TA TEDEN / TA TEDEN
In vendm »
Pomlad je končno prišla v deželo. Prehudih se je novo življenje,
čebele so odhitele na samo njim znana skrivnostna opravila, češnje
bovo vzcvetele in zadišala je sveže preorana zemlja. Zemlja! Kako
skrivnostno zveni beseda, ob kateri običajno pomislimo na naš konec
ali pa bo njej občudujemo neizmerno bogastvo planeta, na katerem je
tudi človek. Čbvek z veliko začetnico!
In v času prihajajoče pomladi, ko pridne roke ne zmorejo množice
opravil na domači zemlji, tolikokrat objokovani in prekleti, je
življenje lepše. Kako tudi ne, saj smo ga zadihali s polnimi pljuči in
polni pričakovanj o tem, kako neki bo obrodila setev. Če bomo dobro
sejali, bomo dobro in predvsem obilno želi. Tako so vedeli povedati
stari ljudje včasih in ta nič kolikokrat potrjena resnica velja še danes.
Delati je treba za preživetje, trdo delati za vsakdanji kos kruha, kjer-
koli že smo - na kmetiji, v tovarni ali uradu.Dokler imamo kaj delati
in si s svojimi rokami služiti kruh, bo dobro in ne bodo nas dajale
skrbi o tem, kako se nas bo usmililo socialno. Ko pa tega ni več, se
življenje obrne, se zarosi oko, se stisne pest in izusti kletvica. Zakaj
tudi ne. Še ne dolgo tega so nas glasno učili, da je delo največja
vrednota {danes je vrednota bogastvo). V času gospodarske krize in
recesije povsod okoli nas je delo najbrž vrednota posebne vrste, saj
lahko iz dneva v dan prebiramo novice o stečajih in zapiranju tovar-
niških vrat. Kako dolgo bo to trajalo, tega nihče ne ve in tudi noče
predvidevati. Zagotovo še lep čas, saj slovenska tranzicija ni lahka,
še zlasti zato ne, ker jo spremlja tudi močan politični naboj. In če se
ob tem naboju, ki ima ostro polnjenje, spet povrnemo k setvi in žetvi,
potem moramo omeniti še staro resnico, da je setev včasih odvisna
tudi od marljivih rok preteklosti. Ni se vse začelo z nami in z nami se
življenje na tem svetu tudi ne bo končalo. Ta nikoli sklenjeni krog se
bo nadaljeval, veselili se bomo pomladi, veselili se bomo novega
življenja in žalostih se bomo ob smrti. Tej nesrečni spremljevalki, ki
ubira čudna pota.
Pomladni čas hrepenenja in življenjske radosti je prežet tudi s spo-
minom, z zgodovino, brez katere nas ne bi bilo na slovenski zemlji v
samostojni demokratični državi. Ali smo se od nje kaj naučili?
Bolj malo, pravijo dobri poznavalci aktualnega dogajanja in do-
dajajo, da je tudi po petdesetih in več letih problem slovenske razdvo-
jenosti še vedno pereč. Prihaja do novih razsežnosti, ki jih počasi po-
jasnjuje tudi zgodovinopisje. In ob teh novih zgodovinskih resnicah,
ki naj ne bi bile več rdeče, bele in tudi ne čmo-rdeče, je vendarle prav.
Če bo vsakdanjih življenjskih radostih in žalosti zaradi vsega hudega
in slabega storimo kaj za utrjevanje našega zgodovinskega spomina,
^e zaradi ideologije in dnevne politike, zaradi sebe kot ljudi, ki ima-
mo svoj del preteklosti, brez katere danes ne bi bil danes in jutri ne bo
jutri.
Pred vrati je 21. april, na vrata trka prvi maj. Pustimo simboliko
prazno nostalgijo ob strani, ni čas za takšno početje. Je pa čas, da
spomnimo dni, ko je bilo slovenskemu narodu črno pisano. In hva-
la bogu, da se je zgodil upor, ki ga poznamo iz bližnje zgodovine. Že
objektivneje predstavljene, zato pa nič manj stvarne so resnice, da so
^e Slovenci leta 1941 uprli tujim gospodarjem, ki so prišli v deželo,
da bi jo podjarmili in da bi uničili vse, kar je dišalo ali spominjalo na
slovenstvo. Na Štajerskem posebej, saj je popolno in na zelo kratek
fok predvideno ponemčenje dežele v resnici pomenilo uničenje slo-
"^enskega naroda. Okupacija leta 1941 je pomenila največje zlo, ki
^ore zadeti kak narod. To je del resnice, ki jo lahko široko razpreda-
jo. Tako ali drugače, za takšne ali drugačne dnevnopolitične intere-
se.
In kaj ima naslov skupnega z vsem povedanim? Kar precej. Bil je
^Por, bil je včeraj, je danes in bo jutri. Bilo je leto 1941 in se piše leto
^996. Tako pač je!
Marjan Toš
Hed^kevoUve
vOmiožu
Po znanih zapletih so v nedeljo prebivalci ormoške
občine le izbrali svoje predstavnike za člane svetov kra-
jevnih skupnosti. Do zaključka redakcije večina rezulta-
tov še ni bila znana, v krajevni skupnosti Ormož pa so
novi člani krajevnega sveta:
Ludvik Hriberšek, Andrej
Pucko, Franc Antolič, Milica
Rajh, Slavko Petek, Andrej
Krajnc, Tonček Ivanuša,
Franc Puklavec, Vekoslav Zlat-
nik, Janko Plaveč, Milan
Čurin, Alojz Sok, Ludvik
Cigler, Marta Peršak. V enoti
Loperšice bodo morali izvesti
žrebanje, saj sta kandidata Mari-
ja Babič in Primož Kukovec
dosegla isto število glasov. V sve-
tu bodo stranke zastopane tako-
le: SKD 6 članov, DESUS 1
član, LDS 4 člani, ZLSD 2 člana
in 1 neodvisni član sveta kra-
jevne skupnosti Ormož. Volilna
udeležba je bila v krajevni skup-
nosti Ormož 69,5 odstotna, saj je
od 3510 volilnih upravičencev
glasovalo 2440. Volilna udeležba
je bila v vaseh nekoliko večja kot
v samem mestu.
Podrobnosti in imena novih
članov ostalih svetov krajevnih
skupnosti v občini pa lahko
preberete v naslednji številki
Uradnega vestnika občin
Ormož in Ptuj.
vk
2
četrtek, 25. april 1996 - tednik
PTUJ / NADAUEVANJE 17. SEJE MESTNEGA SVETA

Ptujski svetniki 19. aprila v nada^evanju 17. seje niso
sprejeli osnutka odloka o načinu izvajanja ter pogojih za
opravljanje javne službe distribucije zemeljskega plina v
občini.
Zaradi deljenih mnenj o
tem, kakšen odlok v resnici
potrebujemo in kaj bo v
bistvu urejal, ali distribucijo
ali gradnjo plinskega
omrežja, so se dogovorili, da
bodo do primernega akta
skušali priti na seji odbora za
okolje in prostor ter gospo-
darsko infrastrukturo, na ka-
teri bodo sodelovale tudi pos-
lanske skupine.
Svetnike je tudi zaskrbelo,
kako bo za zaščito uporabni-
kov v tem odloku in podobno,
župan pa je celo menil, da v
bodoče mestna občina naj ne
bi več dajala proračunskih
sredstev za razvoj plinskega
omežja, a se s tem svetniki ne
strinjajo. Prepričani so, da
mora občina še naprej prispe-
vati javna sredstva za te name-
ne.
Odbor je že v prvem delu 17.
seje dobil nalogo, da pregleda
in uskladi pripombe na osnu-
tek odloka o komunalni taksi,
kjer so se svetniška mnenja na-
jbolj razhajala ob taksi za par-
kiranje. Tudi vprašanje
poslovnih prostorov v mestni
občini Ptuj terja celovito ure-
ditev, da v bodoče ne bo zad-
reg, ali neki poslovni prostor v
mestni občini prodati ali ne
oziroma pod kakšnimi pogoji.
Pomanjkanje kriterijev trenut-
no zavira odločanje o tem, zato
jih bodo poskušali kar najhit-
reje izdelali, ob tem pa urediti
tudi akte, ki bodo skladni z
razmerami v mestni občini.
Trenutno namreč še veljajo
akti prejšnjih oblastnikov, v
veljavi pa je tudi sklep
prejšnjega izvršnega sveta o
tem, da se poslovni prostori v
mestni občini ne prodajajo.
Na petkovi seji so ptujski
svetniki in svetnice sprejeli
soglasje o izločitvi vrtcev
Gorišnica in Cirkulane iz ses-
tava vzgojno varstvenega zavo-
da Ptuj, s tem da za izločitev
pridobijo soglasja vseh drugih
občin na območju bivše občine
Ptuj in da je ta predmet delit-
vene bilance občine Ptuj in
Vzgojnovarstvenega zavoda
Ptuj. Podprli so tudi predlog
programa Ptuj - zdravo mesto
in se seznanili z rokovnikom
opravil za volitve članov sve-
tov mestnih in primestnih
četrti v mestni občini Ptuj, ki
bodo 16. junija; roki za volilna
opravila so pričeli teči 16. apri-
la.
MG
LENART / NA OBISKU DRŽAVNI SEKRETAR ZA O KO UE IN PROSTOR
Pogovor z državnim sekretarjem Markom Slokarjem, ki je
prišel v Lenart z obilico zanimivih podatkov in strokovnih us-
meritev, je sodil v okvir priprav na sejo občinskega sveta.
Pripravili so ga v uradu lenarškega župana Slavka Kramber-
gerja, udeležili pa so se ga v glavnem sodelavci občinske up-
rave, mariborski podžupan dr. Vilibald Premzl, direktor le-
narškega podjetja Letnik-Saubermacher ter novinarji in
poročevalci lokalnih medijev. Zal na pogovoru ni bilo
predstavnikov političnih strank, čeprav so jih posebej pova-
bili, saj so želeli dobiti nova stališča o problematiki regijske-
ga centra za gospodarjenje s komunalnimi odpadki. O tem
bodo namreč govorili na seji občinskega sveta danes, v četr-
tek, 25. aprila.
Kakorkoli že, pogovor je bil
zelo koristen, predvsem pa na vi-
soki strokovni ravni, ki bi jo lah-
ko posnemali tudi ob drugih po-
dobnih srečanjih. Državni
sekretar Marko Slokar je
podrobneje razčlenil najnovejšo
strategijo gospodarjenja s komu-
nalnimi odpadki v Sloveniji.
Poudaril je, da je usmeritev naše
države jasna in da je treba na
tem področju združevati sile,
znanje in sredstva, ne pa jih dro-
biti. Če želimo ravnanje s komu-
nalnimi odpadki dvigniti na
višjo raven, je edini izhod v po-
vezovanju. Narejena je analiza
temeljnih tokov komunalnih in
podobnih odpadkov, ravnanje z
njimi pa je v Sloveniji dokaj
različno - v glavnem so vsa odla-
gališča neustrezno ureena, na
njih pa se letno odloži 850 tisoč
ton odpadkov. Strategija je nare-
jena tako, da bi postopoma
zmanjševali pritisk na odlaga-
lišča, saj letno zapolnimo mili-
jon kubičnih metrov depo-
nijskega prostora. Tudi odlaga-
lišče v Hrastovcu pri Lenartu je
tipični primer deponije,
kakršnih več ne bi smeli imeti, je
še dejal Marko Slokar v Lenartu.
Podrobneje je razčlenil tudi
nekatere zanimivosti strategije
in dejal, da bi z njenim postop-
nim uresničevanjem, pa tudi z
uveljavljanjem sistema ločenega
zbiranja smeti in odpadkov v
državi zmanjšali količino
odpadkov na 64 odstotkov
takšnih, ki bi jih do leta 2000 še
vedno odlagali na deponije. Po-
vedal je tudi, da se pripravlja
uredba o izgradnji in zapiranju
odlagališč	komunalnih
odpadkov, stroški izgradnje no-
vih deponij bodo visoki, pri tem
pa bo država podprla samo re-
gijske odlagališča, vse drugo je
stvar lokalne skupnosti, ki je
pristojna za reševanje te proble-
matike. Pri sanaciji obstoječih
deponij bo država pomagala le v
primeru, da gre za neposredno
ogrožanje zdravja in življenja
ljudi ali pa vpliv na okolje,
predvsem na podtalnico. Okre-
pili bodo tudi ekološko
inšpekcijo. Zdaj dela osem
inšpektorjev, že v kratkem pa se
jim bo pridružilo nekaj novih.
Celo državni sekretar ni poza-
bil pripomniti, da sicer lahko
pišemo lepe zakone, da pa je
vendarle pomembneje zagotoviti
učinkovit nadzor nad njihovim
uresničevanjem.
Prav neučinkovit inšpekcijski
nadzor je bil osrednja tema razp-
rave, v kateri so postregli s po-
datki, da si je zasebnik v Trste-
niku pri Benediktu (mimogrede,
ta zaselek je vključen v projekt
celostnega razvoja podeželja)
uredil začasno odlagališče
odpadkov. Nanj naj bi odlagali
nekatere posebne odpadke, ki so
jih še pred časom vozili na odla-
gališče nevarnih snovi v Metavi
pri Mariboru. V občini Lenart
so ogorčeni; poslali so pismo na
ministrstvo in v njem opozorili
na odločbo inšpekcije, ki takšno
početje celo dovoljuje. Kakorko-
li že, dogaja se prav nevejetno,
ko po eni strani govorijo o eko-
loškem osveščanju v kraju in
občini Lenart, po drugi pa pol
ilegano ustvarjajo nova divja od-
lagališča, v tem primeru celo ne-
varnih snovi.
Zgodbo o Trsteniku in odlaga-
lišču bomo nadajevali v pri-
hodnjih številkah Tednika, saj je
kar nekaj pikantnih podrobnos-
ti, ki na svojevrstni način kažejo
odnos do okolja v praksi. Tudi v
Slovenskih goricah!
Marjan Toš
TEDNIK /e naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor fn glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože šmigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo dani, Majda Goznlk, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak in Milena Zupanič
(novinarji).
TEHNIČl UREDNIK, celostna
podoba, grafika in prelom:
Slavko Ribarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak, « 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6,2250 Ptuj; rt (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
LENART / KAJ BO Z MAGISTRALKO?
I^i^k^unebokmmm
Na zadnjem delovnem posvetovanju vodstva občine Lenart z di-
rektorjem državne direkcije za ceste Slovenije Antonom Šajno v
Lenartu so znova načeli trenutno najakutnejši lenarški cestni
problem - magistralko pred Lenartom in v njem.
