Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru1*. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno.
Štev.
S.
MaarlDor, dne 1©. avgusta 1929.
Leto VII.
Anton Komac:	j
Reforma socijalne zakonodaje,
V doglednem času bo vlada revidirala socijalno zakonodajstvo, pri čemur se bo v prvi vrsti upoštevalo to, da dobe zavarovanci pravice, ki jim pripadajo po zakonu za zavarovanje delavcev, za katere so bili dosedaj v mnogih ozirih prikrajšani radi pre-kompliciranih formelnosti, kar je povzročalo dolgotrajna pisarniška zavlačevanja tako v škodo zavarovancem, kakor ugledu ustanove same, to je; okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Zato hočem kot praktik podati k nameravani reformi nekoliko praktičnih misli.
Neštetokrat sem slajša! pritožbe v pogledu zastopstva v upravi delavskega zavarovanja,, češ, da smo delojemalci v tem oziru prikrajšani na pravicah, to pa zato, ker imajo tudi naši delodajalci ravno toliko število zastopnikov v upravi kakor mi delojemalci in da je nam delojemalcem vsled tega onemogočeno upravljati zavarovanje tako, kakor bi bilo nam najbolj koristno in prav. Zato bo treba v reformirajoči se zakon za zavarovanje delavcev skušati vnesti predvsem določbo, da se v upravo delavskega zavarovanja volijo izključno le delojemalci, kateri edini so interesirani na dobri upravi delavskega zavarovanja. Našim delodajalcem pa naj se pripusti prinlerno zastopstvo v uadzor-stvu nad upravo. Da pa bomo mogli delojemalci kedaj to doseči, je treba, da smo objektivni in priznamo za edino pravično rešitev stvari to, da prevzamemo vsa plačila premij na svoja ramena in razbremenimo popolnoma tega plačila naše delodajalce, katerih zastopnikov si v upravi ne želimo imeti. Plačilo prispevkov naj se uredi tako, kakor se prakticira pri pobiranju uslužbenskega davka. Naši delodajalci naj samo skrbijo za prijavo ob vstopu v službo ter jamčijo za redno in točno plačilo premij, kakor se vrši pri vnovčen ju uslužbenskega , davka.
Naziv Zakon za zavarovanje delavcev sam znači, da ščiti ta zakon izključno le interese delavstva in nimajo naši delodajalci od tega zakona prav nobenih koristi, temveč samo nepotrebne sitnosti poleg plačila polovične premije.
Ako bomo delojemalci toliko pra-vicoljubni in lojalni napram našim delojemalcem, sem u ver jen, da se nam bo na ta način posrečilo dobiti upravo našega zavarovanja popolnoma v svoje roke, rte da bi imeli na to ustanovo se nadalje upliv naši delodajalci, katerih večina nima za naše interese prav nobenega razumevanja.
Vem že vnaprej, da mi bodo moji tovariši očitali, da. kot revež podpiram kapitalizem. Nič zato. Moja ideja je zdrava in bo' prej ali slej postala dejstvo. Če bi bili delojemalci zahtevali to že leta 1922, ko je začel sedanji zakon veljati, bi bili s tem v sedmih letih le profitirali, ker bi bili upravljali zavarovanje po svoji volji, ne pa po volji ljudi, ki nimajo na tem zavarovanju niti najmanjšega interesa in koristi.
Tudi če se mi bo očitalo podpiranje kapitalizma in buržoazije, bom očitek z lahkoto prenesel, kakor sem z lahkoto prenesel očitke, da podpiram hišne gospodarje, ko sem po vojni nastopal proti stanovanjski zaščiti. Tedanji moji nasprotniki mi danes pritrjujejo, da sem imel prav. če bi ne bili nikoli dobili stanovanjskega zakona, bi se bile najemnine stanova-njem z ostalimi življenskimi potrebščinami primerno zviševale in s tem
Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru
Št. 354/9.	V Mariboru, 9. avg. 1929.
Zadeva; Gostilničarski kongres	.
v Beogradu.
Vsem včlanjenim zadrugam!
Na vsestransko zahtevo s strani j Središnji Savez v Beogradu gostilničarstva naše države sklicuje i
sa IL i* m, w Beograd.
Dan pred kongresom, t. j. 20. t. m. ob 9. uri zjutraj se vrši v hotelu »Pa-las« občni zbor Središnjega Saveza in konferenca delegatov posameznih za-
drug in zvez. Na tem zboru se bo de- i finitivno redigira! tekst resolucij, ka- j tere se bedo naslednji dan predložile kongresu v izglasovanje.
Za kongres je sestavljen sledeči
s svojim ogromnim uradniškim aparatom silno podražuje zavarovanje.
Na drugi strani pa imajo okrožni uradi, posebno pa poslovalnice mnogo premalo samostojnega delokroga. To je velika napaka v socijalni zakonodaji, ker ravno okrožni uradi in poslovalnice, ki so v najožjem stiku z zavarovanci samimi, v praksi najlažje izvajajo zavarovanje samo in se najlažje in najbolje upravljajo po or-ganih, katerim so krajevne razmere temeljito poznane. Zato je treba pri reviziji zakona o zavarovanju delavcev rešiti naslednjih pet glavnih vprašanj:
1.	Središnji ured za osiguranje radnika v Zagrebu v sedanji obliki naj se popolnoma opusti, njegovo premoženje pa razdeli na posamezne okrožne urade oziroma po reformiranem zakonu nastale Pokrajinske urade za zavarovanje delavcev po številu zavarovancev.
D N E V N
1., Osnutek novega obrtnega zakona v zvezi z zahtevo po samostojni gostilničarski zbornici.
2.	(Pospeševanje tujskega prometa s posebnim ozirom na. gostilničarski stan.
3.	Odpiranje in zapiranje obratovalnic ter o delovnem času pomožnega osobja.
Namen kongresa je, da se v obliki resokucij pokaže enotna volja vsega goštilnicarsfva, katero z mnogobrojno udeležbo iz cele kraljevine manifestira svojo organizatorično in številno moč.
Iz tega razloga Vas prosimo, da pošlje vsaka zadruga na ta kongres najmanj enega, po možnosti pa več delegatov. Uspeli kongresa je v veliki meri odvisen od števila udeležencev.
Vožnja do Beograda z brzoviakom stane okroglo 300 Din. Možno je, da se bo posrečilo izposlovati za udeležence polovično vožnjo. Zaradi tega je potrebno, da nam sporočite takoj število in imena delegatov, ki jih odpošlje Vam zadruga, da bomo mogli obvestiti Središnji Savez radi izposlo-vanja voznih olajšav.
tudi naše plače. Kapitalisti bi bili zidali in mi bi imeli danes dovolj lepih novih stanovanj, katerih zvišane najemnine bi prav lahko zmagovali, ker bi imeli pač toliko višje plače. Ker smo pa hoteli prebiti z našimi mehkimi glavami trdi zid, se nam godi tako, da moramo plačevati danes tako visoke najemnine, kakor je našim hišnim posestnikom prav. In to vse radi tega,, ker se je toliko dobo let s stanovanjskim zakonom umetno zadrževalo zidanje novih hiš, kar se danes kruto maščuje nad nami neuvidevnimi stanovanjskimi najemniki.
Da se nam ne bo godilo tako tudi pri socijalni zakonodaji, posebno p;i Pri zavarovanju zoper boltezen, nezgode, za starost, onemoglost, za slučaj smrti in v pogledu izpopolnitve družinskega zavarovanja, ki je sedaj vz-lic visokim zavarovalnim premijam skrajno nepopolno, je potrebnoi, da pravočasno in prostovoljno pristanemo na spremembo zakona v ravnokar popisanem smislu.
