Kmetje in volilna pravica. Gtotova stvar je, da dobimo v Avatriji kmala aovo volilao pravico. Vaaka dežela, veak aarod, da, vsaka straaka je sedaj aa deln, da bi ji bila aova volilaa pravica v koriat. Zato tadi kmečki 8taa ne sme počivati! V čaaopiaih ia v liatih se mora jasao ozaačiti, kaj se zabteva glede aove volilae pravice. Emetje aa Čeakem, čeaki ia aemaki, so že postavili svoje zahteve, sloveaaki kmetje pa se vedao spijo. Da bi jib vzdramili ia vzbadili t ajih zanimaaje za pereče vprašaaje, bomo daaes aekatere kmečke zahteve omeaili. Izjavljamo pa, da je aaš liat slovenskim kmetom kot njihovo glaailo vedno rad aa razpolago, da objavljajo v ajem svoje miaii o volilai pravici. Sploina kmečka sahteva. Zsatopaiki posestva, ia sicer majbaega in relikega poseatva, imajo sedaj v državaem zborn avatrijskem večiao. Maadati se morajo toraj aa vsak aačia pri aovi volilni pravici tako razdeliti, da bodo tndi v državaem zbora, ki se bo izvolil po aovem aačrta, obdržali yečiflo. Emetje stavijo to sahtevo, ker vsled važaoati Bjibovega ataaa za državo aikakor ne gre, da bi se po novi volilai pravici morali kmetje kazaovati ter se apraviti ob odločilai vpliv v državai zboraici. Nadalje atavijo to zahtevo, ker ajihov 8taa tvori sedaj se vedao večino vsega prebivalstva v Avstriji. Pa bo tndi aa korist države, če bodo imeli kmečki zastopaiki večiao. Emet ljabi svojo zemljo, vsled tega tadi svojo državo ia je ne bo izdajal. Oa želi mir, ker samo v mira ia reda prospeva njegov ataa, zato se ae bo aikdar zavzemal za prekacijake aazore. Zgodoviaa aam kaže, da so začele velike države propadati, ko je propadel kmečki atJba. Avstrija si torej sama sebi atori veliko dfbroto, ako zagotovi kmetom v aovem državnem zbora zopet večiao. \ Kakluo volllno pravloo? • Emetje aiso aikakor proti splošai ia eaaki volilni pravici. če se mestom ia velikim obrtaim krajem ae bo dala predaost, ampak bo volilaa pravica resaičao e a a k a, potem morajo kmetje 8 avojimi uslužbenci itak imeti večiao v državnem zbora ia potem ae areaaiči tadi splosaa kmečka zahteva, kakor amo jo ozaačili v prejšnjem odstavka Volitev naj bo dolžaost, kajti aedaj izoataaejo od volitev navadao zelo mirolJBbfli ljadje, ki bodo v slaeaja, da bodo morali voliti, volili z dragimi kmečkimi tovariai v avojo koriat. Zaradi bivaaja v eaem kraja, da ima tam mož volilao pravico, se mora aeki rok aaataviti, ki ae sme biti prekratek. Delltev okrajev. Etaetje aikakor ae morejo privoliti, da bi se združili deželai okraji z velikimi meati  ia obrtaimi kraji. Velika meata ia obrtai kraji aimajo istih teženj kot kmetje, dočim trgi ia majhaa aiesta, kakor je Ptnj, Celje, Brežice, Slov. Gradec zelo soglašajo s kmečkimi zahtevami, ker so preraaogi prebivalci tadi sami zemljiški poaeataiki aa deželi. Emetje torej v zdražeaje z velikimi meati ia obrtaimi kraji ae morejo privoliti, ker bi bile Bjihove koristi izdaae meščanom aa miloat ali aeaiilost, kajti kaietj.e, bi ae imeli nikdar apaaja do večiae v taketaVvolilBem oferaja. Slovenake kmečke zahtove. Sloveaski kmetje ob mejah agovarjajo že aaprej, da bi prisli v volilai okraj, kjer imajo aemski kmetje večiao. Nemci ia Sloveaci bo po jezika ločeai, ia aaj vlada ae združi, kar je Bog ločil. Sloveaaki kmetje že tadi aaprej agovarjajo, da bi ae dajale nemškim aaselbeBikom kake predpravice pred kmeti. Slovenski kmet mora ravao tako z davki za državo akrbeti kakor aemški privaadranec. Eer ao torej dolžaoati eaake, aaj bodo tadi pravice eaake! Če bo podlaga Bovi volilai apremembi pravičaost, ae je kmetje ae bojijo, ampak z veaeljem pozdravljajo aplošao, enako, aeposredao ia tajao volilao pravico!