Tajnik lenarške občinske up-
rave Edo Zorko je kronološko
nanizal dosedanja prizadevanja
za rešitev problema, zaradi kate-
rega so ljudje v mestu vse bolj
nejevoljni. Pokajo namreč kletni
oboki starejših zgradb, propada-
jo tudi novejše zgradbe, še bolj
pa je ogrožena prometna var-
nost, saj se v Lenartu nabirajo
dolge kolone tudi težkih to-
vornjakov. Lenartčani računajo
na pomoč ministrstva za promet
in zveze in državne direkcije za
ceste. Zal pa vedo, da obnova
magistralke skozi mesto ne bo
dokončana do jeseni letos, ko naj
bi bile v Lenartu osrednje slo-
vesnosti in prireditve ob 800. ob-
lemici prve omembe kraja.
Razgovor je bil izrazito delov-
no obarvan, direktor Šajna pa je
vodstvu občine podrobneje
predstavil možnosti za začetek
gradbenih del na odseku od
mostu na Globovnici do mesta
Lenarta. Prvi odsek od Črnega
lesa do mostu v teh dneh delavci
mariborskega cestnega podjetja
pospešeno obnavljajo. Tudi za-
radi gradbenih del je promet
oviran, kolone tovornjakov pa
dolge, občasno celo od hotela
Agata do motela Vindiš.
Na pogovoru so ugotovili, da
je dokumentacija v glavnem
pripravljena, izdano bo loka-
cijsko dovoljenje in vložen zah-
tevek za pridobitev gradbenega.
Večjih problemov ni, nekaj
odprtih vprašanj je le z dvema
zemljiščema. To pa bo kmalu
rešeno in ne bo zaviralo na-
daljnjih posegov. Pogovor je te-
kel predvsem o tem, kako zago-
toviti sredstva, da bi obnovo
začeli že avgusta. Oba partnerja
bosta dodatno preučila možnos-
ti, kako zagotoviti finančno
pokritje naložbe, ki je ocenjena
na dobrih 211 milijonov tolar-
jev. Cilj državne direkcije za ces-
te je, da bi obnovo začeli že v
drugi polovici avgusta letos. Ju-
lija bodo razpisali dela, pred
sklenitvijo pogodbe z izvajalcem
pa bodo morali zaključiti fi,
nančno konstrukcijo. Problemi
nastajajo tudi zaradi premostitve
nekaterih komunalnih naprav,
predvsem vodovoda in telefoni-
je. Te probleme bodo preučili in
čez kakšnih štirinajst dni nadal-
jevali pogovore. Takoj pa bodo
zakrpali velike luknje v središču
Lenarta, kjer je nejevolja vozni-
kov že precejšnja.
Za zdaj torej ni bojazni, da
obnove te pomembne prometni-
ce ne bi bilo!
M. Toš
Gradnja odseka magistralne ceste med Črnim Lesom
in mostom na Globovnici povzroča občasne kolone
GORIŠNICA / PRORAČUN SPREJET ŽE SKORAJ MESEC DNI
Letos bo v občini Gorišnica na razpolago nekaj več milijonov
tolarjev proračunskih sredstev, kajti med prihodke so všteta
tudi sredstva iz občinskega samoprispevka. Že pred skoraj me-
secem dni so svetniki sprejeli proračun, poleg tega pa so
pripravili tudi natančen razrez sredstev po posameznih pos-
tavkah. Družbene dejavnosti dobijo dobrih 147 milijonov tolar-
jev, razvoj gospodarstva, turizma in kmetijstva 37 milijonov to-
larjev, kar 110 milijonov tolarjev letos namenjajo prostorske-
mu planu in razvoju, za zaščito in reševanje gre 8,8 milijonov,
občinska uprava pa bo za letošnje delo in funkcioniranje dobila
okrog 46 milijonov tolarjev.
Stanislav Vojsk, predsednik
gorišniškega občinskega sveta,
pravi, da so še pred sprejemanjem
proračuna potekali sestanki z vse-
mi 24 vaškimi odbori v občini. Ti
so namreč podali svoje zahteve in
nekatere so prišle med prioritetne,
predvsem na področju ureditve
infrastrukture. Vojsk dodaja, da je
delo v vaških odborih zelo dobro,
mnogi odbori sodelujejo tudi pri
nekaterih investicijah ter pri po-
dpisih ustreznih pogodb.
Sicer pa se letos iz proračuna kul-
turi namenja 15,1 milijona tolar-
jev, v kar so všteti sofinanciranje
ptujske knjižnice, medobčinske in
regijske revije, spomeniško
varstvo, nekaj denarja pa bodo do-
bila še kulturna društva v občini
in pevski zbori. Za zdravstveno
varstvo je namenjenih 10 milijo-
nov, od tega naj bi kar 4 milijone
tolarjev porabili za ureditev
zdravstvenega doma v Cirkulanah.
20 milijonov tolarjev bo iz pro-
računa dobilo socialno varstvo za
svoje potrebe, športna dejavnost
pa se financira po merilih mi-
nistrstva. Otroškemu varstvu se le-
tos dodelili 25,5 milijonov tolar-
jev, izobraževanju v gorišniški in
cirkulanski OŠ pa 45 milijonov to-
larjev; je pa letos 22 milijonov že
rezerviranih za gradnjo prizidka h
gorišniški šoli.
Na področju gospodarstva dobi le-
tos iz proračuna obrt, podjetništvo
in turizem 15 milijonov tolarjev.
Predvsem se v obrti namenja precej
sredstev za izobraževanje podjetni-
kov in za razvojni sklad, v turizmu
pa so sredstva namenjena ureditvi
kažipotov in projektu vinskih turis-
tičnih cest. V kmetijstvu bodo de-
nar namenili predvsem za sofinan-
ciranje nakupa vinskih cepljenk,
analize zemlje in krme, za potrebe
zelenjadarstva pa naj bi v pri-
hodnje v občini zgradili in uredili
poseben vrtnarski center. V pri-
hodnje naj bi s sredstvi iz pro-
računa uredili potoke v obd-
ravskih vaseh Mala vas, Gajevci,
Muretinci, Placerovci in Formin.
UREJANJE
VODOVODNEGA
SISTEMA IN CEST
v gorišniški občini je od lani os-
talo še kar nekaj nedokončanih
del, predvsem pri odvozu gramoza
in ureditvenih delih na infirastruk-
turi. Stanislav Vojsk pravi, da
bodo delali naprej na lani začetem
vodovodnem omrežju med Bor-
lom in Zavrčem, gradnjo vodovo-
da Zamušani - Tibolci bodo začeli
še v tem letu, za tretjo vodovodno
povezavo - med Okičem, Slatino in
Pristavo - pa se bodo letos začela le
pripravljalna dela. Potem ko so v
minulem letu naredili že dober ki-
lometer pločnika med Moškanjci
in Gorišnico, jim nekaj sto metrov
še ostaja, del denarne pomoči pa
čakajo tudi s pristojnega mi-
nistrstva. V Moškanjcih, Muretin-
cih, Dolanah in Cunkovcih bodo
letos s proračunskimi sredstvi ure-
dili avtobusna postajališča, v Cir-
kulanah naj bi končali gradnjo
mrliške vežice, za gorišniško pa
bodo v tem letu uredili vso
potrebno dokumentacijo. Pro-
računska sredstva so delno name-
nili tudi za sanacijo odlagališč in
organiziran odvoz odpadkov, kar
43,7 milijonov tolarjev pa letos na-
menjajo ureditvi krajevnih ter lo-
kalnih cest. Letos naj bi namreč z
denarjem iz proračuna poleg
rednih in vzdrževalnih del na ces-
tiščih sanirali še most prek potoka
Bela, modernizirali ceste Klačine -
Gradišča, v Gruškovcu, cesto Med-
ribnik - Paradiž - Tolič ter v Pris-
tavi. V naselju Gajevci naj bi obno-
vili precej poškodovano cestišče,
ceste v vaseh Muretinci,
Zamušani, Formin in Tibolci pa
bodo le preplastili.
Za zaščito in reševanje so letos
namenili dobrih 8,8 milijonov to-
larjev, nekaj sredstev za delovanje
gasilstva pa bodo dobili iz požar-
nega sklada. Občina bo kar s 50
odstotki sredstev pomagala GD
Formin pri nakupu orodnega
avtomobila, kupili pa bodo več ra-
dijskih postaj, kajti želijo se
vključiti v sistem enotnih zvez v
državi. Letos naj bi za boljše
obveščanje po hribovitih predelih
občine kupili tudi nekaj novih ra-
dijskih sredstev zvez, proračunski
denar pa so namenili še
izobraževanju na področju civilne
zaščite.
Po mnenju predsednika
občinskega sveta Stanislava
Vojska naj bi sredstva iz letošnjega
proračuna kar nekako zadostovala
za normalen razvoj v občini, seve-
da pa se bodo morali pravočasno
prijaviti tudi na nekatere razpise
in tako kakšen tolar pridobiti še iz
državne blagajne. Že na pri-
hodnjih sejah sveta bodo svetniki
odločali o razpisih za izbiro izva-
jalcev nekaterih del, kar še
pripravlja odbor za gospodarstvo,
predvsem na kmetijskem področju
pa si v bodoče veliko obetajo od
nove vrtnarske zadruge, ki bi lah-
ko rešila že sedaj precej težaven
položaj zelenjadarstva v občini.
Kako bo z usodo gradu Bori Z2
zdaj še ne vedo. Nekaj denarja z3
redna vzdrževalna dela bodo tudi
letos dobili od države, sicer pa so
že stekli pogovori o pripravi polet-
nega tabora Idriart, ki bo letos na-
jverjetneje trajal še dlje kot lansko
leto.
Tatjana Mohork«
tednik - četrtek, 25. april 1996
3
TRETJA DRAŽBA ZA AGROTRANSPORT
24. aprila je bila napovedana 3. javna dražba za objekt
podjetja Agrotransport na Rajšpovi 18.
MLADI iN PODJETNIŠTVO
Ptujski center za podjetniško svetovanje uspešno izvaja pro-
grann podjetništva za mlade. 25. aprila bodo ta program
predstavili novi generaciji mladih ptujske gimnazije, ki bodo lah-
ko izziv na tem področju uresničili v okviru izbirnih vsebin in se z
izdelavo poslovnega načrta tudi prvič na zelo konkreten način
preizkusili v podjetništvu. Na predstavitvi bodo svoje dosedanje
izkušnje posredovali tudi nekateri dijaki gimnazije, ki v projektu
že sodelujejo in so se s svojim dosedanjim delom že izkazali.
illJI MIRU ¥ DVANAJSTIH OBGNAH
f ptujski občini, eni od dvanajstih, na območju katere deluje
Mariborska turistična zveza, so se odzvali pismu predsednika
Antona Rousa, v katerem jih vabi, da po zgledu Maribora, kjer
so v lanski akciji spomladanskega urejanja okolja vzdpobudili
zasaditev več kot šest tisoč sadik različnih dreves in grmovnic,
podobne akcije izvedejo tudi v omenjenih občinah. Zasaditev
noj bi končali do obiska poglavarja rimskokatoliške cerkve
papeža Janeza Pavla II. Aleje miru, kot naj bi se zasaditve z
načrti imenovale, bodo prispevale k hortikulturni ureditvi mest in
krajev. V Ptuju bodo posadili 1 TO dreves, kolikor je staro Turis-
tično društvo Ptuj.
mumm mmmm mmmn mmi
Ptuj se uspešno vključuje v slovensko mrežo projektov zdravih
mest, prizadeva pa si tudi za sodelovanje v projektih evropske
mreže zdravih mest. Od 27. do 30. aprila bo v Mariboru potekal
evropski kongres projekta zdravih mest Svetovne zdravstvene or-
ganizacije, na katerem se bodo zbrali udeleženci iz 35 držav in
22 nacionalnih mrež, od 29. do 30. aprila pa tudi kongres Eu-
ronet - združenja evropskih nacionalnih mrež projektov zdravih
mest. Predsednik projektnega sveta Ptuj - zdravo mesto»Miroslav
Luci bo predstavnike evropske mreže projektov zdravih mest
pozdravil tudi v Ptuju, kjer bo 29. aprila zanje pripravil sprejem v
viteški dvorani ptujskega gradu. V projektu Svetovne zdravstvene
organizacije - zdrava mesta danes sodeluje že 870 mest iz vsega
sveta in 22 nacionalnih mrež.
mmmim po ummmmim
Jutri ob 12. uri bo v degustacijski dvorani Jeruzalema Ormož
tiskovna konferenca, na kateri bosta predsednik uprave
poslovnega sistema Mercator Kazimir Živko PregI in predsednik
uprave Mercator SVS, d.d., Ptuj Stanislav Brodnjak predstavila
Mercator po reorganizaciji.
mmt ¥mm i pmmmu 01111» ¥
BOlNiŠNICI
f okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani se bo danes
ob 1 6. uri pričel drugim forum o pravicah otroka v bolnišnici,
I ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Forum je
I nova priložnost za to, da bi tudi v Sloveniji uresničili "odprto pri-
i jezno bolnišnico" za več kot 30 tisoč otrok, ki se letno zdravijo v
i slovenskih bolnišnicah.
I 1 i, FiSTifil mmsimm ¥mmimmm&
f dvorani Union v Mariboru se bo jutri ob pol desetih pričela
zaključna prireditev 10., jubilejnega festivala Turizmu poma-
1 ga lastna glava, ki jo pripravljata Turistična zveza Slovenije in
I Mariborska turistična zveza. Tudi letošnji festival bo potekal brez
i udeležencev s širšega območja Ptuja, kar območju, ki si je tu-
! rizem izbralo kot prednostno nalogo, ne more biti v ponos.
V SOBOTO ii PTUJSKI TliEViZIJI
i Ua sporedu je glasbena oddaja.
Pripravila: MG
mOFORI SE ...
ima Ptuj mega župana
^tft On mega megana.
" Da bodo v Ptuju ob 110-let-
% ^ici turističnega društva posa-
'^ili 110 dreves. Pa bog ne daj,
da bi danes sadili breze kot v
času, ko smo v čast predsedni-
kovemu življenjskemu prazni-
^^šadili 85 brez. Danes pride-
jo v postev zgolj platane, javo-
ri, lipe in jerebike. Mimogrede:
breze kljub vsemu danes niso
rdeče, ampak prijetno bele bar-
ve. Pa še tanke in trpežne šibe
imajo, da bi lahko z njimi
kakšnemu vročebučnežu izp-
rašili ustrezni del telesa.
... DA naj bi v Lenartu zaradi
dotrajanosti aparature, kije še
iz časov, ko sojo vozili v avto-
busu in slikali po terenu, zaprli
protituberkulozno ambulanto.
Ker denarja za javne potrebe
nikoli ni dovolj, zasebniki pa
ga imajo in kupujejo drage
aparature, se bodo Lenartčani
odslej lahko slikali le še pri fo-
tografih.