V ostalem sem za to, da se ohrani sedanji zakon, ki se naj še v drugih točkah primerno izpopolni tako, da bodo odpadli iz reformiranega zakona vsi predpisi, ki samo brezmiselno in čisto birokratično ovirajo ekspedi-tivnost administracije. Kateri pred-
I R E D :	'
'	- i
4.	Gostilničarstvo in higijena.
5.	Taksni in trošarinski zakon in | pravilniki k tem zakonom.
i G. Omejitev podeljevanja gostilniških j koncesij.
7.	Pravilnik o gostilnah in policijske | takse.
8.	Gostilničarsko šolstvo.
i Zvezo bode na kongresu zastopal j , zvezni načelnik gospod Andrej Oset, j I ki odpotuje iz Maribora z brzim via- j kom dne 18. t. m. ob pol 15. uri in j ; dospe v Beograd dne 20. t. m. ob 7. [ | uri.	|
I Radi prijetnejše vožnje in predpo- \ j svetovanja je želeti, da se tudi za- f | družni delegati vozijo z istim vlakom | in bodemo ob primernem številu ude-j ležencev skušali izposlovati od Celja ! ali vsaj od Zagreba naprej zanje po-i seben voz.
| Mariborsko mestno zadrugo zasto-| pa. zveznfi tajnik g, Anton Komac, šmarsko g. Ivan Hab i jan, žalsko g. Ivan Virant in celjsko pa g. Franc (Petschuch, ki /Odpotujejo istotako v nedeljo s popoldanskim brzim vlaskom.
Zvezni podnačelnik;
Matija Holc s. r.
piši so take narave, da poslovanje najbolj ovirajo, bode prav gotovo najbolj znano okrožnim uradom in njih zdravnikom, v katerih kompetenco spada praktično izvrševanje zakona za zavarovanje delavcev. Zato bi bilo umestno, da bi se pritegnilo k sodelovanju za reformo zakona tudi zainteresirane činitelje v okrožnih uradih, ki najbolj poznajo razmere v svojih delokrogih.
Z novim zakonom naj se uvede decentralizacija bolniškega zavarovanja in, podeli posameznim zavarovalnim edinicam čim širša avtonomija.
Mnenja sem, da ravno sedanji centralizirani sistem povzroča največ upravnih stroškov in da je le zaradi tega sistema zavarovanje tako nevzdržno drago, dajatve pa razmeroma minimalne. Unikum je v praktičnem uporabljanju socijalnega zakona, da sama centralna uprava institucije požre četrtino vseh prejemkov zavoda, kakor požre v tem slučaju Središnji ured za zavarovanje delavcev, kar gre že pri posameznih okrožnih uradih v milijone.-
Središnji ured s sedanjim zelo obsežnim delokrogom je popolnoma nepotreben in le ovira praktično delo v okrožnih uradih in s svojo okornostjo zakrivi večino zamud, pri tem pa
2.	Na mestu Središnjega ureda bi se naj ustanovil poseben posvetovalni organ iz delodajalcev in delojemalcev pod vodstvom ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, čegar skrb bi bila nadzorovati delovanje posameznih edinic in voditi strogo kontrolo nad denarnim poslovanjem edinic.
3.	Okrožni uradi naj se ustanovijo načeloma le za okoliše z najmanj 500.000 prebivalci oziroma povprečnim najvišjim številom 50.000 zavarovancev. Poedinim okrožnim oziroma pokrajinskim uradom, pa se naj podeli obsežna avtonomija in samostojnost, ti uradi pa naj bodo eden od drugega povsem neodvisni.
4.	Poslovalnice naj se ustanavljajo v večjih krajih oziroma v krajih z večjim številom zavarovancev. Njihov delokrog pa naj bo dokaj širši nego je delokrog sedanjih poslovalnic.
5.	Uvede naj se stroga kontrola zavarovancev, ki bo v stanu preprečiti vsako simulacijo in druga številna izkoriščanja, ki se vršijo sedaj, med katere se prištevajo v prvi vrsti podpore ob porodu. Te pravice si zavarovanci pridobijo večinoma le na podlagi neresničnih prijav, ne da bi bili v doti enem podjetju kedaj zaposleni. Take osebe se vpišejo v zavarovanje večkrat le navidezno za nekaj mesecev, da si potem na stroške zavarovalnega zavoda pustijo napraviti novo zobovje, plombe, ali pa da dobivajo podporo ob bližnjem porodu. Zato naj se karenčna doba za podpore ob porodu in za popravljanje zobovja podaljša na eno leto dni, neoziraje se na maloštevilno sezonsko delavstvo,; ki bi bilo eventuelno prizadeto. Bolje je, da utrpi škodo par stotin, kakor pa celokupnost, V karenčno dobo naj se všteje doba eventuelne bolezni.
S tako poenostavitvijo in preprečitvijo izkoriščanja 'zavarovanja ter s primernimi prispevki od strani drža-v/p/, se bodo popolnoma nadomestili sedanji prispevki delodajalcev. Na ta način bodo nehali med nami in našimi delodajalci večni spori v pogledu uprave zavarovanja, ker ne bodo imeli potem naši gospodarji nobenega interesa več na tem, kako se zavarovanje vpravlja.
Število zdravnikov se mora povečati, ali pa naj se zavarovancem prepusti svobodna izbira zdravnikov.
Dogaja se skoro dnevno, da mora zdravnik okrožnega urada tekom 2 ur odpraviti 50 in več bolnikov. Če zdravnik zakasni uro ali pol ure, kar se kaj rado zgodi, mora to izvršiti v tem krajšem času. Da pri takih razmerah ni mogoče posvetiti bolnikom potrebne pažnje in posebno ne ugotoviti simulantov, katerih je nebroj, je vsakemu lajiku jasno.
Ždmvnikjam je treba v njihovem poslovanju pustiti več svobode nego doslej.
Sedaj imajo zdravniki preveč ve-ziajne roke pri predpisovanju zdravil zaradi štednje. Zaradi tega se dostikrat dogaja, da bolniki pomečeij o vstran od zdravnika predpisano zdravilo, ki se predpiše večinoma le v obliki pobarvane vode in se bolniki podajo, če so res bolani, rajši k zasebnim zdravnikom po učinkovitejša zdravila, ki jih pa morajo sami plačati. Komu je s tem pomagano? Bolnikom gotovo no, pač pa simulantom, ki se znajo preobloženim zdravnikom prav lepo izmumiti.
Ako se naj izvede tudi zavarovanje za starost in onemoglost, invalidnost, smrt in brezposelnost, se zaradi tega ne smejo zvišati sedanja socijalna bremena.
Sredstva za te panoge zavarovanja se bodo dobila:
1.	iz likvidacije Središnjega ureda;
2.	iz znižanja upravnih stroškov in poenostavljenja poslovanja;
3.	iz državnih sredstev.
Po mojem mnenju je država dolžna letno prispevati primeren znesek za izdajanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja, na katerem ni interesi-rano samo industrijsko, obrtno in trgovsko delavstvo, ampak predvsem tudi poljedelstvo, ker je na ta način vellšlk del poljedelskega prebivalstva,, ki je zaposleno v tovarnah, oskrbljenega za starost in onemoglost, kar gre sedaj na račun občin. Znano je, da industrija rabi kmečko delavstvo le tako dolgo, dokler je zdravo in de-lazmožno, bolano, staro in onemoglo delavstvo pa vrne industrija kmečkim občinam v oskrbo, od koder je delavstvo kot dela zmožno prišlo. Zato je tembolj potrebno, da prevzamemo naše socijalno zavarovanje na svoja ramena in v lastno upravo.
