomagala. Pred koncem sem jih opozoril, da lahko za ustrezno pripravo na govorni nastop nadalju- jejo iskanje gradiva v knjižnici tudi po pouku in v pro- stem času. Slika 1: Aplikacija mCOBISS na pametnih telefonih in iPadu, s pomočjo katerih so učenci iskali gradivo (foto: G. Škrlj). 186 Gregor Škrlj: Od kataloga do police – iskanje gradiva v šolski knjižnici Osnovne šole Prule, primer medpredmetne ure v petem razredu stroka in praksa Slika 2: Učenci so, s pomočjo iPad-a in aplikacije mCOBISS, iskali gradivo za govorni nastop po ključnih besedah. Slika prikazuje izposojeno gradivo (foto: G. Škrlj). Sklep V prispevku sem predstavil medpredmetno sodelovanje knjižnice in slovenščine v petem razredu, kjer smo po- vezali več sorodnih vsebin in ciljev. Ustrezna vsebina je bila povezana s pripravami na govorne nastope. Gradivo je bilo opredeljeno s tremi področji, kot je to zastavila učiteljica predmeta (predmeti, rastline in živali). Učenci so dobili učne liste z navodili in ustrezno IKT-opremo. Nekateri so izjemoma uporabili svoj pametni telefon in bili izjemno navdušeni ter dodatno motivirani za iskanje (uporaba telefona v knjižnici in pri pouku je skladno s šolskimi pravili in knjižničnim redom drugače prepove- dana). Po izvedeni uri sva s kolegico opravila evalvacijo in zapi- sala vse opazke (zaznane prednosti, slabosti in potrebne pogoje za izvedbo ure). Ugotovila sva, da so bili učenci uspešni z aktivnimi oblikami učenja, sodelovalnim učenjem in učenjem z odkrivanjem. Preveril sem njihove sposobnosti iskanja po katalogu, njihove iskalne strategije, zapisovanje podatkov in razumevanje prebranega. Za izvedbo so bili izjemno dobrodošli sodobno opremlje- na knjižnica z IKT, urejen in dostopen katalog ter urejena in usklajena postavitev gradiva na policah. Bolj uspešni so bili tisti učenci, ki so uporabljali mCOBISS, saj so z novejšega gradiva, za pridobivanje podatkov, tudi odčitavali ISBN-kode. Večina učencev je našla gradivo za pripravo na govorni nastop. Poleg obvezne literature so našli tudi dodatno gradivo za prosti čas. Nekaj dni po izvedeni uri v knjižnici sem opazil, da so petošolci veliko raje in večkrat samostojno uporabljali COBISS/OPAC (ob prihodu v knjižnico so šli naravnost k računalniku in sami iskali gradivo). Napredek pri samostojni uporabi kataloga je bil posebej viden pri naslednji skupni uri pouka v knjižnici. Viri Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 6. 2013 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacijsko_znanje_os-sprejeto.pdf. mCOBISS, Virtualna knjižnica Slovenije na mobilnih napravah. Pridobljeno 13. 9. 2013 s spletne strani: http://m.cobiss.si/. Sušec, Z. (2005). Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževanja. Ljub- ljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina [elektronski vir].(2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 29. 8. 2013 s spletne strani: http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovensci- na_OS.pdf. > Gregor Škrlj, univ. dipl. bibl., je zaposlen kot knjižničar na Osnovni šoli Prule v Ljubljani. Naslov: Prule 13, 1000 Ljubljana Naslov e-pošte: gregor.skrlj@guest.arnes.si Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 3/4, 183–188 187 stroka in praksa Priloge Učni list 1: OPIS RASTLINE 1. Izberi, katero rastlino boš opisoval/-a. 2. Poišči čim več podatkov o rastlini: v katero družino sodi, kje raste, katere posebnosti ima, za kaj jo uporabljamo …; opiši tudi njeno zunanjost (njene dele, višino, barvo …). Izberi ustrezne podatke, ki jih smiselno poveži v eno- stavčne in večstavčne povedi. Opisu naj bo za večjo nazornost in razumljivost dodano tudi slikovno gradivo (fotografija ali risba rastline). Za zapis podatkov o gradivu uporabi tabelo in s knjižničarsko natančnostjo poišči čim več podatkov (če podatka ne najdeš, pusti prazno). AVTOR NASLOV ŠT. STRANI KRAJ IZDAJE ZALOŽBA LETO IZDAJE UDK POSTAVITEV Navedi tudi uporabljeni vir. Če imamo knjigo enega avtorja, navedemo naslednje podatke: Priimek, I. Naslov dela. Kraj izida: založba, letnica. Če imamo knjigo, ki ima več kot tri avtorje, navedemo naslednje podatke: Naslov dela. Kraj izida: založba, letnica. Učni list 2: OPIS ŽIVALI 1. Izberi, katero žival boš opisoval/-a. 2. Poišči čim več podatkov o živali: v katero družino sodi, kje živi, katere posebnosti ima …; opiši tudi njeno zunanjost (dlaka, perje, višina, barva …). Izberi ustrezne podatke, ki jih smiselno poveži v enostavčne in večstavčne povedi. Opisu naj bo za večjo nazornost in razumljivost dodano tudi slikovno gradivo (fotografija ali risba živali). Za zapis podatkov o gradivu uporabi tabelo in s knjižničarsko natančnostjo poišči čim več podatkov (če podatka ne najdeš, pusti prazno). 188 Gregor Škrlj: Od kataloga do police – iskanje gradiva v šolski knjižnici Osnovne šole Prule, primer medpredmetne ure v petem razredu stroka in praksa AVTOR NASLOV ŠT. STRANI KRAJ IZDAJE ZALOŽBA LETO IZDAJE UDK POSTAVITEV Navedi tudi uporabljeni vir. Če imamo knjigo enega avtorja, navedemo naslednje podatke: Priimek, I. Naslov dela. Kraj izida: založba, letnica. Če imamo knjigo, ki ima več kot tri avtorje, navedemo naslednje podatke: Naslov dela. Kraj izida: založba, letnica. Učni list 3: OPIS PREDMETA 1. Izberi, kateri predmet boš opisoval/-a. 2. Poišči čim več podatkov o predmetu: posebnosti, za kaj se uporablja …; opiši tudi zunanjost (barva, oblika, uporaba …). Izberi ustrezne podatke, ki jih smi- selno poveži v enostavčne in večstavčne povedi. Opisu naj bo za večjo nazornost in razumljivost dodano tudi slikovno gradivo (fotografija ali risba predmeta. Za zapis podatkov o gradivu uporabi tabelo in s knjižničarsko natančnostjo poišči čim več podatkov (če podatka ne najdeš, pusti prazno). AVTOR NASLOV ŠT. STRANI KRAJ IZDAJE ZALOŽBA LETO IZDAJE UDK POSTAVITEV Navedi tudi uporabljeni vir. Če imamo knjigo enega avtorja, navedemo naslednje podatke: Priimek, I. Naslov dela. Kraj izida: založba, letnica. Če imamo knjigo, ki ima več kot tri avtorje, navedemo naslednje podatke: Naslov dela. Kraj izida: založba, letnica.