VELIKA NEDELJA
# Izglasovali novi
samoprispevek
v nedeljo so se Veli-
konedeljčani odločali o uvedbi
novega krajevnega smopris-
pevka za izgradnjo in vzdrževan-
je komunalnih in drugih objek-
tov. Ob 80,6-odstotni udeležbi je
za uvedbo samoprispevka glaso-
valo 68,2 odstotka volilnih upra-
vičencev v krajevni skuopnosti.
V naslednjih petih letih bodo na
ta način zbrali okrog 70 milijo-
nov tolarjev in jih namenili
predvsem za obnovo krajevnih
cest.
vlc
DESTRNIK •
Izkupiček za
prizidek k šoli
v petek, 19. aprila, so se člani
krajevnega odbora stranke SDS
Destrnik sestali na zadnji koor-
dinaciji za pripravo Majskih iger
'96, ki jih organizirajo v sodelo-
vanju s turističnim in gasilskim
društvom Destrnik ter simpa-
tizerji. Igre se bodo pričele 28.
aprila ob 7. uri z budnico godbe
na pihala iz Spuhlje. Uradni del
se bo pričel ob 10. uri z nogomet-
no tekmo, ki jo organizira mla-
dinski forum SDS. Ob 11. uri bo
kulturni program destrniških
šolarjev, ob 12. uri pa bodo
različne igre (od hoje s hodulja-
mi do plezanja na majsko drevo).
Nato bo kresovanje ob prazniku
dela in zabava s plesom. Gost
prireditve bo predsednik stran-
ke SDS Janez Janša. Prireditev
organizirajo s prostovoljnim de-
lom, izkupiček pa bo namenjen
za gradnjo telovadnice pri OŠ
Destrnik.
Z.Š.
DESTRNIK -
TRNOVSKA VAS®
Pripravljajo odlok o
varstvu okolja
v torek, 16. aprila, so se sestali
člani odbora za malo gospo-
darstvo in turizem občine Destr-
nik - Trnovska vas; ta se je ločil
od odbora za kmetijstvo. V plan
dela so si zapisali, da je nujno
potrebno pripraviti odlok o
varstvu okolja. Pri njegovi
pripravi se bodo povezali z od-
borom za okolje in prostor.
Potrebno bi bilo pričeti
osveščati ljudi, da jim ne bi bilo
vseeno, kam odlagajo svoje
odpadke, kajti neurejena okolica
ne privablja turistov. Govorili so
tudi o postavitvi kažipotov in tu-
rističnih tabel ter oglasnih desk.
Največ časa so namenili pripravi
vinske ceste, izpolnili so tudi
vprašalnik o vinsko-turističnih
cestah, ki ga je poslalo Mini-
strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano. Podjetniki pa se na-
jbolj jezijo nad premajhno pos-
tavko za malo gospodarstvo v
proračunu občine in vseslovens-
kim problemom dela na črno.
Z.Š.
KS SV.ANDRAŽ •
Neodločen izid
glasovanja
v sredo so se na prvi seji sestali
člani novoizvoljenega sveta kra-
jevne skupnosti Sv. Andraž. Na-
jprej so sprejeli začasni poslov-
nik, iz katerega so črtali imeno-
vanje komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovan-
ja, predsedniku sveta KS, ki je
bil izvoljen direktno, pa omo-
gočili glasovalno pravico in si
lahko določa člane odbora za
posamezne akcije. Po poročilu
občinske volilne komisije so
potrdili mandate članom in
predsedniku sveta KS. Imenova-
li so komisijo za pripravo
poslovnika in statu krajevne
skupnosti; v njej so: Albin Dru-
zovič. Marjan Druzovič in Ivan
Pučko. Zataknilo se je pri izvo-
litvi podpredsednika sveta, kajti
nobeden od dveh predlaganih
kandidatov ni dobil potrebne
večine. Kandidata za po-
dpredsednika sta bila Ivan
Hanželj iz SLS in Ivan Rebrec iz
SDS.
Z.Š.
DORNAVA •
Občni zbor
upokojencev
v petek so imeli občni zbor
dornavski upokojenci. Po krat-
kem kulturnem programu, v ka-
terem so nastopili učenci glasbe-
ne šole Nocturno in tamkajšnje
osnovne šole ter moški oktet iz
Dornave, so pregledali delo v
minulem letu in sprejeli pro-
gram aktivnosti za letos. Orga-
nizirali bodo več izletov in
srečanj, na domu obiskali svoje
člane, ki so stari nad 80 let, ude-
ležili se bodo srečanja slovens-
kih upokojencev v Kranjski
Gori ter poskrbeli za družabno
življenje svojih članov. Za nove-
ga predsednika so izbrali Janka
Cigula, nova blagajničarka pa je
Terezija Žgeč.
MS
DESTRNIK •
/5. občni zbor TD
Destrnik
v soboto, 20. aprila, so se člani
turističnega društva Destrnik
zbrali na 15. občnem zboru. Po
poročilih in pregledani realizaciji
plana dela za leto 1995 so se lotili
priprave letošnjega programa. V
njega so si zapisali veliko stvari,
med drugim tudi dokončanje tu-
rističnega doma, ki mu manjka fa-
sada, in dogovor s KS Destrnik o
zgornjih prostorih, ki so bili
predvideni za sedež krajevne
skupnosti. Tudi letos bo komisija
izbirala hišo z najlepše urejeno
okolico, saj pravijo, da s to akcijo
dvigujejo zavest pri ljudeh za čisto
in urejeno okolje. Postavili bodo
koše za smed, lotili pa se bodo
tudi postavitve turističnih kažipo-
tov na območju celome krajevne
skupnosti. Vsako prvo soboto in
nedeljo v mesecu bodo prodajali
gibanice iz krušne peči, 18. avgus-
ta pa bo tradicionalna prireditev
kmečki praznik, na katerem bodo
razvili društveni prapor.
Z.Š.
VITOMARCI •
Čistilna akcija
v soboto, 20. aprila, je Turis-
tično društvo Vitomarci orga-
niziralo čistilno akcijo 25 divjih
odlagališč, kolikor jih je na
območju celotne krajevne skup-
nosti. Počistili so jih šest in
pobrali smeti ob cestah. Pri
čiščenju je sodelovalo okrog 30
krajanov. Akcija je najbolje po-
tekala v Drbetincih, Vitomarcih
in Gibini. Slaba udeležba pri
čiščenju je dokaz neosveščenosti
ljudi do čistega okolja, v katerem
živijo. Vendar pa je potrebno
poudariti, da se nekateri krajini
niso udeležili akcije, počistili pa
so svoja dvorišča. Krajane name-
ravajo spodbuditi k urejenosti z
akcijo Najlepše urejena vas (zase-
lek) in najlepše urejena hiša. V
akciji so sodelovali tudi otroci
OS Mladika - podružnica Vito-
marci, ki so v četrtek čistili oko-
lico šole in središče kraja.
Z.Š.
6
četrtek, 25. april 1996 - tednik
PREDSTAVLJAMO VAM ... / CECILIJO BERNJAK IZ PTUJA
Cecilijo Bernjak, gospo v srednjih letih, kije zaposlena kot
vodja Večerove izpostave na Ptuju, srečamo skoraj vsak dan.
Pa vendar je do lanskega novembra, ko je prvič prikazala
svoje slikarske dosežke javnosti, tako rekoč nismo poznali.
O vsakomer izveš gotovo največ iz njegovega dela, vprašanja
niti niso več potrebna. Če dojameš pesem, razumeš avtorja,
če ti je slika všeč, ti bo zagotovo všeč tudi slikar. Odločila
sem se, da Cecilijo obiščem.
"Slika je moja pustolovščina,
je svet, ki ga sama ustvarim," mi
pove Cecilija Bernjak, ki slika
ljubiteljsko že kakšnih 20 let,
vendar tako "bolj mimogrede".
Takrat se je namreč najbolj pos-
večala družini in se ukvarjala z
bolj praktičnimi mojstrovina-
mi. Veliko je šivala, kvačkala,
pletla. Zadnja leta pa si je vzela
čas zase, pravzaprav za svoje
konjičke. Ti pa so povezani z
raznimi ročnimi spretnostmi,
predvsem pa z veliko barvami in
čopiči. V kleti na Peršonovi uli-
ci v Ptuju, kjer stanuje, najdem
vse mogoče. Tu so glinene poso-
dice, ki jih sama oblikuje, speče
in pobarva, ročno pobarvani ko-
zarci, prav tako ročno poslikani
svileni robci in rute pa seveda
slike, ki jo v zadnjem času na-
jbolj zaposlujejo.
"Slikam zelo rada, vsak dan,
posebno še takrat, ko mi je
hudo, si dam duška prav s sli-
kanjem. Zvečer sedem k svoje-
mu platnu, pomočim čopič v
barvo in nato nastane slika.
Včasih že v pol ure, drugič de-
lam pozno v noč, skoraj do jut-
ra. Odvisno od tega, kakšen mo-
tiv izberem in kako se počutim.
Mislim, da se je potrebno vsaki
stvari posvečati stoodstotno.
Tako sem se lotila tudi sli-
karstva, in sicer po tistem, ko
sem v Tedniku pred tremi leti
prebrala, kdaj in kje bo na Ptuju
slikarska kolonija. Najprej sem
spoznala Rozino Šebetič, nato še
druge udeležence kolonije. Ven-
dar sem jih tisto leto samo opa-
zovala in jim pokazala le nekaj
svojih slik. Takrat nisem vedela
mnogih tehničnih stvari, deni-
mo kako napeti platno. To je
namreč prava mojstrovina,
naučila sem se je pri Maksu Me-
noniju, ki sem ga prav tako
spoznala šele, ko ste v Tedniku
objavili, da vabi na tečaj slikan-
ja za srednješolce."
In res. Ni vseeno, kako je na-
peto platno. Biti mora tako kot
opna na bobnu. In ni vseeno, po
kakšnem vrstnem redu zabiješ
približno 200 žebljičkov v
okvir. Nato pride na vrsto grun-
diranje, za katerega obstaja
menda kakšnih tisoč receptov.
In vsak slikar izbere zase najbolj
pravega. Tisti, ki si lahko pri-
voščijo več stroškov za svoje
delo, pa kupijo že napeta in
grundirana platna. Koliko vsega
izvem v nekaj minutah!
Običajno je namreč, da se s sli-
kami ukvarjamo šele, ko so
končane, na razstavah. Ampak
zelo veliko delo se očitno skriva
že v pripravah na slikanje.
"Rada slikam velike formate^
za kar potrebujem veliko pros-
tora. Sliko lahko dokončam z
velikim čopičem, kar kaže na to,
da je moja energija združena v
rami in laktu, za razliko od ak-
varelistov ali risarjev, ki imajo
energijo v koncih prstov.
Trdim, da ima vsak človek v
sebi neke sposobnosti, samo ne
zaveda se jih. Nekoč sem misli-
la, da znajo vsi ljudje slikati vsaj
tako kot jaz. Zdaj vidim, da ni
tako. Na svoja platna želim ujeti
marsikaj. V zadnjem času me
najbolj zanima nebo in tisti stik
med vršički dreves in oblaki.
Mnogokrat slikam tudi zunaj ali
pa si vtisnem podobo v spomin
in slikam doma."
Na slikah Cecilije Bernjak
najdemo zelo različne motive.
Tu so njeni spomini na rojstno
Bistrico ob Muri in Mursko So-
boto, na mladost, pa rože, pri-
ložnostni motivi različnih kra-
jev, detajli kakšne stavbe ...
"Vendar me detajli ne zanimajo,
mnogo bolj me vleče v abst-
rakcijo." Pogled z veseljem usta-
vim na zlato obsijanem temnem
petelinu, ki ga Cecilija nikakor
ne namerava prodati, všeč mi je
bel konj, ki ga skriva v sebi abst-
raktno polje koprenastih barv,
pa z nekaj zamahi naslikana
ženska, ki se s platna zaskrblje-
no ozira vame.
"Skoraj k vsaki sliki napišem
nekaj verzov," mi še pove Cecili-
ja Bernjak. "Zato, da bi me bolje
razumeli. V pesmi obračunam s
preteklostjo, slika pa je tu, zdaj
in za naprej, torej za pri-
hodnost." Spoznajmo torej našo
znanko s ptujskih ulic tudi s
pomočjo njenih verzov: "Prebro-
dila sem reko deročo milijonkrat in
več in končno, smeje se, razlila bar-
ve na platno ... Zdaj ima končno
vsak zakaj svoj zato, zato sem bila,
zato sem, zato bom."
Milena Zupanli
Cecilija Bernjak
DORNAVA / KABELSKI SISTEM DOBIVA VSEBINO
Pred štirimi leti so začeli v Dornavi, Mezgovcih, Pacinju in
Podvincih gradnjo kabelskega sistema. Doslej se je nanj v teh
krajih priključilo 415 naročnikov. Odbor za njegovo gradnjo, ki
ga vodi Janez Starčič, je imel kar precej zahtevno in odgovorno
delo. Prišlo je tudi do nekaterih zapletov z izvajalskim podjetjem
Signal, d.o.o., iz Ljutomera. To bi namreč moralo odpraviti ne-
katere napake in nepravilnosti, ki so nastale pri gradnji in zaradi
njih kabelski sistem še vedno nima ustreznega uporabnega do-
voljenja.
Člani odbora za kabelsko tele-
vizijo v Dornavi upajo, da se
bodo nesporazumi s podjetjem
Signal kmalu uredili. Zavedajo
se namreč, da ne smejo pozabiti
na vsebino internega programa.
Tehnično in organizacijsko vlo-
go internega programa so zau-
pali Branku Veseliču, ki napo-
veduje kar nekaj sprememb.
"Glavni del internega progra-
ma je zdaj predvajanje malih og-
lasov, ekonomskopropagandnih
sporočil, reklamnih spotov in
drugih obvestil. V zadnjih me-
secih smo si lahko ogledali že
nekaj oddaj, ki so jih sofinanci-
rali različni sponzorji. Največ je
bilo zabavnih. V prihodnosti se
bomo lotili tudi oddaj z nekoli-
ko resnejšo in zahtevnejšo tema-
tiko. Enkrat mesečno namera-
vamo pripraviti redno rubriko o
življenju in delu v dornavski
občini, kontaktne oddaje, odda-
je v živo, v katerih bi sodelovali
različni gostje, nagradne oddaje
- kvize, karaoke, reportaže
Skratka načrtov je veliko. Želi.
mo sodelovati tudi z našinu
občani in ustanovami, zato bo v
prihodnosti verjetno vse več
idej, kakšna naj bi bila vsebina
našega programa.
Najprej bomo morali urediti
studio, saj imamo zdaj le osnov-
no studijsko opremo, ki smo jo
kupili z denarjem, ki ga plačuje-
jo naročniki za vzdrževanje ka-
belskega sistema. V prihodnosti
pa računamo tudi na finančno
pomoč občine Dornava," pravi
Branko Veselič.