Prelomiti se mora z nelogično in na zakonu popolnoma neosnovano zahtevo okrožnih uradov, ki zahtevajo od zavarovancev neka občinska potrdila po § 45 točka 5 za zdravljenje svojcev. Ta zahteva je tako nesmiselna, da bolj nesmiselna biti ne more. Nesmiselnost te zahteve obstoji v tem, da občinski predstojniki, ki taka potrdila izdajajo, niti izdaleka ne poznajo vseh zavarovancev in njih svojcev, ki prebivajo v njih območjih. Zato so lahko vsa taka potrdila neresnična, od katerih nima urad prav nobenega haska, zavarovanci in njih svojci pa polno nepotrebnih sitnosti, razburjanja in neprilik, ki spravljajo celo zavarovanje vsepovsod v slabo luč. Take nelogičnosti in druge juri-dične nejasnosti pojmov v sedanjem zakonu so prinesli slabo administracijo s seboj in vse polno drugih nezadovoljnosti tako med zavarovance kakor tudi med delodajalce.
Končno je treba, da se voditelji delavstva zavzamejo za to, da se ne bo ravnalo z zavarovanci tako malo-uvažujoče, kakor se kaj rado postopa sedaj.
Čudni nazori.
Osupnili smo nad vsebino zapisnika občnega zbora, katerega nam je poslala neka v naši zvezi včlanjena zadruga. Vsebina tega zapisnika jasno priča o naravnost neverjetni stanovski nezavednosti, v kateri tava, žalihog, še nekoliko naših tovarišev. Dobro vemo, da ni tako le v naši stroki, ampak se podobni slučaji dogajanja tudi v drugih obrtih, povsod pa opažamo, da se najtesneje oklepajo obrtniki tedaj svojih organizacij, kadar se jim slabo godi. V tem pogledu tvorijo člani dotične zadruge, kakor so pokazali na občnem zboru, neko izjemo. Človek bi mislil, ako ne bi poznal razmer, da ravno gostilničarji, ki so se udeležili tega zbora, živijo v tako sijajnih gospodarskih prilikah, da zdaj — ko vse jamra in stoka pod težo bremen — ne rabijo od nikoder več nobene pomoči, nobenega nasveta in lahko žvižgajo na vsako skupnost in vsako organizacijo. Saj zveza vendar ni ustanovljena v korist zveznega vodstva, katero mora žrtvovati mnogo časa, truda, pa tudi nepovrač-Ijivih gotovih izdatkov, da uspešno
Tvrdka je odlikovana z zlato kolajno v Parizu I. 1928
Marko Frančič in sinovi
veletrgovina z vinom in tropinovcem
Zahtevajte ponudbe!
SUŠAK
Tvrdka osnovana leta 1877	Ružićeva ulica 7
varuje interese gostilničarskega stanu, kolikor je to v danih razmerah sploh možno. Zveza se ne zaveda, da bi bila v tem pogledu karkoli zamudila v celem času svojega obstoja. Zadruge in člani, ki so delo zveze zasledovali in čitali poročila v našem strokovnem glasilu, se tega tudi zavedajo. Da je naša zveza v polnem obsegu vršila svojo nalogo v korist stanu in posameznih članov, je priznala celo Zbornica za TOI, ki je javno proglasila, da je naša zveza najdelavnejša organizacija v državi in tudi daleč izven države.
Da pri vsaki akciji zvezno delo ni imelo zaželjenega uspeha, temu se nikdo ne more čuditi, ker oblastva presojajo zahteve posameznih organizacij vedno le iz vidika splošnih narodovih in državnih interesov, s katerimi se pa zahteve poedinih stanov, večkrat ali navadno križajo. Zadostuje pa naj, če navedemo le štiri uspehe iz zadnje dobe:
1.	odprava trgovskih točilnic;
2.	znižanje oblastnih doklad za 50% in preprečenjo oblastnih točilnih taks;
3.	do skrajnosti reducirana oblastna doklada na igralne karte, katera bi brez zveznega prizadevanja bila znašala sigurno 50 Din mesečno;
4.	odpis razlike na državni trošarini in oblastnih doklad na zaloge, ugotovljene dne 15. aprila 1929.
Samo ti uspehi pomenijo povprečno za vsakega gostilničarja najmanj letni prihranek 1000 Din. Članarina Din 60 letno pa naj bi bila previsoka? Kje je tu logika?
Če upoštevamo samo te naštete us pidi es ki jih je dosegla izključno naša zveza z nepopisnim trudom zveznega vodstva in zvezne pisarne, nam mora vsakdo priznati, da smo s tem: prihranki samo gostilničaristvu v mariborski oblasti — ne tisoče, ampak težke milijone, če se kljub temu najde gostilničar, kateremu je v očigled takemu dobičku iz zveznega delovanja članarina borih 60 Din letno še previsoka, potem le ugotavljamo, da taki ljudje o delu naše organizacije nimajo pojma, ne čitajo našega stanovskega glasila in zvezo presojajo edino iz stališča članarine, ne pa tudi iz stališča zveznega dela.
Vsi stanovi silijo v organizacijo in si ustanavljajo državne zveze, ker dobro vedo, da s tem dosežejo moč, ugled' i|n vplliv na notranjo upravo države, povsod vidimo značilno dejstvo, da se tudi obrtništvo najtesneje združuje ravno tedaj, kadar najtežje občuti breme obstoječih zakonov — gostilničarji pa naj rušimo svoje najboljše organizacije sedaj:, ko smo v naj večji borbi za olajšave v davčnih in trošarinskih predpisih, ko se izdajajo izredno važni zakoni za pospeševanje prometa in ko se pripravlja nov gostilničarski pravilnik in zakon o pospeševanju tujskega prometa?
Ako bi nam ne bilo na srcu blagostanje našega stanu, bi radi privoščili tistim, ki si drznejo danes rušiti naše organizacije zaradi malenkostne članarine 17 par na dan, naj bi delo stanovskih organizacij prenehalo, čez 5 M bi ti ljudje videli, kam so zagazili.
Člani dotične zadruge, ki so se upirali plačilu malenkostne zvezne članarine, pa imajo vendarle istočasno
neke želje, ki naj bi jih zveza izpolnila. Glasno zahtevajo, naj zveza ukrene vse potrebno, da bi se trošarina plačevala samo od nastavljenega vinai, odpravila naj bi se točilna taksa itd. Kljub temu pa so zahtevali, naj bi zadruga iz zveze izstopila, ker je članarina previsoka! Sedaj nastane interesantno vprašanje: Ali si bo iz zveze izstopivša zadruga sama prej priborila te uspehe, nego je to bilo mogoče naši zvezi, katera se bori za olajšanje trošarinskih plačil že od kar obstoja, za odpravo točilne takse pa že šesto leto? Neštetokrat smo v časopisju, s pismenimi vlogami, osebno, pa zopet skupno z drugimi zveznimi organizacijami in potom zbornice posredoval)! tudi v teh točkah, doslej žal brez uspeha. Ali bo morda ena zadruga sama ali pa bodo morebiti poedini gostilničarji to dosegli? Ne gospodje! Take ugodnosti bodemo le dosegli, če bomo nastopili vsi člani našega hudo prizadetega stanu iz cele države složno, taktično in energično, nikdar pa, če bodemo razkosani na male drobce.
Novi trošarinski zakon nam ni dal vsega, kar smo hoteli; eno važno pridobitev pa nam je vendarle prinesel, to je, da je vinska trošarina razširjena tudi na Srbijo. Gostilničarji iz: Srbije, ki so doslej plačevali samo točilno takso brez trošarine, so postali s tem naši sotrpini in se bodo zdaj radi postavili z nami za odpravo točilne lak.se, ali pa trcišariine, člesar doslej niso hoteli. Zato smo minuli mesec obnovil,! velikopotezno akcijo za odpravo tega bremena in upamo na uspeh.
Če zadruge iz zveze izstopijo, kakor so hoteli člani dotične zadruge, zaradi katerih pišemo ta članek, za koga pa naj zveza potem še dela? Načelnik sam za sebe ne rabi organizacije, katera mu povzroča našteto skrbi, potov in zamude časa. Kdor pozna vse težnje našega stanu, pozna oblastva in pomen združenih nastopov, ta bo moral priznati, da je ravno našemu stanu velika in močna organizacija danes še bolj potrebna, nego mu je bila pred 7 leti, ko se je zveza ustanovila. Člimveč je nasprotnikov, tem složne j ši moramo biti. Zato se že dolgo prizadevamo, da sestavimo veliko in močno državno zvezo (Središnji Savez), katera bi nam bila v neprecenljivo korist. A zadruge naj nasprotno vse to delo rušijo baš sedaj, ko je najbolj potrebno?
Vidimo iz dotiičnega zapisnika, da gospod zadružni načelnik ni tistega mnenja kakor oni člani, ki, so zaradi malenkostne zvezne članarine predlagali izstop iz zveze. Dokler bodo plačevale stavbne obrti po Din 70.— mesečno, kovinarji po Din 100 — in izvozčki celo po Din 200.— letne članarine za svoje zadruge, katere se izdaleka ne morejo glede dela primerjati z nami, tako dolgo ne bo mogel nikdo verjeti, da bi gostilničar za vse bogato delo zveze in za svoje lastno stanovsko glasilo ne zmogel dnevno 17 par ali letno Din 60.—.
d Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od Ministrstva Trgovine in Industrije v Beogradu). Lastni internat, letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in vpisovanja v trgovini Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Natančnejše v ! inseratnem delu.
Ekspozitura zbornice za TOI v Mariboru.
Glede gospodarskih zbornic, naj bi bile skupne ali deljene, so mnenja gospodarskih krogov še vedno deljena. Gostilničarstvo cele države zahteva zbornico za sebe, ki bi naj imela sedež v Beogradu. Tudi del obrtništva je za deljene zbornice. Trgovina in industrija nastopata proti cepljenju moči in sta se postavite na stališče enotnih zbornic. Ker je ta članek namenjen drugemu, aktualnejšemu vprašanju, pustimo zadevo enotnih ali deljenih zbornic ob strani, dokler bo sama dozorela, vendar pa moramo pri tej priliki izjaviti, da podpiramo stremljenje našega Središnjega Saveza v Beogradu, ki gre za tem, da se ustanovi za gostilničarstvo posebna zbornica.
Ker se pa ne bo dobra misel naše centrale tako hitro uresničila, je treba, da se zavzamemo za to, da se ustanovi v Mariboru ekspozitura sedanje skupne ljubljanske zbornice za TOI in sicer iz sledečih razlogov:
Uradni dnevi, ki jih prireja zbornica tedensko v Mariboru, ne pridejo do polne veljave, ker so preredki. Zadeve, v katerih prebivalstvo išče nasvetov in pomoči pri zbornici, so navadno nujnega značaja in je le redkokdaj brez škode mogoče čakati do naslednjega uradnega dneva, ko uraduje za pol dneva zbornični uradnik v Mariboru. Izven-mariborsko prebivalstvo pa sploh ne pride v položaj, da bi bilo deležno ugodnosti zborničnih uradnih dni, ker so uradni dnevi premalo znani med ljudstvom in si malokdo zamore svoje posle v Mariboru urediti tako, da bi jih opravil ravno cb sredah dopoldne.
Jasno pa je, da imajo obrtniki, trgovci in industrijalci iz mariborske oblasti enako želijo kajkor njihovi ljubljanski tovariši, stati ne le v pismenem, marveč — kar je mnogo važnejše — v stalnem osebnem kontaktu s svojo na j višjo stanovsko organizacijo, ker imajo čisto enake težnje v zadevah carine, prometa, uvoza, inozemske konkurence, trgovinskih, pogodb, naseljevanja tujcev, pospeševanja obrta in industrije, pobijanja nelegalnega obrtovanja in nereelne konkurence, podpiranja strokovnega šolstva in zadružništva.
Iz tega dejstva izvira potreba ustanovitve zbornične ekspoziture v Mariboru. Ko se je leta 1920 obravnavalo na posebnem zboru pridobitnih krogov v Celju vprašanje 2 ali 1 zbornice za Slovenijo, je takratni generalni tajnik zbornice izrecno priznal potrebo zbornične izpostave za mariborsko oblast. Če so tako potrebo uvidele ugledtne delavske institucije kakor pokojninski zavod za nameščence in delavska zbornica, govore za ekspozituro delodajalske zbornice gotovo še mnogo tehtnejši razlogi, ker je poglobitev stikov med zbornico in pridobitniki zaradi obravnavanja deU-katnejših in pogosto zelo nujnih vprašanj dalekosežnega pomena večje važnosti, nego velja to glede sodelovanja delavskih institucij s članstvom.
V Ljubljani imamo sedaj impozantno zbornično palačo, katera nudi primerno zavetišče tudi za tukajšnje pridobitne organizacije. Ne sme se pa pozabiti, da smo to palačo brez zavisti prav izdatno pomagali graditi tudi privredniki mariborske oblasti, brez katerih bi palače še dolga leta ne bilo. Pravično je tedaj, da posveti zbornica tudi iz tega razloga nekaj več pozornosti mariborski oblasti kakor doslej. Zahteva po samostojni zbornici za mariborsko oblast še ni utihnila in se bo mogla zadržati le na ta način, da dobi Maribor či-mprej ekspozituro zbornice.
Iz obrazloženega apeliramo na zbornico za TOI da še tekom tega leta ustanovi zbornično ekspozituro s potrebnim uradništvom za ozemlje mariborske oblasti s sedežem v Mariboru in se v to svrho nemudoma pokrenejo potrebni koraki.
Gostilničarji, kupujte le pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu !
f Franc Razboršek.
Dokonia'n'đ je spet enoi življenje. Tako grozno so doneli glasovi zvonov iz visokih lin, naznanjajoč, da je dne 16. julija 1929 bil iztrgan iz naše srede na tragičen način gospod Franc Razboršek, gostilničar, mesar in industrijalec lesa v Slov. Bistrici. Kako priljubljen je bil rajni, priča njegov pogreb, katerega so se udeležili tudi zastopniki uradov in sosedna gasilna društva. Na domu mu je pevski zbor zapel turobno »Vigred se povrne«. Med zvoki žalostink godbe domačega gasilnega društva smo spremili rajnega Franca na pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku. Ob grobu se je soslovil v ganljivih besedah od rajnega njegov sosed in načelnik gasilnega društva, gospod Karl Podhraški. Pevci so mu zapeli »Blagor mu, ki se spočije«, gasilski rog je zadonel v žalostnih akordih v večerni mrak, nakar smo se razšli tiho in z solzami v očeh. Z njegovo blago soprogo in otroci žaluje ludi ob prebritki izgdbi rajnega Gostilničarska zadruga v Slov. Bistrici/, katere vnet član in dober svetovalec je bil.
btlvlonilo je tvoje življenje sredi pota,, sredi dela in skrbi. Ni ti bilo sojeno dočakati starost, v najlepši moški dobi je prišel angelj smrti in ti pritisnil na čelo svoj ledenomrzJi poljub. Odšel si tako nepričakovano od nas, zato je naša bolest tem večja. Bodi ti torej teh par vrstic v trajni spomin, a tvojim ostalim v tolažbo. Spavaj dragi Franc nam sladko,
In odpočij se od truda bolečin,
Sprejmi nevenljdvi venec v raju, Tukaj bode večen Tvoj spomin.