Imenovan je že poseben
petčlanski uredniški odbor, ki
naj bi v prihodnje skrbel za
vsebino programa. Voditeljica
regionalnega programa bo Sla-
vica Bratuša, snemalni de!
programa pa bi tudi v prihodnje
opravljala Marjan in Smiljana
Petek iz snemalnega študija
B&M iz Moškanjcev.
Sedanji odbor KTV sistema v
Dornavi se zaveda, da bodo mo-
rali ustanoviti tudi posebno
društvo, ki bo skrbelo za po-
vezavo z drugimi kabelskimi
sistemi.
m
TEDNIKOVA KNJIGARNICA / MEDNARODNI KNJIŽNI

Najprej se zahvaljujem, dragi
reševalci in bralci, za vaš trud
pri reševanju Mednarodnega
knjižnega kviza. Hkrati se opra-
vičujem, ker boste šele danes iz-
vedeli, kdo je nagrajenec prve
uganke. Potrpežljivost je dobro-
došla vrlina, zato se najprej loti-
te reševanja nove uganke. To-
krat ta ni vezana na točno
določeno knjigo, marveč se nje-
no geslo skriva v zakladnici
ljudskih pregovorov. Danes bo
tekla beseda o KRUHU.
Od vekomaj je kruh pomenil
srečo in blaginjo, njegovo po-
manjkanje pa bedo, revščino,
vojne. Kruh je delil ljudi na
revne in bogate, site in lačne.
gospodarje in podložnike.
Človek je dolgo plemenitil di-
vja zrna pšenice, da je ustvaril
žlahtne sorte zlatega zrnja.
Egipčani so 6000 let pred našim
štetjem polagali žitna zrna v fa-
raonske grobove, ki so jih okra-
sili s slikami o peki kruha. V
Egiptu so z žitom plačevali
davke, kupovali obleko, obutev.
V davni Grčiji je bilo pridelo-
vanje žita obrednega značaja.
Kruh starih Rimljanov se je
imenoval panus. Ta se je po
vsebini, obliki in imenu delil v
kruh revežev in bogatašev. Žito
in kruh sta zapisana na vseh
straneh človeške zgodovine.
Kako smo Slovenci dobili
kruh, izvemo v pripovedki s
Koroške. Zgodilo se je v davnih
časih, ko naši dedje niso poznali
rži in pšenice. Takrat je živel ob
Dravi na Koroškem zelo bogat
ribič, ki je pridno lovil ribe v
Dravi. Nekega dne je hvaležno
vprašal Dravo, s čim se ji lahko
oddolži za bogastvo, ki mu ga je
omogočila. Odvrnila mu je:
"Pojdi daleč po svetu. Tam v
daljnem kraju najdeš ljudi, ki
imajo bel in ržen kruh: kupi mi
od vsakega po en hlebec in mi
ga prinesi." Ribiča je pot pripel-
jala v bogate in lepe kraje, kjer
so jedli zanj neznano reč: lep
kruhek. Storil je, kot mu je Dra-
va velela, ter ji vrgel oba hlebca.
Nato je Drava začela naraščati
in je poplavila ves levi in desni
breg. Ko pa je voda odtekla, je
pričela zemlja odganjati lepo rž
in rumeno pšenico. Tako so
ljudje dobili seme in začeli
povsod sejati rž in pšenico.
In odtlej pomeni kruh toliko
kot življenje in preživetje ter ga
najdemo obilo v narodnem
izročilu. Priti do kruha. Imeti
kruh. Biti kruha sit. Kruha stra-
dati. Kruh je božji dar. Kruha
se preobjesti. Zarečenega kruha
se največ poje. Iz te moke ne bo
kruha. Kar je preveč, še s kru-
hom ni dobro. Kruha se je
preobjedel, pa se je s pametjo
skregal. Sitemu trebuhu še bel
kruh ne diši. Dober kot kruh.
Tuja peka nima teka. Če človek
pol sveta obteče, najboljši kruh
doma se peče. Dober je dan, č'
je tudi kruh zraven.
In sedaj, ko ste toliko izvedeli''
kruhu, lahko rešite tokratno na!'
radno vprašanje. Knjižno okeni'
izrežite in čim prej pošljite ^
Knjižnico Ivana Potrča, Minont^
ki trg 1, Ptuj, z oznako Kv^
Nova Kreditna banka Maribor
Podružnica Ptuj in knjižnica st'
vam pripravili lepo knjižno nag
rado. Dobitnica nagrade za pr^'
uganko pa je: Ksenija Kum^'
Videm 16 a, 2284 Videm f
Ptuju. Čestitamo! Prosim,
pride po knjigo priznane sl"^
venske pisateljice Branke Juf'-'
Rodiš se samo enkrat v ML^
DINSKI ODDELEK KNJ
ŽNICE IVANA POTRČA, M^t
grad, Prešernova 35 (zraven O-
O. Meglič).
Celotno zgodbo o kruh^
najdete v knjigi Dušice Ku^^
ver: DOBER DAN, KRUH,
je izšla 1991. leta.
Llljana Klemefl'''
f ednik - četrtek, 25. april 1996
7
mm-
JANEZ JAKLIČ / TAJSKA - DEŽELA SMEHLJAJA - 8
zlatega
Pa bo sobota, dan po trekingu,
2aine srečen dan, sem začutil že
2godaj dopoldne. Bolj za šalo kot
2ares sem svoje vojaške škornje,
2apuščino jugoslovanske vojske,
ponudil uličnemu prodajalcu
stare obutve. V moje veselje je
jcupčija uspela. Denar za čevlje,
sem jih mislil tako ali tako
zavreči, mi je prinesel dva dni la-
godnega življenja. Škornji so še
v deževnem gozdu slabo izkaza-
li. Po prvem prečenju potoka sta
škornja postala dve neprodušni
posodi za vodo in tako nekaj kil
težja, hitro preobuvanje pa so
dolge vezalke onemogočile. V
gozdu so se od številnih "superg"
in lahkih gojzarjev še najbolje iz-
kazale vodnikove plastične san-
dale, skozi katerih številne odpr-
tine je voda hitro pritekla in tudi
odtekla.
Popoldne naju je sončni od-
blesk z zlatih streh templja zva-
bil na 15 kilometrov oddaljeno
goro. Tempelj What Phra Sut-
hep leži v njenem bregu 1650
metrov visoko. Do svetih prosto-
rov sva stopila preko 348 stop-
nic, ki jih stražita dva grozljiva
zmaja, nemarno razvlečena po
celi dolžini stopnišča. Resnici na
ljubo je potrebno reči, da je
azijski zmaj v očeh evropskega
duha bolj podoben neskončno
dolgi kači z zverskih gobcem.
Lične stavbe na marmornatem
dvorišču za obzidjem so bile na-
rejene v 14. stoletju. Največja
znamenitost svetišča je 32 met-
rov visoka stupa, sestavljena iz
bakrenih in bronastih plošč, ki
so vse po vrsti pozlačene. V teh
dragocenih zrcalih se lovi sonce,
nato pa ogledala njegove silne
žarke pošiljajo vse do prestolnice
severa mesta Chiang Mai.
Orlovsko gnezdo, čudovito
razgledno ploščad, ki v svojem
zahodnem svetišču skriva tudi
večji kip sedečega Bude iz čiste-
ga zlata, sva zapustila, ko so tem-
pelj zaprli, pravzaprav sva bila iz
njega izgnana. Ker so vsi turisti
izginili in z njimi tudi taksiji,
sva se lotila štopanja. Imela sva
srečo. Prodajalka kakijev, ki si je
služila kruh ob templju, se je s
svojim tovorom odpravljala za
kupci v mesto, da bi tako po-
daljšala delavnik pozno v noč.
Preden sva se pridružila kakiju v
pletenem košu in kovinskem "la-
vorju" na zadnjem delu to-
vornjačka, sva se z gostobesedno
branjavko pogodila za ceno pre-
voza. Kot vse druge stvari je
potrebno v Aziji plačati tudi
avtoštop. Vožnja v mesto je tra-
jala ravno toliko časa, da sva se
nasitila sladkih sadežev, in že
sva stala na cesti ob ostankih
mestnega obzidja. Še vedno sem
zrl v zadnjo steno oddaljujočega
se avtomobila, ko me je zadelo
kot strela z jasnega neba, srce se
mi je trgalo: na tovornjačku se je
odpeljal moj mali nahrbtnik s
fotoaparatom. Pomagal ni ne tek
za avtomobilom niti občutek
žalosti in onemoglega besa.
Občutek globoke krivice, da sem
za trenutek nepazljivosti plačal
previsoko ceno, se je priplazil
vame in naredil iz mene utruje-
no cunjo. Preostanek dneva sva
obiskala vse tržnice severne
prestolnice, obrnila nešteto
košar s sadjem in pogledala šte-
vilnim branjavkam naravnost v
oči. Vse je bilo zaman. Na koncu
sem odtaval še na policijsko pos-
tajo, tako za vsak primer, če bi
nova lastnika fotoaparata dobila
napad poštenosti. Začudeni poli-
cist, ki je le težko razumel mojo
neverjetno zgodbo, mi ni vlil no-
benega upanja.
Še vedno žalostna, vendar
sprijaznjena z izgubo sva s prija-
teljem hodila proti domu po uli-
ci, polni stojnic s pisanim
trgovskim blagom, hrano in po-
dobno kramarijo, namenjeno
zapravljivim turistom. Naenkrat
sva obstala. Kot magnet naju je
pritegnila belo emajlirana poso-
da, iz katere so se smejali sočni
kakiji. Pogled navzgor je odkril
znano žensko. Začudenje je bilo
obojestransko. Na moji strani
veselo, branjevka pa ni mogla
skriti kislega nasmeška. Ker se
je ženska obdala z zidom ne-
vednosti, sva pograbila njenega
moža, ki je pokazal več razuma
in naju odpeljal do avtomobila.
Nahrbtnik je sicer kazal sledove
hitrega pregleda, vendar v njem
ni manjkalo ničesar. Bil je moj
srečni dan in to sem začutil že
zjutraj.
Prvi del noči sva preživela v
restavraciji "Stari Chiang Mai".
V njej so ob dobri tajski hrani
nastopala dekleta različnih na-
rodnostnih skupin s severa
dežele. To pot so plesala samo
zame.
OBMORSKA
IDILA
Tajska, ki je približno tako ve-
lika kot Francija, leži v osrčju ju-
govzhodne Azije. Kljub njeni
velikosti in pomembnosti jo vse
premalo poznamo. Območje zla-
tega trikotnika na severu je na-
jvišji predel dežele. Nižje na se-
verovzhodu leži planota Korat,
ki je zaradi nerednih padavin
revnejša. Tu živi skoraj tretjina
tajskega prebivalstva, ki se
pravzaprav imenuje ljudstvo
Lao. V preteklosti so bili po-
vezani z laoškim in siamskim
kraljestvom. Po tradiciji so bili
precej samostojni in so celo nas-
protovali osrednji vladi.
Proti jugu dospemo na veliko
osrednjo ravnino z reko Chao
Phraya. Ta svet je raven, do ka-
mor seže oko. Včasih so se tu
razprostirali obširni gozdovi, a
so jih do danes skoraj do zadnje-
ga drevesa zamenjala riževa pol-
ja. Večina prometa se odvija po
mreži potokov in kanalov. Tajci
na tej rodovitni ravnini so pravi
Siamci, to je dediči izročila si-
amske države iz obdobja
Ayutthaye. V višini Bangkoka se
dežela močno zoža in nadaljuje v
malajski polotok. Tu so bogata
rudna nahajališča in majhne
plantaže gumijevca.
Ribiški čolni na obali malajskega polotoka
ZAVRČ / OSNOVNOŠOLCI SE UČIJO V ŽUPNIŠČU
108 let stare završke hiše učenosti ni več, saj so jo pred
dobrim tednom gradbeniki dokončno porušili. Kot nado-
mestek bo na tem mestu stal mansardni del nove šole, ki naj
bi jo zgradili v dobrem letu. Vse do takrat bodo učenci ta-
mkajšnje podružnične šole imeli pouk v župnišču in šolski
jedilnici v dveh izmenah.
Mnogi Zavrčani so bili ob nes-
[^či, ko se je delno porušila stara
^ola, mnenja, da bodo le težko
•^^šli primeren prostor za vse
•učence, ki letos obiskujejo to
podružnico OŠ Cirkulane. V
Vseh razredih, tudi v mali šoli,
'•h je letos 83, pedagoško delo je
rokah petih učiteljic, na šoli pa
imajo še kuharico in čistilko.
"odja podružnične šole Metka
^Kočir je povedala, da jim je pri
'skanju začasnih šolskih prosto-
•■ov prvi priskočil na pomoč ta-
"ikajšnji župnik: ponudil jim je
Sobe v župnišču, ki stoji le nekaj
^6trov od tam, kjer je pred dne-
še stala stara šole in kjer bo v
Prihodnje tudi nova. Pokazalo se
da je bila to v tistem trenutku
najprimernejša rešitev in selitve
so se lotili takoj, potem ko jim je
bilo dovoljeno iti v nekatere
prostore stare šole. Preselili so
skoraj vse, pri tem pa so jim po-
magali tudi nekateri krajani. V
Zavrču ni bilo nobenih naspro-
tovanj, da se začasni razredi ure-
dijo v župnišču. O selitvi učen-
cev v bližnje župnišče so sezna-
nili starše na roditeljskem ses-
tanku, težav pri rednem šolskem
delu pa nimajo. "Učenci redno
prihajajo v šolo, ni izostajanj od
pouka, kljub temu da smo mora-
li uvesti dve izmeni. Razrede
smo uredili tako, da se nekateri
učenci učijo v župnišču, drugi pa
v šolski jedilnici. Razredi so kar
dobro opremljeni, imamo vse
tisto, kar potrebujemo za norma-
len potek pouka. Težav skorajda
ni, učenci so se že navadili na te
prostore in lahko rečem, da smo
zadovolnji, ker smo jim lahko
pouk omogočili le nekaj metrov
vstran od stare šole. Kot smo se
dogovorili z vodstvom OŠ Cir-
kulane, bo pouk v teh protorih
vse do takrat, ko bo zgrajena
nova šola - obljubljeno je, da bo
to čez dobro leto," je povedala
Metka Skočir.
Učiteljice in učenci se z
završkim župnikom dobro razu-
mejo, njegova pomoč pa jim pri-
de prav v vsakem trenutku.
Učenci pravijo, da so se na druge
prostore že navadili, na staro
šolo imajo le še lepe spomine.
Ob našem obisku so povedali, da
težko pričakujejo novo šolo, do
takrat pa jim bo v župnišču prav
dobro.