Gostilničarska zadruga v Slovenski Bistrici.
Hotelska razstava na Zagrebškem zboru.
Upoštevajoč važnost in aktuelnosf prirejanja razstav v pogledu povzdi-ge tujskega prometa v naši državi, je sklenila uprava Zagrebačkog zbora prirediti v času od 7. do 16. septembra 1929 hotelsko izložbo.
V velikem paviljonu »D« bo nameščen najmodernejši hotel, zgrajen in urejen v vseh detajlih. V hotelskem vestibulu bo urejen hotelski urad, za tem ho v sredi paviljona več društvenih' prostorov, kakor čitalnica, soba za glasbo, kajenje, soba za gospe, biljard, kartanje itd., potem restavracija, kavarna in obednica. Na obeli straneh bodo urejene tujske sobe z eno in dvema posteljema, od najenostavnejših turistov,skih sob v planinskih kočah do najbolj luksuznih v velemestih', dve veliki kuhinji, kopalnice, hladilnice in končno centralna kurjava. Vse prostore bodo uredili od stropa do poda razstavljale! sami, to je, vsakdo bo prinesel svoje pohištvo, arhitektne okraske za stene, razsvetljavo, zavese, preproge, slike, zrcala in vse potrebščine iz stekla in porcelana, posteljno perilo in odeje, potrebščine za moderno električno signaliziranje itd.
Osobito važnost se bo polagalo na to, da se tnali podjetniki naučijo, kaj je potrebno, da se z malim kapitalom uredijo udobni in čisti higijenski hoteli, v katerih se bodo tujci tudi brez posebnega luksusa počutili dobro. Sem spadajo v prvi vrsti cenene naprave za centralno kurjavo in za preskrbo z vodo, kjer pa ni vodovoda, pa sredstva za obdržavanje čistoče in ureditev kuhinje z vsemi praktičnimi podrobnostmi.
Prireditev bo vsekakor v veliki meri pripomogla napredku v naši hotelski industriji in za zgradbo modernih hotelov v naši državi, ki je tako bogata na prirodnih lepotah, vendar pa še tako siromašna na konfortu za preskrbo tujcev.
Za časa razstave bo prirejal Zagrebački zbor v poučne in propagandne svrhe svojim obiskovalcem brezplačne kino-predstave. Filmi bodo prikazovali med drugim tudi slike iz področja higijene in za zaščito zdravja, katere bo stavil na razpolago Higijenski zavod ter propagandni filmi medici/nsko-hiiigijenske vsebine
poedinih podjetij. Preskrbljeni so tudi poljoprivredni vzgojni in propagandni filmi, filmi za propagando uporabe plina za kuhanje in ostalo hišno potrebo. S temi filmi v zvezi bo tudi predavanje s praktičnim prikazovanjem kuhanja na plinu in oddajo pripravljenih jedil na pokušnjo navzočemu občinstvu.
Povračilo preplačane oblastne trošarine.
Finančna direkcija v Ljubljani nas je na našo prošnjo obvestila, da ne more odrediti povračila preveč plačane oblastne trošarine pavšalno za vse prizadete, ampak morajo vložiti prizadeti gostilničarji sami in sicer vsak zase prošnjo v smislu člena 11, odstavek 5 navodil za pobiranje oblastne trošarine, objavljenih v »Ur. listu« št. 73/308. Prošnje naj se pošljejo na Direkcijo financ v Ljubljano, ki bo prošnje po eventuelno potrebni i\zpopoijnitvti predložila na pristojna mesta.
Ker se je teh prošenj nakupičilo precejšnje število, ni mogoče, da bi se vse prošnje mogle rešiti tekom par dni, temveč je treba malo potrpeti. Toliko v vednost vsem tistim našim članom, ki nas prosijo za osebne intervencije pri oblastnem odboru.
Svratiste i restavracija „SLOVENAC Zagreb
Frankopanska ulica broj 7
lastnica L J TJ 131VTI Ju JZ. SEHUUiĆ - HAR C A
se najtopleje priporoča vsem cenjenim kolegom i kolegicam kakor tudi ostalemu v Zagreb prihajajočemu občinstvu za prenočišča kakor tudi za prvovrstno restavracijsko postrežbo. — Cene nizke, postrežba solidna.
stavraciji, naj služi v dokaz dejstvo, da ima gospod Ivan Malus med drugimi gosti in abonenti tudi več rudniških uradnikov na hrani. Še več. Gospod Ivan Malus ima tudji Ijepo urejene tujske sobe izletnikom vedno na razpolago.
Dotični neobjektivni d®pisnik, bi bil napravil bolj koristno delo, če bi bil poročal svojemu listu o neopravi-čpjnem točenju alkoholnih pijač po zabukovških trgovinah, kar je naše gostiiničarstvo že popolnoma uničilo. Ali v zli c tej neopravičeni in nelojalni konkurenci vzdržuje naš vrli Ivan Malus svojo gostilno še vedno na višku dobr^ in solidne postrežbe.
Janko ivarbaš
Vrelec „Tempel“
uporabljajte kot namizno vodo, primešajte jo vinu, ker razkraja zdravju škodljivo vinsko kislino. Uporabljajte jo nadalje s sadnimi šoki, ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače.
Vrelec „Styriau
Vam z največjim uspehom zdravi želodčne Čire, kakor tudi katar želodca in čreva,
Vrelec „Donal“
je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z najboljšim uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žolčnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri gihtu in hemeroidih.
Zahtevajte
rograišlto slatino
po vseh gostilnah In trgovinah v originalnih steklenicah.
Turisti in potniki na Mrzlico.
V nekem dnevniku čitamo dopis nekega izletnika na Mrzlico, v katerem dotični dopisnik trdi, da v Zabukovci, kjer obstoja državni rudnik, človek ne more nikjer dobiti tople jedi, izvzemši v rudniški restavraciji, kjer je bil baje res diobro postrežen, zaradi česar to restavracijo izletnikom na Mrzlico, ki potujejo preko Zabukovce, toplo priporoča. Lepo4 od izletnikov, da naše gostilne priporočajo in pospešujejo s tem tujski promet, ali to morajo napraviti tako, da ne bo taka reklama nikomur v škodo. Ni namreč res, da bi se v Zabukovci ne moglo nijkjer dobijti toplih jed1!, jz-vzemši rudniške restavracije, kjer bi bil človek res dobro postrežen. Gostilna gospoda Ivana Malus v Zabukovci se v pogledu dobre in cenene postrežbe s toplimi jedili v opoldanskem in večernem času, posebno pa ob lepih izletniških dnevih prav nič ne razlikuje od mestnih restavracij. Zato se godi gospodu Ivanu Malus krivica, če se po časopisju piše, da ni v Zabukovci nikjer dohiti tople hrane, izvzemši tako neobjektivno reklamirane rudniške restavracije. Želeti bi bilo, da bi se izletniki — dopisniki časopisov — poprej dobro prepričali o resnici tega, kar poročajo svojim listom, da ne bodo s tem delali škode nikomur.
Da se morejo dobiti v Zabukovci ob' opoldanskem in večernem času tudi v gostilni gospoda Ivana Malusa dobra in topla jedila ter da se izletniki tudi v tej gostilni najmanj tako dobro postrežejo kakor v rudniški re-
resta¥rat@r ¥ Gor. Radgoni
se cenj. občinstvu in tovarišem najtopleje priporoča.
Osnutek obrtnega zakona.
Vlada je ravnokar izdelala načrt obrtnega zakona,, katerega bo v kratkem poslala vsem gospodarskim organizacijam v izjavo. Zakonski osnutek je zelo obsežen in bazira v glavnem na modernih načelih.
Z zakonom se urejuje z okvirnimi določbami tudi gostilničarska obrt. Zakon bo dal povod tudi za revizijo dosedanjega pravilnika \o gostilnah, katerega določbe slonijo na zakonu o taksah in pristojbinah.
Vprašanje usposobljenosti v gostilničarski obrti urejuje zakonski osnutek z uvedbo rodne učne in pomočniške dobe z zadevnimi pomočniškimi in mojstrskimi izpiti ter absolvi-ranjem gostilničarske šole.
Glede obligatornimi strokovnih organizacij je načrt posnel precej določb iz zakonov, ki urejujejo zadružno članstvo v Sloveniji, kjer je že dolgo dobo let uzakonjena obligatorno članstvo. Nekaj novega v tem pogledu je le obligatornost Članstva zadrug pri oblastnih zvezah, ki se bo predvidoma z novim obrtnim zakonom uvedla.
Važna je tudi določba, ki jo vsebuje zakonski načrt glede sodišč dobrih ljudi, ki bodo razsojala spore, nastale mod zadružnimi člani in njihovimi nastavjljenci, iče izvirajo ti spori iz medsebojnega službenega razmerja.
GostUhičarstvoi, ki 31 je že dcllgo dobo let želelo zakona, ki bi urejeval gostilničarsko obrt tako, kakor predvideva zakonski osnutek, mora ures-ni/čenje tega osnutka kar najtopleje pozdraviti. Končno bomo po tolikih prizadevanjih vendarle prišli na zeleno vejo z našo obrtjo, ki je v P°-vzdigi tujskega prometa najvažnejši činitelj.
Želeli bi še samo to, da bi se izdelal in objavil čimprej tudi zakon o hotelih, ki bo obenem določil, katere kraje naše države je smatrati kot letovišča, zdravilišča in kopališča, katerim, se priznavajo carinske ugodnosti ob uvozu hotelskih naprav.
(sostilničarska obrt v Bosni.
Zveza gostilničarskih zadrug v Sarajevu je podvzela vse potrebne korake, da se sedanje neznosne razmere gostilničarskega stanu zboljšajo. V glavnem je zveza podvzela energično akcijo proti neopravičenemu točenju alkoholnih pijač po deželi, ki se je tudi v Bosni zadnje čase močno razpaslo. Za izobrazbo osobja se je ustanovila gostilničarska šola. Zveza bo nastopala energično tudi proti vsakemu natakarju, ki bi se drznil še nadalje odirat goste z višjimi računi, kakor so določeni po dnevno izdanih cenikih. Ce bi tudi to ne izdalo, bodo gostilničarji nameščali žensko osobje, ki je v tem pogledu bolj natančne}. Zborovalci so razpravljali tudi o ustanovitvi samostojne bolniško blagajne za mojstre.
Sklep o poostritvi nadzorstva nad natakarji glede odiranja gostov z predlaganjem višjjih računov ,o potrošnji je vsekakor sramoten za natakarsko osobje v Bosni. Ker se tudi pri nas dogajajo slučaji, da se natakarji kaj radi zmotijo v računih, bo treba, da se začne tudi pri nas misliti na to, kako se bo nadomestilo moško strežniško osobje z natakaricami, ki so v računstvu malo bolj spretne, kakor natakarji.
Mednarodna kavarna.
Sredi Dunava je pred1 Bratislavo zasidran star parnik. Nekoč je vozil potnike in blago na Dunaj, a zdaj ga je izpremenil podjeten Anglež, nekdanji častnik, v plavajočo kavarno. Postreže gostom z vsemi ledeinmi in ognjenimi pijačami ter igrajo seveda na krovu pristni slovaški cigani. Kratkomalo, na tej kavarni ne bi bilo nič posebnega ... A zdaj je nastalo vprašanje, zavoljo katerega si belijo glave najboljši poznavalci mednarodnega prava. Lastnik kavarne je namreč vrnil bratislavskemu magistratu davčno polo z vljudno pripombo, da ne bo plačal niti reparja prevrtanega. Dunav je po mirovni pogodbi mednarodna reka. On, Anglež, se zasidra lahko, kjer hoče, tudi ob Budimpešti ali pri Beogradu, in nobeno mesto mu ne bo nagajalo pri njegovem poslu. Krov parnika je vendar britanski teritorij, kjer ne bodo ukazovale obalne oblasti! Bratislavski •mestni očetje so prevdarili in odgovorili: »eŽ prav, naj bo! A če je vaša kavarna — britanski teritorij, bo moral plačati vsak vaš gost prispevke za inozemski potni list in vizum na Angleško, predno mu dovolimo, da se vkrca k vam. Tudi vi ne boste smeli na kopno, če vam ne podeli 'češkoslovaška vlada vizuma.« — Zdaj je romala zadeva pred sodnike. Ti so zahtevali strokovno mnenje praških profesorjev mednarodnega prava, — Anglež grozi, da se bo v slučaju neugodnega odloka pritožil^ naravnost na Društvo narodov. — Čemu bi bil potem Dunav internacij onalen — pravi :— če bi me lahko povsod obdavčili kakor slehednega domačega oštirja: Dunajčana, Madžara, Čeho-slovaka itd po vodi navzdol!?
Ako želite izbrano in zajamčeno naravno
dalmatinsko vino
v sodih ali v steklenicah n.ai?ocit;©
pri stari reški veletrgovini z vinom
M Mateljan, Sušah
(Hrvatsko Primorje)
Tvrdka ustanovljena 1870 Tvrdka ustanovljena 187©

Graditelji hiš in stavbeniki, pozor!
Otvoril sem najcenejšo, prvovrstno delavnico za stavbeno in galanterijsko kleparstvo
v Mariboru, Frankopanoma ulica štev. 23
Prevzamem izdelavo vseh v stavbeno in galanterijsko kleparstvo spadajočih del po brezkonkurenčno nizkih cenah pri najsolidnejši in najhitrejši izdelavi kakor: strelovodov, pokrivanje stolpov in streh, vpločenje kaminov, zidovja, napušev, fasad itd. Strešne žlebe dobavljam v vsaki zaželjeni obliki, tako tudi strešne konice, veterne zastavice in podobno. Kopalne kadi (banje) izdelujem v vsaki obliki in velikosti, takisto vrtne škropilnice, vedra, kotle za štedilnike itd. Izvršujem vsa popravila in strokovno pleskanje pločevinastih streh, zvonikov in žlebov. — Pridite in prepričajte se sami! — Priporočam se z odličnem spoštovanjem
Besffamiis Dibelčar,	Frattkopamnfa uh 23
stavbeno in galanterijsko kleparstvo
ESSESSssaisssszszr"" "
Razno.