POGOVOR O
DODATNIH
SREDSTVIH ZA
ŠOLO
s težavami in zapleti pri
gradnji nove šole se ubadajo tudi
na završki občini. Ta si je nam-
reč za novo šolo že dalj časa pri-
zadevala, po položitvi temeljne-
ga kamna in začetnih gradbenih
delih pa so se jim pojavile dodat-
ne težave, kajti potrebna bodo še
dodatna sredstva za mansardni
del nove šole, ki prvotno ni bil v
načrtu. Doslej še ni ničesar
dorečenega, pogovori še poteka-
jo, so povedali na završki občini,
uradno pa bodo lahko govorili
šele takrat, ko bodo dogovori
končani. Sicer pa tajnica občine
Danica Putora pravi, da v teh
dneh dela pri gradnji šole tečejo
naprej, vsa z ustreznimi teh-
ničnovarstvenimi ukrepi.
Tatlana Mohorko
^avrško žuonišče - začasni šolski orostor
Učiteljica Marta Bosilj in njeni četrtošolci imajo svoj
šolski kotiček v pritličju župnišča
PTUJ / KONCERT KOMORNEGA ZBORA
Pev€i pred praznikom
v petek, 26. aprila, se bodo s samostojnim koncertom
predstavili pevci Komornega zbora Ptuj pod vodstvom Fran-
ca Lačna. Koncert bo v dvorani Narodnega doma Ptuj (vhod
s strani Reševalne postaje) ob 20. uri.
Na sporedu bodo renesančne in druge umetne pesmi slovens-
kih in tujih skladateljev ter priredbe narodnih pesmi. Pevci
bodo izvajali dve krstni izvedbi prekmurskih pesmi, ki ju je ug-
lasbil priznani slovenski dirigent, sedaj Ptujčan Jože Gregorc.
Koncert bo povezovala Nataša Vodušek, ki bo ob tej pri-
ložnosti govorila o svoji knjigi Misli o vinu.
Obeta se prijeten predpraznični pevski večer.	(L)
LENART / ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
v Lenartu je zasedal odbor za družben^ d^aviiosti. Uvodo-
ma so govorili o predlogu za povišanje cene oskrbnega dne v
vrtcu in sprejeli prdlog, da se prispevek staršev s prvim ma-
jem letos poveča za 18,6 odstotka. Pri tem so upoštevali tudi
navodila ministrstva za šolstvo in šport in predlog vodstva
vrtca, ki je izračunalo, da bi lahko znašalo povišanje 21
odstotkov. To pa bi bilo v primerjavi s sosednjimi občinami
preveč, zato so predlagali postopno zviševanje, najprej za
18,6 odstotka.
Posebno pozornost pa so člani
odbora za družbene dejavnosti
pri lenarškem občinskem svetu
namenili investicijskim progra-
mom za gradnjo telovadnice v
Voličini, dodatnih učilnic v Cer-
kvenjaku in širitve vrtca v tem
kraju, ki je nujno potrebna. Zdaj
malčki namreč gostujejo v ga-
silskem domu in jim že pravijo
"mali gasilčki".
Gradnja telovadnice v Voličini
je ocenjena na 110 milijonov to-
larjev, učilnic v Cerkvenjaku
71,5 milijona in prizidka vrtca
14 milijonov. Zdaj v Voličini
pospešeno izvajajo pripravljalna
dela, glavni projekt naj bi bil
končan do konca aprila, naju-
godnejšega izvajalca del pa bodo
izbrali do konca julija. Zidavo
naj bi predvidoma začeli avgusta
ali septembra letos, dokončali pa
naj bi jo junija prihodnje leto.
Tečejo tudi pripravljalna dela
v Cerkvenjaku, kjer naj bi začeli
zidavo učilnic septembra ali ok-
tobra letos, dokončali pa pri-
hodnje leto. Če ne bo deleža mi-
nistrstva za šolstvo in šport,
bodo najeli ustrezna posojila in
naložbo zaokrožili. Člani odbora
so se strinjali s predlogom ravna-
telja cerkvenjaške osnovne šole
Jakoba Matjašiča, da bi ze-
meljska dela za zidavo učilnic in
prizidka vrtca opravljali hkrati.
Poleg tega so še menili, da je tre-
ba postopno nadaljevati širitev
osnovnošolskega prostora tudi
tam, kjer so ovire za prehod na
devetletno šolanje.
M. Toš
8
četrtek, 25. april 1996 - tednik
GLEDALIŠČE PTUJ / KONCERT PIHALNEGA IN VELIKEGA PLESNEGA ORKESTRA
PQipuri gptibe In big bendm
V torek, 9. aprila, je v ptujskem gledališču izzvenel pomladanski letni koncert domačih godbenikov pod taktirko profesorja Antona Horvata. Gledu
liška dvorana je bila za vse ljubitelje obeh glasbenih zvrsti tudi tokrat pretesna. S pomočjo številnih sponzorjev so Ptujčani
povabili v goste nekaj odličnih solistov: violinistko Mojco Menoni, klarinetista Damjana Kolariča ter pevca Dado Kladnik in
Rudija Milošiča.
Od zadnjega glasbenega večera ptujskih godbenikov, ki je
bil tik pred novoletnimi prazniki, so minili le štirje meseci,
toda godbeniki so za torkov koncert v celoti pripravili nov
program. Tako zavzetih in delavnih glasbenikov je med
amaterskimi orkestri zagotovo bore malo. Le redki pos-
lušalci vedo, koliko potrpljenja, znanja in profesionalnega
dela je potrebno vložiti, da na oder postaviš poldrugo uro
trajajoči program. Ptujčani se iz koncerta v koncert, včasih
smo rekli iz leta v leto, predstavljajo s smelejšim, pa tudi
zahtevnejšim repertoarjem. Zanj je odgovoren kapelnik,
profesor Anton Horvat.
Pihalni orkester Ptuj je zaigral
pet obsežnih skladb: Simfonično
kolo Jakova Golovca, Introdukcijo,
temo in variacije za klarinet in pi-
halni orkester Gioachina Rossinija
s solistom Damjanom Kola-
ričem, popularni koncertni
valček Espana Emila Walde-
teufla, Konverzacijo za dixie in pi-
halni orkester s solisti Zmagom
Štebihom, Bojanom Zelenja-
kom ter Fredijem Simoničem
in kot zadnjo Sevemozahodno in
malo noro Bojana Adamiča.
Splet predstavljenih del do-
kazuje, da godbeniki obvladajo
tudi zahtevnejše skladbe, pri ka-
terih je potrebno znanje aka-
demsko izobraženega glasbenika
in teh med Ptujčani ne manjka.
Lahko bi rekli, da je med njimi
za cel rod klarinetistov, flavtistk
in saksofonistov. Eden izmed
njih je zagotovo tudi mladi kla-
rinetist Damjan Kolarič, ki se je
v vlogi solista odlično predstavil.
Študent 4. letnika Akademije za
glasbo v Ljubljani iz razreda
profesorja Jožeta Kotarja se je iz-
kazal kot glasbenik interpret, ki
ob odlični tehniki igranja nosi v
sebi tudi veliko muzikalnosti.
Odlično jedro orkestra je po-
tegnilo za seboj ves korpus, ki
dobiva vse bolj čist in sočen
zvok, kakršnega pričakujemo od
najboljših ansamblov. Dirigentu
uspeva neverjeten kvaliteten
dvig orkestra, ob čemer lahko le
strmimo in uživamo.
Na zadnjem koncertu so neka-
terim članom orkestra podelili
bronaste in srebrne Gallusove
značke, ki jih podeljuje ZKO
Slovenije. Iz rok njenega
ptujskega predsednika Franca
Lačna so jih prejeli sami mladi
godbeniki in godbenice. Glede
na njihovo mladost so tako viso-
ka priznanja začudujoča, toda
nagrajenci so se v godbo
vključili že v otroških letih. Ob
tem gre najbrže zasluga dirigen-
tu, ki zna mlade pritegniti in jih
nad godbo navdušiti, enako pa
tudi profesorjem na glasbeni
šoli. Prav posebna priznanja
Mednarodnega združenja pihal-
nih orkestrov, v katerega smo
Slovenci vključeni od 1990. leta,
pa je prejelo pet najstarejših čla-
nov orkestra, ki so aktivni že na-
jmanj 40 let. Visoka odlikovanja
v obliki unikatnih medalj je nag-
rajencem izročil svetovalec za
instrumentalno dejavnost pri
ZKO Slovenije Vladimir Brlek.
Častitljiva odlikovanja so preje-
li: Adolf Meglič, Anton Pinta-
rič, Marjan Vidovič, Franc Pe-
tek in Anton Horvat. Medna-
rodno združenje je nagradilo
tudi Pihalni orkester Ptuj, odli-
kovanje zanj pa je prevzel njegov
predsednik Stanko Menoni.
V drugem delu koncerta so že
po tradiciji nastopili godbeniki
"bigbendovci" z gosti. Tokrat sta
se jim ob substitutih iz Maribora
pridružila še pevca Dada
Kladnik in Rudi Milošič. Pro-
gram je obsegal zelo raznovrstne
skladbe, v katerih so glasbeniki
lahko izrazili obvladovanje na-
jrazličnejših stilov. Na sporedu
so bile izvirne skladbe ter pri-
redbe ameriških in evropskih
mojstrov, in sicer Glena Millerja,
Don Gibsona, Peryja Coma, Bra-
merja in Montija. V njegovem
Čardašu je kot solistka nastopila
Ptujčanka Mojca Menoni, štu-
dentka 1. letnika Akademije za
glasbo v Ljubljani. Mlada violi-
nistka je s svojo temperamentno
in natančno igro dokazala, da v
njej dozoreva tankočuma umet-
nica. Ob omenjenih skladbah je
Anton Horvat uvrstil na spored
tudi dela domačih skladateljev
plesne glasbe. Tokrat smo slišali
Privškovo skladbo Naj bo (solist
Rudi Milošič), Miroslava Košute
Zato sem noro te ljubila (solistka
Dada Kladnik), Avsenikov pot-
puri narodnozabavnih viž in
Marjana Goloba Greš na Lent s
solistom Rudijem Milošičem.
Za svojevrsten glasbeni užitek je
poskrbel dirigent Anton Horvat,
ko je z alt saksofonom zaigral
kot solist v skladbi Harlem nok-
tumo. Gospod Horvat nas je s
svojimi sposobnostmi že zdavnaj
prepričal, toda njegovih glasbe-
nih talentov ni videti konca.
Ptujski Veliki plesni orkester se
je tudi na zadnjem koncertu res-
nično izkazal. Ob njihovem
igranju so marsikoga zasrbele
pete in bilo bi lepo, če bi se ob
tako dobrem ansamblu lahko
kdaj tudi zavrteU. Zakaj pa ne?!
Oba korpusa raven običajnega
amaterskega igranja vse bolj pre-
segata, na kar smo lahko res-
nično ponosni. Mislim pa, da bi
si zaslužila tudi ločena samosto-
jna koncerta, s čimer bi bila ra-
ven programske usmeritve kon-
certov zagotovo še višja.
Prepričana sem, da bi slednje
potegnilo za sabo sicer še več
dela, odrekanja in ne nazadnje
tudi neprijetnega prosjačenja za
denarjem, toda uspeh ne bi izos-
tal. Prijatelji ptujskih godbeni-
kov se zavedamo, da so dobre
želje ter iskreni aplavz nabito
polne dvorane za take korake le
nekoliko premajhen impulz.
Godbeniki pravijo, da so utruje-
ni, pa ne od igranja in ustvarjan-
ja. Ubadajo se z mnogimi težava-
mi, ki se jim zdijo že nerešljive.
Nenehnemu dokazovanju svoje
kvalitete in prošnjam za nekoli-
ko sprejemljivejšo dotacijo iz
občinskih sredstev se v zadnjih
mesecih pridružuje še zadrega z
vadbenimi prostori in še bi lah-
ko naštevali. Ob zadnjem kon-
certu so bili mestni muzikanti,
kar nedvomno tudi so, še pose-
bej razočarani. Z občinske upra-
ve se njihovemu povabilu ni
nihče odzval, kar bi ob prezapos-
lenosti nekaterih odgovornih še
nekako razumeli, obstajajo pa
povsem nezahtevna pravila oli-
ke, ki dovoljujejo tudi pisno čes-
titko in šopek rož.
Darja Koter
ROGOZNICA / SEZONA RIBIŠKIH VELIKANOV
folsfolofrilr
Ptujčan Mitja Kocmut, član
Ribiške družine Ptuj, se je
kot običajno ob koncih tedna
tudi na veliko soboto, 6. ap-
rila, s prijateljem Vladom
odpravil v rogozniški ribnik
na krapa. Kljub pripravam
in dobremu občutku krapa ni
ujel, a se mu je ribiška sreča
vendarle nasmehnila na ve-
liko, saj je ujel trofejnega
tolstolobika. Po 22 minutah
boja je s pomočjo prijatelja
in gospodarja ribnika Mar-
jana Ogrizka spravil na
suho ribjega velikana. Na-
tanko 110 cm ga je bilo od
repa do glave, čez trebuh je
imel 66 cm, tehtnica pa je
pokazala natanko 16,5 kg.
Bojda je bilo tudi tolstolobi-
kovo meso nadvse okusno,
saj ga je bilo po čiščenju kar
10 kg - in po velikonočnih
dobrotah se je želodcu kar
prileglo.
-OM
f EDNIK -25. APRIL 1996
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9
pTUJ / ODNOSI MED MLEKARNO IN MLEKARSKO ZADRUGO DANES
prihodnost v sodelovoniu delov€ev in kmetov
jVilekarska zadruga Ptuj je bila ustanovljena leta 1992.
jjjen nastanek je omogočal zakon, potrebo po njej pa so na-
rekovali skupni interesi proizvajalcev mleka. Danes šteje
^964 članov. Njen sedež je bil najprej v Mlekarni Ptuj, čeprav
je bila dejavnost ene in druge organizacije že od vsega
začetka ločena. Od 1. novembra 1995 je sedež Zadruge v no-
yih prostorih na Rajšpovi 18.
^Ja očitke, da poslujejo z
višjimi stroški, vodstvo zadruge
odgovarja s podatki, da je bilo
(udi mlekarni potrebno
plačevati najemnino in storitve
in da so sedanji stroški poslo-
vanja celo nižji. Sicer pa je dej-
avnost zadruge v odkupu mleka
od vseh njenih članov, gradnja
in opremljanje zbiralnic mleka,
nabava krmnih komponent in
izobraževanje članov.
Na letošnjem rednem občnem
zboru je postal predsednik
upravnega odbora Milan Tacin-
ger, kmetovalec iz Lešja pri
.Viajšperku. Z njim in tehničnim
vodjem Mlekarske zadruge Dra-
gom Zupaničem sem se pred dne-
vi pogovarjal o preteklosti, se-
danjosti in prihodnosti zadruge,
ki jo le-ta vidi v tesni povezavi z
Mlekarno Ptuj. Najpomemb-
nejše sporočilo pogovora je prav-
zaprav to, da je edina prava pot
pot sodelovanja med zadrugo in
mlekarno.