Knjiga socijalnoga zavarovanja. Delavska zbornic aje založila slovenski prevod knjige, ki obdavnava osnovne probleme socijalnega zavarovanja. Originalno delo je izdal Mednarodni urad dela kot svojo študijsko publikacijo. Knjiga obravnava vsa važnejša načela, katera so razni pozitivni zakoni osvojili, daje pregled o raznih sistemih, govori o krogu zavarovancev, o dajatvah, o zbiranju sredstev, o organizaciji zavarovanja. Knjiga je kot publicistično-študijsko delo zanimiva in mora zlasti zanimati socijalno-pclitične delavce, gospo-garske organizacije in služi dobro v študij zavarovanja. Brez poznanja osnovnih splošnih problemov tudi svojih domačih zahtevkov napram zavarovanju ne moremo formulirati.
Dom gostilničarjev v Zagrebu. Gostilničarsko udruženje v Zagrebu se že delj časa bavi z namero, zgraditi si v centru Zagreba lasten dom, ki bi vsem gostilničarjem služil kot hotel, kadar pridejo v Zagreb, vsem drugim gostom pa kot vzoren hotel in kavarna. V tem domu bi našla primerno prostore tudi 'pisarna gostilničarskega udruženja, gostilničarska šola ter moderna restavracija in kavarna. Odbor udruženja je sklenil, da kupi obsežno poslopje stare Zakladne bolnice na Jelačičevem trgu, ki se bo v kratkem prodalo, ko bo za zakladno bolnico zgrajeno novo moderno poslopje.
Ant. Mod. I«eifot©v enoletni tr pcrvslcl tečaj v Marliboro
(odboren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu).
Učni predmeti;
in ameriško
Enostavno, dvostavno knjigovodstvo Trgovsko računstvo Slovenska korespondenca in kontoma dela,
Srbo - hrvaški jezik in korespondenca.
Nemška trgovska korespondenca.
Gospodarski zemljepis. Biagoznanstvo. Slovenska stenografija. Strojepisje.
Lepopisje.
Slovenski jezik.
Nemški jezik.
Italijanski jezik. Nemška stenografija.
Začetek dne 2. septembra 1929.
Lastni internat in lastni šolski bufett. — Letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom.
Prospekti in vpisovanja v trgovini tvrdke
flnt. Rud. Legat & Co„ Maribor, Slovenska ul. 7, telefon 100.
Preselitev trafike!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselila svojo trafiko iz Studenc v
Hapibop, Kralja Patra trg 1
Zahvaljujoč se vsem svojim odjemal cem za dosedanjo naklonjenost, se najtopleje priporočam novim kakor tudi starim odjemalcem.
Restavraterjem in gostilničarjem se posebno priporoča
Micjzija Žižek
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel s 1. avgustom
znano
gostilno v Dravski ul. 11
v Mariboru
ki jo je vodila do sedaj gosp. Magda Jamnik.
Izborna domača in dalmatinska vina ter dobra hrana vedno na razpolago. Za obilen poset se priporoča
Petar Lauko,
gostilničar.
Plačilo davkov v tretjem četrtletju tek. leta.
Davčna uprava v Ljubljani razgla: ša:
Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1929. po zakonu o neposred-nili davkih z dne 8. februarja 1928. Uradni list 26-75 ex 1928, se mora po členu 163 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih pobirati davek, ki je , predpisan po stari davčni obliki najbližjega davčnega leta z vsemi državnimi pribitki vred, ki so se pobirali po njej. Od tega davka so izvzeti samo tisti davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčno obveznosti.
V smislu člena 148 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih, dospel je v plačilo dne 1. julija 1929 tretji obrok: a) zgradarine, b) pridobnine, c) rentnine, č) družbenega davka, d) pavšalnega davka na poslovni promet in e) vojnice.
Vsi ti, že v plačilo dospeli četrtletni davki, se morajo plačati najkasneje do dne 15. avgusta 1929. Kdor bi tega dne ne plačal zapadlega davčnega obroka,se mu od neplačane vsote zaračunajo 6 odst. zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisiltao. Uslužbenski davek, ki so ga pobrali službodajalci cd svojih uslužbencev, se mora- cd premili davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseča. Službodajalci pa, ki nimajo več kot pet uslužbencev, morajo pa pobrani davek odpre-initi za mesec april, maj. junij 1929 najkasneje do 15. julija 1929.
Davčni zavezanci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, morajo plačati davek na poslovni promet od prometa, opravljenega v IT. četrtletju 1929 najkasneje do 31. julija 1929.
Zemljdrina dospe v plačilo ter se mora plačati v 2 enakih letnih obrokih najkasneje dne 15. avgusta in dne 1. novembra 1929, sicer se bodo zaračunale 6-odstotne zamudne obresti in se bedo neplačane vsote prisilno izterjale.
Davek novih davčnih zavezancev in za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med 'tekočim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo zavezancu pravilno vročil davčni plačilni nalog ali odlok; plačati se pa mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga.
Tostrezljivo;
V hotelu:
Tujec: »Ali so v postelji stenice?« Vratar: »Ne,, gospod. Toda lahko Vam jih preskrbimo, če ukazujete!«
Damski jesenski in zimski klubuki že
v zalogi pri
R. R. Mrasler
damski modni salon
Maribor, Slovenska ulica št. 4
poleg kavarne „ftSTORIJfl“
Istotam se izvršujejo tudi damske obleke in plašči po meri promptno in po ceni. Vsa v stroko spadajoča popravila se izvršujejo najceneje.
Vino
iz klečkih goric, lastni pridelek 1. 1928. Risling, Mosbr in Burgundec. Vino je finega okusa, kvaliteta izborna. Dobava v sodih kupca. Na razpolago ca 100 hi.
Franc Kavčič,
Studenice pri ‘PolJčanaH.
Oglašujte!
Naznanilo!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril 11. avgusta 1929 v Mariboru, Gosposka ulica 5, podružnico specijalne trgovine s kuhinjsko opremo in prosim, da mi cenj. odjemalci obdrže ono zaupanje, ki ga uživam v trgovini na Giavnem trgu št. 5.
Se priporočam
Albert Vitel, Maribor
Gasposka 5 Glavni trg 5
Prevzem gostilne.
da sva prevzela s 1. julijem 1929
daleč naokoli znano Medvedovo gostilno
Gostilničarji!
Ako hočete Vaše goste zadovoljiti, uporabljajte za brizgance
Radensko mineralno vodo.
K novemu rezkemu in kislemu vinu vzemite	i
Radenski kraljev ali Radenski zdravilni vrelec,
ki mu odvzame kislino in ga napravi prijetno pitnega.
Za stara vina pa porabljajte
Radenski Gizeia-vrelec,
1 ki ne počrni nobenega vina.
,Krčei)inski door*
poprej Černovšek v Mariboru na Aleksandrovi c. 79.
Za dobro kuhinjo in priznano dobro domačo kapljico iz Slovenskih goric je preskrbljeno. Priporočava se za obilen poset
Franc in Marija Reininger.
Pitiovarna in Žganjarna
Josip Tscheligi
Maribor, telefon 335.
Bock in marčno pivo-
JPossor ^ostIlniC3cs.Fj! I
IHAN HARAKS
LOŽNICA PRI ŽALCU
•najstarejše podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic zajamčeno S pristnim sladkorjem vkuhano, se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem.
POSTREŽBA TOČNA!	CENE SOLIDNE!
Hajpffoeiatajši nakup
galanterije, drobnarij, parfumerije, nogavic, perila, vrvarskih izdelkov, papirja itd.
na drobno in na debelo
Drago Rosina
MARIBOR, Vetrinjska ulica 26.

liti«
prvovrstne
nudi na debelo in drobno
tovarna los. Benie
IjT Lir»sfet£i. Sobota
ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev. Zahtevajte cenike ! Garantirano la. blago! Skrajno znižane cene!
Park kavarna
v Mariboru
"Vsako soboto in nedeljo popoldne in zvečer salonski koncert. Točijo se vsakovrstna vina in vedno sveže »UNION« pivo.
Priporoča se za obilen obisk.
MARIJA FAN1NGER.
Pohištvo,
posteljnina,
preproge,
linolej,
pohištvene predmete
za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Karl Preis
Maribor, Gosposka 20.
Ilustrirane cenike brezplačno.
Modna trgovina
Mnton Paš
Maribor, Slovenska ul, 4.
Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. preo-meti za vezenje, šifon ter vsa druga drobnarija.
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd.
Strogo solidne cene !
UHE
Z LATO SREBRO
Ant. Lečnik
Celje, Glavni trg št. 4 fiUPUIE STAHO ZLATO SREBRO
Naše akcije bodo imele le tedaj popoln uspeh, če bodo z nami sodelovali vsi naši člani.
ALPAKA	SREBRO
VODILNH “HV ZNHMKB
pomitji in namizni pribop
ZALOGA IN RAZPOŠIUALNICA ZA JUGOSLAVIJO
SREČKO PODGORNIK
MARIBOR, MAISTROVA 3
Priporočata se
izdelovanje
sodavice in pokalice
Gaberje pri Celju.
JESksjpoptna. liisa,
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servljete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavlce, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah.
Na drobno!	Na debelo!
Elektrotehničiio podjetje
Fran Saks
Maribor
se priporoča za inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala in delavnica.
V Crikvenici
je zbirališče Slovencev — izletnikov in letoviščarjev
Pensionrestaurant
,Triglav1
kjer postreže Slovenec restavrator
Makso Res
s prvovrstno kuhinjo, vedno svežim pivom in izbranimi vini, kot tudi z elegantnimi sobami po zelo solidnih cenah. — Krasen razgled na morje. Otvorjeno celo lete.
Marija Hvalec
mesarija in gostilna s prenočišči
Rogaška Slatina
se priporoča cenjenemu občinstvu.
Veletrgovina z vinom ^

b

o^'

Maribor, Trg svobode 3.
Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago.
Cenjenim gg. GOSTILNIČARJEM priporoča svojo bogato zalogo
steiilčiiiG	Mniltog
vinsliih čaš	shladit
artist!) za pita	oso porcelanasta	posodo
jedilno orodje Iz alpaka In aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete za hotele in restavracije tvrdka
M. RAUGH, CELJE
PKESERNOVA ULICA ŠT. 4
| '	- V ..- v J	~	-T-T-
------1 .=====.
Restavracija in kavarna
„Zdraviliški dom“
Rogaška Slatina
se priporoča cenjenim gostom.	VekOSlaV Dolničar,
resfavrater in kavarnar
s   ■ ilfll,:" rrrr^SItergrffEsgggggl
Hotel „Švicarija”
FRANJO OZOM
Rogaška Slatina
Novo, moderno urejen hotel v sredini zdravilišča s 30 sobami. V hiši dijetetična restavracija in kuhinja. — Priporoča se
FRANJO OZOM, hotel Švicarija, Rogaška Slatina.
Zaloga dalniatinshili vin
prei v Mariboru, Vojašniška ulica 6, se fe preselila na
Rotovški trg štev- 8.
Cenjenim tovarišem se priporoča
Josip Povodnlfc
gostilničar in vinski trgovec.
Prevzem gostilne.
Cenjenemu občinstvu, znancem in prijateljem vljudno naznanjava,
da sva prevzela s I. avgustom 1929 s.amoCnnaHkr0vatoavno
gostilno „Pri jelenu”
v Mariboru, Taborska ulica št. 8.
Za priznano dobro kapljico pekrčana in bizeljčanater dobra topla in mrzla jedila po zmernih cenah ob vsakem dnevnem in večernem času preskrbljeno v popolno zadovoljstvo vsakogar. Sprejemajo se abonenti.
Za obilen obisk se priporočava
Ivan in Zofija Rath
Kupujte samo pri tvrdkali, ki nas podpirajo!
Deviza; Najboljše blago po najnižji ceni
Ugodni plačilni pogoji.
Osrednja
štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z.
v Ni AH 1 BORU; Heljska cesta 10
nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako IJutomerčanfs^ haložana in pekrčana po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.
Hotel „EVROPA”
Rogaška Slatina
40 moderno opremljenih sob z elektr. razsvetljavo. V poslopju moderno urejena trgovina z mešanim blagom, delikatese, praška gnjat itd.
Z velespoštovanjem p. LOStftniS-
iisjfesoijšai
ljutomerske vina
proda pc» najnižji cesti
ANTON SLIK
Gornja iTtadgcsraar,
svojiksvojim! Gostilničarji in kavarnarji, pozor! svoji k svojimi
j b	namizno in sortirano vino
Franj® Cajnko
vel«ts*ge»wis«a z vincsra %»' SL©WESSJGilADCU»
Lastni vinogradi. Eazna odlikovanja. Vzorno kletarstvo.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst.
Viško črno dalmatinsko vino za zdravila.
iEaiamcejrsa soSidna i--?s ics£r»a postrežba. — Csssiki sta razpolago. — Ze3o ugodni plafislrsi pogoji.
Prepričajte se o izborni kakovosti Vinu tvrdke
P. IHotMć S Comp., Celje
IClsiis PRED GROFIJO ŠT. 1 (poprej Palosove kleti) Pisamas SLOMŠKOV TRG ŠT. 4 (pri farni cerkvi)

Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem pirew.sei 1. avgusta t. 1, dobro znano
gostilno „Šibenik"4,
v Mariboru
Vetrinjska uUcći štev. 3
Točil bom najboljša, zajamčeno pristna dalmatinska vina lastnega pridelka po konkurenčnih cenah. Preskrbljeno je tudi za dobro kuhinjo.
Za obilen poset se priporoča
Jeksjis K«pilaBiovičs gostilničar.
Oen^r- rtaložite trajbclj.'e i» najw^r*nejše pri
Posojilnici v Gornji Radgoni
r. z. z n. z.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. — Vlagatelji ne plačajo od obresti nobenega rentnega davka ter dobijo obresti v celoti izplačane
brez odtegljaja.
za izdelovanje brezalkoholnih pijač r. z. z o. z.
Tovarna:	Pisarna:
Volkmajerjeva ul. 3 priporoča Koroška cesta 26
cenjenim gostilničarjem svoje proizvode kakor sifon in pokalice v
najboljši kakovosti.
StE&inLsa, asj&iogjsa, jRsa«i.e:ri.sl£:e jm.Iixer»£S,ls3.e ^rocie
i ie 11 ii F ii §
£SSiaai£355?!žai«^2S5f2 3S»žJSIES3iJa^Bf5»21S£iaiSa5£12a-5y?2a52a
Kemična čistilnica In parna barvarna
PAVEL NEMK, MARIBOR
Sprejemališče:	Gosposka ulica 33
Delavnica:	Razlagova ulica 2 2
Telefon 280	Telefon 280
CIRIL KAMPI j. sodavičar
MARIBOR, Kettejeva ulica 1
sc vljudno priporoča p. n. gostilničarjem.
UubMana^^ašKoJur^larifeor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivos eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu,
in „Hock6* vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spotanleni Delniška pivovarna »U n i o n«, Ljiljana, Mo in Marite.
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. - Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Vsi v Celju.