TEDNIK: Sodelovanje je bilo
mnogokrat omenjeno tudi ob
ustanovitvi zadruge, pa so se
odnosi med partnerjema, ki sta
sicer usodno povezana, v bližnji
preteklosti precej skrhali.
Kakšni so odnosi danes?
Tacinger - Zupanič: "Odnosi
so danes dobri, ali bolje rečeno, se
normalizirajo. V mlekarni je bila
pred kratkim imenovana nova
direktorica, ki bo prevzela to
mesto s prvim majem. Njeno
imenovanje podpiramo. Mlekar-
ne je dobila pred dnevi tudi prvo
soglasje agencije za privatizacijo.
Ker gre vse po dogovorjeni poti,
ni več razlogov za nesoglasja."
TEDNIK: Menite, da je vaš fe-
bruarski protest, spremljan s
skoraj enotedensko blokado
mlekarne, uspel, in če je, kaj ste
dosegli?
Tacinger - Zupanič:
"Predvsem smo dokazali, da mle-
karna brez kmetov nima
možnosti obstoja. Obenem smo
dokazali, da lahko mi naše mleko
prodamo drugam. Poudariti je
treba, da smo dobili mleko, ki
smo ga v dneh blokade mlekarne
vozili v druge štajerske mlekar-
ne, pravočasno in dobro plačano.
Uspeh je tudi v tem, da smo
občutili veliko podporo so-
sednjih mlekarn in vse slovenske
kmečke javnosti. Navsezadnje je
bilo v našem primeru na preiz-
kušnji vse slovensko za-
družništvo. Bi pa protest uspel še
bolj, če nebi bilo v naših kmečkih
vrstah nekaj posameznikov, ki so
nekoč delali za ustanovitev za-
druge, tokrat pa proti njenim in-
teresom. Toda to je že druga
zgodba.
TEDNIK: Nekaj kmetov se je
vendarle odločilo za neposred-
no oddajo mleka. Kakšen delež
mleka gre v mlekarno z nepos-
rednim odkupom in kakšen je
vaš odnos do kmetovalcev, ki so
se tako odločili?
Tacinger ■ Zupanič: "Direkt-
nega odkupa je okoli 15 odstot-
kov. Nekaj kmetovalcev - članov
zadruge je bilo k taki odločitvi
nagovorjenih, bili so na neki
način zavedeni in mnogim je že
žal. Nekaj se jih je že vrnilo k za-
drugi, nekaj jih bo to še storilo, za
nekatere pa je Upravni odbor za-
druge sprejel sklep, da jih izkl-
jučimo iz članstva. Ne vemo,
kako bodo ti posamezniki sode-
lovali v lastninjenju mlekarne.
Kot zadruga bomo imeli v
upravljanju pomemben delež,
posameznik pa pri tem ne pome-
ni nič.
TEDNIK: Za osvežitev spomi-
na: kaj so bili najpomembnejši
razlogi za nasprotja med mle-
karsko zadrugo in mlekarno?
Zadruga je bila ustanovljena
tudi z interesom in pomočjo
mlekarne.
Tacinger - Zupanič: "Kmetje
smo si prihodnost mlekarne
zamišljali v zadružnem podjetju,
tako je bilo tudi stališče vodstva
mlekarne. Pozneje smo se dogo-
vorili za lastninsko preobliko-
vanje po 60. členu zakona o za-
drugah. Zakon daje 45-odstotno
lastnino mlekarne kmetom,
združenim v zadrugo, dvajsetod-
stotni delež lahko odkupijo za-
posleni, bivši zaposleni in upo-
kojenci s certifikati, 35-odstotni
delež pa se razdeli z notranjim
odkupom. Pri tem lahko sodelu-
jejo tudi kmetje prek zadruge in
8. decembra 1994 je naš izredni
občni zbor sprejel ponudbo del-
avskega sveta mlekarne, da v no-
tranjem odkupu sodelujemo
tako, da kupimo dodatne štiri od-
stotke vrednosti. Končna dogo-
vorjena lastninska podoba mle-
karne naj bi tako bila: 49-odstot-
ni lastniki bi bili kmetje prek
svoje mlekarske zadruge, 51-od-
stotni pa delavci. Glavni proble-
mi in korenine spora so v letu
1995 po odhodu takratnega di-
rektorja, ki se je želel.po nekaj
mesecih vrniti. Takrat so se
začela trenja v vodstvu mlekarne,
njena stagnacija in celo izguba.
Ko je prejšnji direktor znova
postal formalni direktor, dejan-
sko pa "direktor v senci", smo se
pogovarjali o odpravi izgube. Od
kmetov so zahtevali prispevek v
višini dveh tolarjev od litra mle-
ka, mi pa se s tem nismo strinjali,
saj nam nihče ni predstavil sana-
cijskega programa. V vodstvu
mlekarne je zatem prišlo do ideje
o pripojitvi k Ljubljanskim mle-
karnam, kar je bilo v nasprotju z
dogovori in v nasprotju z željami
kmetov kot bodočih solastnikov.
Plačilo mleka je bilo vedno bolj
neredno, zadruga je najemala
kredit za kreditom in v letu 1995
smo iz naših sredstev plačali nad
5 milijonov tolarjev obresti, da so
naši člani lahko prejeli plačilo za
oddano mleko."
TEDNIK: Ko se je vodstvo
Mlekarne dogovarjalo z
Ljubljanskimi mlekarnami, ste
se vi pogovarjali s sosednjimi,
štajerskimi.
Tacinger - Zupanič: "Novica o
načrtih vodstva nas je prisilila, da
smo začeli iskati podporo pri
naših sosedih. Našli smo razu-
mevanje in skupne cilje z mlekar-
nami v Mariboru, Celju, Ljuto-
meru, Murski Soboti. Naš skup-
ni cilj je bil ustaviti vdor
Ljubljanskih mlekarn na naše
območje. Vodstvu Mlekarne
Ptuj smo predlagali programsko
povezovanje z omenjenimi mle-
karnami, vendar je imelo to veli-
ko dela z priključitvijo k
Ljubljanskim mlekarnam in
naših idej niso upoštevali. Zatem
je prišlo sredi lanskega decembra
do ponovnega izrednega občnega
zbora naše zadruge. Tam sprejeti
sklep je bil povsem odklonilen do
kapitalskega povezovanja z
Ljubljano. Odnosi z vodstvom
mlekarne so se zaostrili do te
mere, da je v. d. direktorice za-
grozila, da odslej mlekarna več
ne jamči za plačilo mleka in da
vso odgovornost prevzema za-
druga."
TEDNIK: Januarja letos pa ste
se vendarle še dogovarjali!
Tacinger - Zupanič: "Res je.
Desetega januarja smo se sestah
na skupni seji delavskega sveta
mlekarne in upravnega odbora
zadruge. Na seji je bil tudi direk-
tor, ki je obljubil, da se do 1. fe-
bruarja odlčči o dejanskem prev-
zemu vodenja podjetja ali ne.
Prvega februarja smo želeli skup-
ni sestanek z delavskim svetom
mlekarne, pa nam to ni uspelo. V
mlekarni so nam dejali, da pogo-
vor ni potreben, saj je direktor iz-
javil, da prevzema dejansko vo-
denje podjetja, mi pa smo se želeli
pogovarjati tudi o lastninjenju,
ki je bilo leta 1995 ustavljeno
prav zaradi načrtov z Ljubljan-
skimi mlekarnami. Člani uprav-
nega odbora smo ta dan stali pred
ograjo mlekarne, vanjo pa nismo
smeli."
TEDNIK: Direktor je vendar-
le obljubil, da pride v mlekarno.
Zakaj ste se torej odločili za
znani protest s traktorji in
množico kmetov pred mlekar-
no?
Tacinger - Zupanič: "Ker smo
menili, da gre za taktično zav-
lačevanje. Poleg tega je direktor
na skupni seji 10. januarja izjavil,
da je njegov načrt z Ljubljanski-
mi mlekarnami propadel in da bo
težko sodeloval s štajerskimi
mlekarnami ter da verjetno ne bo
prevzel vodenja podjetja. Vse to,
najbolj pa negotova usoda mle-
karne in izogibanje vodstva kon-
kretnim pogovorom nas je toliko
vzemirjalo, da smo se odločili za
znano obliko pritiska."
TEDNIK: Toda odnosi med
delavci in kmeti so se takrat
povsem skrhali. Je sedaj možno
ponovno zaupanje?
Tacinger - Zupanič: Kmetje
in mlekarska zadruga smo se po-
polnoma držali dogovorjenega in
pri tem vztrajamo še danes. Na
neki način smo 'obsojeni' na so-
delovanje in medsebojno odvis-
ni. Še enkrat poudarjamo, da je
edina prava pot skupna pot mle-
karne in zadruge, torej skupna
pot delavcev in kmetov. V zadru-
gi se zavedamo, da pomeni lastni-
na tudi veliko odgovornost, ki si
jo bomo znova delili z delavci -
solastniki. Skupaj bomo upravl-
jali in odločali. Vzrokov za ne-
zaupanje ni, saj so naši interesi
skupni v uspešnem poslovanje
mlekarne. Sicer pa, kot smo že
poudarili, tečejo sedaj zadeve v
pravo smer.
J. Bračič
Milan Tacinger, novi
predsednik upravnega od-
bora Mlekarske zadruge.
Kmetu je v Lešju priMajšper-
ku, kmetija je v glavnem
usmerjena v mlečno proiz-
vodnjo, lani je pridelal okoli
140 tisoč litrov mleka.
Drago Zupanič, tehnični
vodja Mlekarske zadruge
I	I
Primer Čevltarstv«
Po dobrem letu dni, odkar se Neodvisni sindikati Slovenije
ubadajo s primerom Čevljarstva, so naredili korak naprej na
pravnem področju, so povedali predstavniki sindikata na
petkovi tiskovni konrfenci, ki so jo sklicali predvsem zaradi
raz[asnitve prizadevanj pri reševanju primera kidričevske-
ga Čevljarstva. Sicer pa so tokrat dodobra razjasnili tudi rav-
nanje v primerih tožb proti njim.
Znano je, da so se nekdanji de-
lavci in delavke Čevljarstva - up-
niki podjetja, ki so lansko poletje
dva meseca zasedali upravne
prostore podjetja, pritožili na
višje sodišče zaradi razsodbe v
tožbi zaradi motenja posesti, ki jo
le podalo ptujsko okrožno
sodišče. Milan I^šič, predstav-
nik sindikata v Čevljarstvu, je ob
tem povedal: "Tožbo zaradi mo-
tenja posesti je dobilo Čevljarst-
voj do nas, ki smo zasedali pod-
letje, pa je podalo še odškodnin-
ski zahtevek v znesku dobrih 8,2
"lilijona tolarjev ter zahtevo po
začasni odredbi. Ta odredba bi
delavcem, ki smo zasedali pod-
'^^je in smo tudi upniki v njem,
odvzela pravico do izplačila dela
terjatev, ki jih imamo do podjetja
kot njeni upniki. Čevljarstvo bi
nam moralo začeti izplačevati te-
rajatve konec maja, ko poteče 10-
mesečni moratorij. Vendar smo
se v teh dneh na sodišču seznanili
z informacijo, da zahtevi Čevl-
jarstva ni bilo ugodeno."
"Do takrat, ko bomo prišli v
primeru Čevljarstva Kidričevo
resnici do dna, je še daleč, vendar
bomo vztrajali. Po več kot letu
dni dela članov našega sindikata,
opozarjanja in obračanja na
mnoge pristojne institucije v
naši državi, smo le dočakali, da
lahko rečemo, da smo končno na-
redili korak naprej. V tem času
pristojni organi že raziskujejo,
ali je bil stečaj v podjetju Čevl-
jarstvo resnično uveden na legal-
ni način in, ali so bile, kot navaja-
mo mi, ob tem zraven tudi neka-
tere nepravilnosti. Še zmeraj
trdimo, da v času zasedbe upra-
nih prostorov nismo motili
proizvodnje v podjetju, ampak
smo želeli le na zakonit način
opraviti z nekaterimi nepravil-
nostmi v poslovanju podjetja.
Ptujski okrožni državni tožilec
Marjan Glavar nam je tudi do-
volil, da o tem lahko seznanimo
javnost, zato smo sklicali
današnjo tiskovno konferenco.
Pri njem smo bili seznanjeni, da
so zdaj že uvedneni nekateri prei-
skovalni postopki. Pri teh naj bi
šlo za sum ponarejanja uradnih
listin in overitve lažnih vsebin.
Ustavno sodišče bo moralo raz-
soditi o zakonitosti v tem prime-
ru in pri Neodvisnih sindikatih
bomo vztrajali tudi v prihodnje,"
je med drugim dejal Rastko
Plohi, predsednik Neodvisnih
sidnikatov Slovenije.
T. Mohorko
Zanisano v Tedniku ne drži?
Na 15. seji sveta občine Destmik - Trnovska vas, ki
je bila 11. aprila, niso sprejeli sklepa o prenosu sousta-
noviteljskih pravic javnega zavoda in osnutka odloka
o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej.
Zahtevali so podrobnejšo seznanitev.
Predsednik sveta mestne občine Ptuj Milan Čuček
je zapis o tej seji prebral v Tedniku, kijeizšellS. apri-
la, zato je na seji mestnega sveta, kije bila naslednji
dan (nadaljevanje 17. seje, kise je začela 15. aprila)
zahteval pojasnilo odgovornih glede na to, da so na seji
15. aprila ptujski svetniki razpravljali o osnutku od-
loka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej
Ptuj, kjer je dobesedno napisano, "da na podlagi skle-
pov občinskih svetov občin Destmik-Tmovska vas,
Dornava, Gorišnica, Kidričevo, Majšperk, Juršinci,
Videm in Zavrč izvršuje ustanoviteljske pravice do
zavoda na območjih teh občin mestna občina Ptuj".
Torej so razpravljali in sklepali o aktu, ki ne kaze de-
janskega stanja. Milan Čuček je ob tem povedal, da
gre v tem primeru za akt, ki temelji na lazi, in da ne
verjame, da so bili tudi drugi sklepi sprejeti. Prosil je
za pomoč, kako naj zadevo izpelje.
V tem primeru je za usklajevanje med občinami
skrbel župan dr. Luci, kije nemudoma pristavil, da se
lahko v te postopke vključijo tudi drugi, torej svetniki
in poslanske skupine oziroma sami sveti, da se bodo
lahko podrobneje seznanili, kako to v praksi deluje.
xr_____________/.l:;_____j_______:____ ____
nosti V mestni občini Kristina Šamperl-Purg je v od-
govoru predsedniku sveta Milanu Cučku navedla, da
so pisno sprejeli šest sklepov, od dveh drugih občin pa
dobili ustno zagotovilo, da jih bodo prejeli v naj-
krajšem času. Informacije, s katerimi so razpolagali,
naj bi bile stare teden dni. V prepričanju, da je vse v
redu, ker so bila zagotovila županov, da bodo sveti to
sprejeli, je bilosnutek odloka pripravljen in predlagan
mestnemu svetu v razpravo in sprejem, čeprav vseh pi-
snih dokumentov o tem, da zapisano v odloku tudi
drži, niso imeli. Milan Čuček je jezen ugotovil, da vse-
ga le ne gre naprtiti mestnemu svetu in da morajo
upravni organi zadeve, o katerih razpravlja mestni
svet, konkretno in strokovno pripraviti. Po mnenju ne-
katerih svetnikov pa zadeva le ni tako huda, saj je to
bilozapisaru) le v Tedniku in da na osnovi zapisa s seje
še ni mogoče stoodstotno zatrditi, da je v resnici tudi
tako, da svet občine Destmik - Trnovska vas ni sprejel
že omenjenega odloka.
Dejstvo pa je, da ni odgovorno, da so v razpravo do-
kumenti, ki ne držijo, pa čeprav se za to izve iz za ne-
katere nekompetentnega okolja, torej Tednika. Lahko
pa bi se o vsem osebno prepričali v občini Destmik -
Trnovska vas, kjer omenjenega osnutka v resnici niso
sprejeli. Če drugo ne, se iz tega primera lahko vsi nekaj
naučimo; predvsem lahko pričakujemo, da bo predbg
odloka pa le temeljil na resničnih podatkih. Tudi to
^■hn/in h n/iam)nmermi rlfilu mp^tvpun
10- PO NAŠIH KRA.11H
25. APRIL 1996- TEDNIH
DORNAVA / REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK
Keterendvm uspel
v občini Dornava je uspel nedeljski referendum za občin-
ski samoprispevek za naslednjih pet let. Kaže, da imajo
tamkajšnji prebivalci s to obliko zbiranja denarja dobre
izkušnje, saj je ob 61,85-odstotni volilni udeležbi za sa-
moprispevek glasovalo kar 65,85 volilcev.
Kot nam je povedal dornav-
ski župan mag. Tone Veli-
konja, bodo že do zime obno-
vili ogrevanje v dornavski
osnovni šoli, uredili in asfalti-
rali nekatere ceste in začeli
gradnjo vodovoda.
%
V 5. volilni enoti so v nedel-
jo potekale tudi nadomestne
volitve za občinski svet . Za
svetnika je bil izvoljen Jožef
Kekec s Polenšaka in tako bo
dornavski občinski svet spet
deloval z desetimi svetniki.
MS
KIDRIČEVO / S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Tokni m kmnunmim l^km
Svetniki občine Kidričevo so na 4., izredni seji v četrtek, 18.
aprila, namesto predvidenih devet razpravljali in sklepali le
o sedmih točkah dnevnega reda.
Tako so po obsežni razlagi
Staneta Napasta, vodje oddelka
za okolje in prostor v mestni
občini Ptuj, z manjšimi pripom-
bami sprejeli odlok o taksi za
ustvarjanje odpadkov in pov-
račilo za izkoriščanje in rabo pit-
ne vode v občini. Tako je novem
v tej občini mesečna taksa za od-
voz odpadkov 387,20 tolarjev po
gospodinjstvu, od tega 238 tolar-
jev za sanacijo in širitev komu-
nalne deponije v Brstju in 149,20
tolarjev za obratovanje in
vzdrževanje komunalne deponi-
je. Za podjetja in druge je komu-
nalna taksa 1.943,20 tolarjev za
kubični meter odpadkov. Poleg
tega bo ob vodarini potrebno
odslej plačevati za rabo pime
vode 57,25 tolarjev po kubičnem
metru vode, od česa bodo name-
nili 35 tolarjev za gradnjo vodo-
vodnega omrežja v občini Ki-
dričevo, 10,25 tolarjev za
gradnjo globinskih vodnjakov in
varovanje vodnih virov ter 12,00
tolarjev za tekoče investicijsko
vzdrževanje.
V nadaljevanju so kidričevski
svetniki na predlog komisije za
statut in poslovnik ter na osnovi
zahteve ministrstva za okolje in
prostor sprejeli sklep, ki naj bi v
najkrajšem času odpravil nes-
kladnosti statuta občine Ki-
dričevo z zakonom. Soglašali so
s spremembo namembnosti pos-
lovnih prostorov v stanovanj-
skem bloku Vintarovci 53 za po-
trebe ministrstva za notranje za-
deve oziroma policijske postaje
Ptuj. O tem so sklepali, ker še ni
dokončana delitvena bilanca
med mestno občino Ptuj in novo
nastalimi občinami.
Kritično so obravnavali pred-
loge in pobude krajevnega odbo-
ra Kidričevo, čeprav so nekateri
izrazili nezadovoljstvo, ker ob
tem na sejo niso povabili pred-
sednika krajevnega odbora Ki-
dričevo Darka Ferlinca. Sicer pa
so menili, da nekateri ne znajo
ali pa nočejo prebrati statuta
občine, v katerem so pristojnosti
krajevnih odborov jasno
določene.
Soglašali so, da v svet javnega
zavoda Zdravstveni dom Ptuj
imenujejo Ivana Tementa iz
Vidma pri Ptuju, imenovali
tričlansko komisijo za uničenje
neuporabnih pečatov, petčlanski
odbor za pokopališče v Lovren-
cu na Dravskem polju ter govor-
nika za to območje, ob koncu pa
so se seznanili še z razdelitvijo
sredstev za šport in rekreacijo.
-OM
Ukinitev kmievnih skupnosti
Svetniki občine Videm so v torek naredili prvi korak k volitvam
v povezovalne organe med občani in občino. Glede na vsebino
osnutka sprememb statuta občine bo župan, najverjetneje jese-
ni, razpisal volitve v vaške odbore; teh bo na območju občine
okoli štirideset. S to odločitvijo so svetniki na torkovi seji
prižgali zeleno luč za ukinitev krajevnih skupnosti.
V osnutku sprememb statuta
občine, ki ga je po razpravah v po-
litičnih strankah oblikovala stat-
utamo-pravna komisija, je zapisa-
no, da bodo občani volili svoje
predstavnike v vaške odbore. Ti
bodo glede na velikost vasi šteli
tri, pet ali sedem članov. Člani
vaških odborov, ki bodo dobili na
volitvah največ glasov, bodo ses-
tavljali svete vaških skupnosti kot
vmesno obliko organiziranosti v
odnosu do občine. Na neki način
bodo torej sveti vaških skupnosti
prevzeli funkcijo sedanjih krajev-
nih skupnosti. Tako vaški odbori
kot sveti vaških skupnosti pa bodo
brez statusa pravne osebe, kar med
drugim pomeni tudi to, da ne
bodo mogli imeti svojih žiro
računov. Gospodarsko-finančne
odločitve se torej v celoti pre-
našajo na občino oziroma njen
svet.
Odločitev, na tajnem glaso-
vanju sprejeta s potrebno dvo-
tretjinsko večino, pa ni bila niti
najmanj lahka. Medtem ko je
večina svetnikov iz sedanjih KS
Videm in Dolena tudi v razpravi
podpirala novo organiziranost
podaljšane roke občine do
občanov, so bili nekateri svetni-
ki iz KS Leskovec in Podlehnik
odločno proti, nekateri pa so
dvomili o umestnosti takih spre-
memb. Predvsem zato ker ob
osnutku sprememb občinskega
statuta niso dobili dovolj infor-
macij o dobrih in slabih straneh
odločitve in zato ker sta krajevni
skupnosti na teh območjih delali
dobro in so ju podprli m^jj
občani na zadnjih zborih
občanov. Tema dveinj
območjema bo torej nova orga.
niziranost, kljub demokra-
tičnosti odločitve, na neki način
vsiljena.
Dokaj hitro pa so videmski
svemiki tokrat sprejeli tri odloke
ki prinašajo spremembe dolgo,'
ročnega in srednjeročnega pros-
torskega plana na območju občine
Videm. V razpravi o teh spre-
membah je bilo 140 pripomb, 7o
jih je pripravljalec gradiva upošte-
val. V občini so tako opredeljene
nove površine za stanovanjsko
gradnjo, dana je možnost gradnje
nekaj rekreacijskih centrov,
odprtje gramoznice v k.o. Lanco-
va vas ... Izrecno pa so poudarili,
da iz odlokov, sprejetih v paketu,
izločajo traso predvidene magi-
stralne ceste M - 3 Hajdina -
Ormož, ki naj bi bila po več
možnih variantah speljana po
območju občine Videm.
J. Bračit
PTUJ / RASTE PRVA ZASEBNA LEKARNA
Na Ptujskem še šiiri lekarne
Na Potrčevi 23 v Ptuju že raste prva zasebna lekarna, za drugo
novo lekarniško enoto si prizadevajo v javnem zavodu lekarne
Ptuj, kjer so v zadnjem času veliko naredili za posodobitev obsto-
ječe lekarniške mreže, novi lekarni pa sta predvideni tudi v
občinah Gorišnica in Videm.
Po temeljiti prenovi najprej
ptujske lekarne so ptujski lekar-
narji obnovili lekarno v Ki-
dričevem, sedaj gradijo novo v
Majšperku. Ob tem si prizadeva-
jo, da bi obstoječo lekarno razde-
lili v dve enoti. Lokacijo že ne-
kaj časa vztrajno iščejo, sočasno
pa iščejo soglasje pri vseh deve-
tih občinah, da pričnejo kon-
kretno delo. Do sedaj v zavodu
nimajo še nobenega soglasja, v
oddelku za družbene dejavnosti
mestne občine Ptuj, kjer jih zbi-
rajo, jim manjkata še dve (poda-
tek je s konca prejšnjega tedna) -
soglasji morata priti še iz občin
Majšperk in Juršinci. Lokacija
nove lekarne v Ptuju mora biti
najmanj 400 metrov cestne raz-
dalje od že obstoječe.
Na območju novih občin, ki
so nastale iz bivše ptujske, sta
novi lekarni predvideni v
Gorišnici in Vidmu. Po predlo-
gu kriterijev za javno lekarniško
mrežo, ki so ga izdelali v lekar-
niški zbornici, se za izračun šte-
vila lekarn v Sloveniji upošteva
kriterij 7000 prebivalcev na le-
karno. Lekarna se lahko ustano-
vi, če bo oskrbovala najmanj pet
tisoč prebivalcev, občina z manj
kot pet tisoč prebivalci pa lahko
ustanovi lekarno oziroma raz-
piše zanjo koncesijo, če oskrbuje
tudi prebivalce sosednjih občin.
Če v občini že posluje ena ali več
lekarn, se nova lahko ustanovi le
v primeru, če ena pokriva več
kot 12 tisoč prebivalcev. Pri us-
tanovitvi lekarne je pomembno
tudi, da je v občini organizirana
osnovna zdravstvena dejavnost z
najmanj vsakodnevno prisot-
nostjo vsaj enega zdravnika v
splošni ambulanti. Lekarniška
podružnica pa se lahko ustanovi
v kraju, ki ima manj kot pet tisoč
prebivalcev, organizirano
osnovno zdravstveno dejavnost,
do najbližje lekarne pa je več kot
6 km.
MG
JURŠINCI / APRILSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Juršinski svetniki so na aprilski seji občinskega sveta raz-j
pravljali o številni temah, med drugim so sprejeli tudi vse tri 1
osnutke odlokov, ki se nanašajo na prostorsko preoblikovanje
v občini, dopolnili pravilnik o finančnih intevencijah za ohran-
je in razvoj kmetijst\'a in sprejeli sklep o povišanju povračila
stroškov za priklop na obstoječe vodovodno omrežje.
Po nekoliko daljši razpravi o
predlogu odloka o taksi za ustvar-
janje odpadkov in povračilu za iz-
koriščanje ter rabo pitne vode so
svetniki odločili, da bo cena pov-
račila ob vodarini znašala dobrih
57 tolarjev za kubik vode. Odlok
bo pričel veljati že prvega maja le-
tos. Nekoliko dopolnjen in razšir-
jen je pravilnik o intervencijah v
kmetijstvu, za katere letos namen-
jajo 6 milijonov tolarjev. V teh
dneh bo v razpisu na voljo 5,6 mi-
lijonov tolarjev za intervencije,
400 tisoč tolarjev pa bodo nameni-
li za regulacijo potoka Krka v na-
selju Sakušak.
Tokrat so svetniki na mizo do-
bili nekaj ponudb izvajalcev, ki bi
v prihodnje skrbeli za redna
vzdrževalna dela pri javni raz-
svetljavi, vendar so odločili, da
bodo enega od ponudnikov izbrali
na majski seji. V teh dneh bo po-
sebna občinska komisija pregleda-
la ostrešje juršinske šole in pri tem
ugotovila, kakšne so odgovornosti
izvajalca del, kajti na delu ostrešja
naj bi v notranjost že nekaj časa
pronicila voda.
Tudi izvajalca modernizacije in
obnove lokalnih in krajevnih cest
v juršinski občini naj bi izbrali na
prihodnji seji, potem ko bo poseb-
na komisija zbrala vse ponudbe.
Kot dodatno točko so obravnavali
sklep o povišanju povračila
stroškov na že obstoječem vodo-
vodnem sistemu, nabralo pa se je
13 vlog institucij, društev ter pris-
tojnih služb.
T. Mohorko
"Noro" leto
"Nore krave" prihajajo v Slo-
veniji prav za najrazličnejše pris-
podobe. Komentator Republike
je svoje opozarjanje na letošnje
napačno, preveč optimistično
prikazovanje lanskih gospodar-
skih rezultatov končal z ugoto-
vitvijo, da v tem "norem" (pred-
volilnem) letu, ko očitno niso
"nore" le krave, pravzaprav sploh
ni mogoč normalen pogovor o
odprtih gospodarskih vprašanj-
ih. Uvodničar Slovenca je ob na-
povedanih demonstracijah ne-
kega ženskega gibanja ob
papeževem obisku v Sloveniji
zapisal, da niso nore le krave,
ampak tudi (nekatere) ženske.
Za svojevrstno norost bi lahko
označili tudi nekatere protislov-
ne zahteve, na katere je opozoril
guverner Banke Slovenije dr.
Arhar, po katerih bi morali
hkrati devalvirati tolar in še
znižati inflacijo. To dvoje pa
vsekakor ne gre skupaj.
V SLOVENIJI NI
NORIH KRAV
Za zdaj uradno sporočajo, da v
Sloveniji ni "norih krav". To pa
še ne pomeni, da tudi glede tega
nismo počenjali neumnosti.
Tako so pristojni o razmerah pri
nas in možnih posledicah naj-
prej "strogo zaupno" poročali po-
litikom in poslancem, namesto
da bi o vsem takoj jasno in sproti
obveščali vso javnost. Še posebej
informacija o posameznih pre-
ventivnih ukrepih bi morala biti
nedvomna in razumljiva za vse.
Med temi ukrepi je bilo omenje-
no, da bo izločena iz prodaje go-
veja drobovina, vendar tega v
mesnicah ni opaziti.
Sicer pa so na nedavnem stro-
kovnem posvetovanju opozorili,
da bi lahko bolezen "norih krav",
ki že nekaj let razsaja v Angliji,
zdaj pa, kot govorijo poročila,
tudi v nekaterih drugih zahod-
noevropskih državah, izrabili za
promocijo in uveljavitev blagov-
ne znamke slovenskega govejega
mesa in njegove neoporečnosti.
Dosedanje raziskave so pokaza-
le, da se bolezen širi prek neu-
strezno pripravljene kostne
moke za prehrano živine (v kate-
ro so bila predelana tudi
okužena goveda).
Čeprav gre zdaj le še za dom-
nevo, da se bolezen prenaša z
živali na ljudi in čeprav ni
znanstveno potrjeno, da se pre-
naša prek mesa in mleka, je že
tudi pri nas prodaja govedine
upadla za petino. Če se bo odpor
proti govedini povečeval, se
bodo tudi slovenski rejci kmalu
znašli v kaj nezavidnem
položaju. V Primorskih novicah
pišejo, da ni razlogov za odpor
proti slovenskemu govejemu
mesu. "Za razliko od držav, ki so
uvažale britansko meso in se
upravičeno bojijo razkritja mo-
rebitne povezave med boleznijo
norih krav in njeno človeško
različico, bi slovenski govedorej-
ci morali preplah med po-
trošniki obrniti v svoj prid. Ne le
da govedine, ki pristane v me-
snicah, ne uvažamo, slovenska
govedina po kakovosti sodi v
sam vrh. K temu prispeva nara-
ven način prireje, saj se govedo
prosto pase, in še neonesnaženo
okolje, ki odpušča tak način pri-
reje. Zdaj bi bil torej pravi trenu-
tek za prodor zaščitne blagovne
znamke, ki bi kupcu povedala,
da ima v rokah meso slovenske
govedi, ki se je paslo, denimo, na
alpskih pašnikih. To zamisel so
že udejanili v Avstriji in Italiji,
kjer zdaj kupcem v mesnicah do-
povedujejo, da kupujejo sloven-
sko govedino, ki se je drži sloves
neoporečnega mesa."
V združenju govedorejcev Slo-
venije opozarjajo na nujnost pri-
prave zakonodaje za zaščito slo-
venskih rejcev govedi in po-
trošnikov. Med drugim predla-
gajo tudi ločitev klavniških pre-
delovalnih obratov na klavnice,
ki koljejo in predelujejo uvoženo
govedo, in na "domače klavnice".
V združenju pravijo, da imajo
potrošniki pravico do poznavan-
ja podatkov o poreklu mesa.
POLICAJI BODO
VAROVALI PAPEŽA
Nekateri so za norost in "ne-
dopustno dejanje" proglasili tudi
grožnjo policijskega sindikata,
da policaji ne bodo mogli zago-
toviti varovanja papeža ob obi-
sku v Sloveniji, če pred tem mi-
nistrstvo za notranje zadeve ne
bo uredilo nekaterih njihovih
spornih socialnih zahtev. Pot, ki
jo je zbral policijski sindikat, je
vsekakor nenavadna in nedo-
pustna. Vendar pa se je zdaj vse
nekako uredilo.
Konec tedna je minister za no-
tranje zadeve Andrej Šter s po-
polno odgovornostjo sporočil
javnosti, da varnost papeževega
obiska ni negotova. Ster je tudi
zagotovil, da bodo policisti, tako
kot doslej, zaupane naloge odgo-
vorno in kakovostno opravili.
Notranji minister je povedal, da
je takšna volja in odločitev poli-
cistov, ki so se tudi distancirali
od izsiljevalskih zahtev svojega
sindikata. Šter je dejal, da je to
"zmaga razuma in odgovornos-
ti".
Sicer pa priprave na papežev
obisk, kot sporočajo iz cerkvene
informativne službe, potekajo
nemoteno. V posebnem spo-
ročilu tiskovnega urada pozivajo
vse "duhovnike, člane župnij-
skih pastoralnih svetov in druge
odgovore za zbiranje prijav, naj
ljudem znova povedo, da je
papežev obisk namenjen vsem
Slovencem, ne samo vernim.
Papež želi obiskati in nagovoriti
vse: verne in neverne, drugače
verne in vse druge ljudi dobre
volje."
Beograjski nadškof in metro-
polit dr. Franc Perko pa v
Družini piše, da so vsi slovenski
verniki, katoličani, odgovorni,
da pokažejo vesoljni Cerkvi in
svetu, "da smo solidarni med se-
boj, s cerkvenim vodstvom in z
vesoljno Cerkvijo. Tu smo
dolžni osebne interese in lagod-
nost žrtvovati za veličino Cerkve
na Slovenskem in slovenskega
naroda."
Boštjan Turk, predsednik
ljubljanske SKD, v Dnevniku
kritizira Živo Vidmar, ker se je
"odločila organizirati demon-
stracije, v katerih bi 'urbi et orbi'
sporočila to, kar nam je marksis-
tična 'znanost' dobrega pol sto-
letja vtepala v prestrašene buti-
ce. Namreč: da je religija opij
ljudstvo, edini namen papeževe-
ga obiska v Sloveniji pa nas-
lednji: netreznemu slovenstvu,
zamaknjenemu v krščansko tra-
dicijo, posesati iz duha še zadnje
kaplje neodvisnosti in samostoj-
nosti ..."
Živa Vidmar pa pravi, da na|
bi na teh demonstracijah "enako
misleče ženske in njim naklonjc
ni moški opozorili na deformaci-
je katoliške cerkve in njeno ž^
stoletja dolgo 'diskriminatorno
ravnanje z ženskami. Opozoril'
naj bi, da cerkev onemogoča
enake možnosti za oba spola-
Živa Vidmar tudi opozarja, da j^
"v demokratičnih državah nava-
da, da se ob obiskih državnikom'
javno pokaže nestrinjanje s pol''
tiko njihove države".
Jak Kopri^<
f EDNIK ■ 25. APRIL 1996
NASI KRAJI IN UUDJE -11
pTUJ / VZORNO KRVODAJALSTVO V PERUTNINI
KrvodaiaUem srebrne in zlata znaika
jiolektiv Perutnine Ptuj se lahko pohvali z lepim števi-
lom aktivnih krvodajalcev, pa tudi z dobro organizacijo
jj^vodajalstva. Čeprav seje število zaposlenih v letih 1990
1995 zmanjšalo, je število krvodajalcev in število daro-
vanj krvi nenehno naraščalo. Lani je bilo v Perutnini 264
aktivnih krvodajalcev, ki so darovali kri kar 353 krat.
Vodstvo podjetja krvodajalsko
aktivnost zaposlenih podpira.
vsako leto tudi priredi sprejem
za tiste krvodajalce, ki jim v tis-
tem letu pripada posebno priz-
nanje; ta se namreč podelijo za
vsakih pet darovanj, za petind-
vajsetkratno darovanje dobi da-
rovalec srebrno, za petdesetkrat-
no pa zlato značko. Letos so po-
delili kar 72 priznanj, od tega
šest srebrnih in eno zlato
značko. Sicer pa se lahko Perut-
nina pohvali z dvema nadvse ak-
tivnima krvodajalcema, ki sta si-
cer že upokojena: Bruno Krajnc
je daroval kri 67 krat in Ivan Ga-
vez 69 krat.
Krvodajalsko aktivnost zapos-
lenih je na kratki slovesnosti
prejšnji teden pohvalil vodja
splošno-kadrovskega sektorja v
podjetju Dimče Stojčevski in
poudaril, da je tudi krvodajalst-
vo tisto, ki dviguje ugled podjet-
ja. Pripravljenost ljudi, da nese-
bično pomagajo drugim s svojo
življenjsko tekočino, je navse-
zadnje odsev dobrega vzdušja v
podjetju, to pa je še kako po-
membno tudi z vidika poslovne
uspešnosti.
Dosedanji organizator krvoda-
jalstva Lojze Cajnko je v krat-
kem predstavil zgodovino krvo-
dajalstva v Perutnini, katerega
začetki segajo že v leto 1976.
Največji vzpon je doseglo leta
1985 s 161 odvzemi krvi. Leta
1989 se je krvodajalska aktivnost
zelo zmanjšala, saj je bilo kljub
137 aktivnim krvodajalcem in
največjemu številu zaposlenih le
24 darovanj. Tako kot podjetje
je bilo tedaj tudi krvodajalstvo v
prelomnem obdobju. Medtem
ko je podjetje znova okrepilo
svojo gospodarsko moč in ko se
pripravlja na osvojitev cenifika-
ta kakovosti ISO 9001, je tudi
krvodajalstvo doseglo doslej naj-
večji razmah.
Hvaležnost krvodajalcem in
organizatorju v Perutnini Ptuj
so s svojo prisotnostjo in beseda-
mi izrazili tudi predstavniki
območne organizacije Rdečega
križa in transfuzijskega oddelka
ptujske bolnišnice. Zahvala vel-
ja tudi v imenu vseh, ki so ali
bodo kdajkoli potrebovali kri si-
cer neznanega darovalca.
J. Bračič
Zlato značko za 50 krat darovano krije prejel Valentin Turnšek
Zlato značko za 50 krat darovano kri je prejel Valentin
Tumšekf srebrne, za 25-kratno darovanje, pa: Janja To-
plak, Stanko Polič, Janez^ Potočnik, Zlatko Hojnik, Sta-
nislav Emeršič in Jože Žnider. Priznanje za 45-kratno
darovanje je prejel Milan Herga^ za štirideset krat Mar-
tin Brec, za petintrideset krat Milan Munda^ za trideset-
kratno darovanje krvi pa Zlatko Štrucl, Ivan Kukovič in
Vladimir Fras.
Priznanje in zahvala požrtvovalnemu organizatorju krvodajal-
stva v Perutnini Ptuj Lozetu Cajnku.
keianie skupin
severovzhodne Sloveniie
v ormoškem domu kulture se je v četrtek dopoldne
zbralo 12 otroških folklornih skupin iz vse severovzhod-
ne Slovenije, ki so bile izbrane na občinskih srečanjih.
Okrog 250 otrok je s svojo vedrino napolnilo ne le dvora-
no, ampak vse mesto.
V sončnem dnevu so mimo nas
frfotali čudovito urejeni nasto-
pajoči, s šalo razganjali tremo
pred bližajočim se nastopom in
uživali tudi ob misli, da njihovi
vrstniki v tem trenutku sedijo v
šolskih klopeh.
Trema je bila tudi na mestu, saj
so med gledalci poleg strogih oči
mentorjev nad njihovim nasto-
pom bdeli tudi visoki predstav-
niki združenja folklornih skupin
Slovenije. Branko Fuchs, pred-
sednik združenja folklornih sku-
Pin severovzhodne Slovenije, je
s prireditvijo, ki jo je organi-
^""ala občinska zveza kulturnih
°J'8anizacij Ormož, zelo zadov-
'en. Poudaril je, da smo imeli
^•■^ložnost videti najboljše sku-
ki so se na preteklih
ečanjih pokazale v kvalitetni
Na našem koncu Slovenije
okrog 70 otroških folklor-
skuDin, ki vključujejo čez
1000 mladih plesalcev od 2. do 8.
razreda osnovne šole. Prav ta
razširjenost ohranjanja ljudske-
ga plesa daje bogastvo naši regiji
in hkrati tudi zagotavlja, da bo
odnos do ljudskega izročila živel
tudi pri mladih, ki se imajo ka-
sneje možnost vključiti v eno iz-
med 90 odraslih folklornih sku-
pin v regiji.
Meta Benčina, oblikovalka
programa, je v Ormož prišla z
namenom, da izmed nastopa-
jočih izbere najboljše, ki bodo
nastopili na republiškem
srečanju folklornih skupin.
Opozorila je na razveseljujoče
dejstvo, da se raven otroške fol-
klore dviguje povsod po Sloveni-
ji. Pohvalila je prireditev in nas-
tope otrok, ki so izvajali tudi ple-
se, namenjene odraslim, prikro-
jene njihovi zmogljivosti. Tudi v
tem se zrcali dobro delo mentor-
jev, ki so izbrali takšne progra-
me, da so jih otroci obvladali.
Pevski del nastopa ni zaostajal za
plesnim, k zaokroženosti celot-
nega nastopa pa je prispeval tudi
videz nastopajočih Čeprav so
šole v svojih sredstvih zelo ome-
jene, pa vseeno dajo vedno več
sredstev za primeren videz svoj-
ih folklornih skupin. Vedno
manj je motečih dodatkov, ki ne
sodijo na nošo, malce bolj se bo
potrebno potruditi še z de-
kliškimi pričeskami.
Na področnem srečanju so nas-
topile otroške folklorne skupine
dvojezične OŠ Dobrovnik (men-
torica: Anica Car, koreograf: Ti-
bor Korbačič), OŠ Ivanjkovci
(Irena Cerovič), OŠ Lenart
(Kristina Petovar), OŠ Poljčane
(Branko Fuchs), OŠ Janka
Padežnika Maribor (Tamara
Škafar), OŠ Središče ob Dravi
(Milena Orešnik), OŠ Prežiho-
vega Voranca. Maribor (Nežka
Lubej), Rožmarin Dolena
(Frančka Petrovič), OŠ Ložnica
(Marjana Jerb), OŠ Turnišče
(Danica Kocet) in skupina vrtca
Svečina (Slavica Krstič).
vk
^oleg kvalitetnih nastopov je potrebno pohvaliti tudi celostni videz simpatičnih kratkohlačnikov.
Obuimie va$kik obiiaiev
Potem ko so se vMarkovcih že srečali starejši folkloristi,
so pred dobrim tednom na Selih pripravili še medobčin-
sko srečanje otroških folklornih skupin. Predstavilo seje
deset otroških skupin: iz Ptuja, z Destmika, iz Domave,
Cirkulan, Kidričevega, Podlehnika, Markovcev, Cirkovc
in Dolene, srečanje pa je pripravila ptujska zveza kultur-
nih organizacij skupaj z občino Videm kot glavnim po-
kroviteljem in prosvetnim društvom Sela.
Veliko število nastopajočih
malih folkloristov, ki plešejo in
pojejo po mnogih folklornih
društvih širšega ptujskega
območja, z veliko dobre volje
ohranja stare ljudske običaje. Na
Selih smo tokrat lahko videli
mnoge običaje, ki se jih danes
spomni le še redko kdo, otroci pa
so jih znali prikazati in zaigrati
na šaljiv način.
Najmlajši plesalci in plesalke
so prišli iz ptujskega Vzgojno-
varstvenega zavoda - iz enot na
Potrčevi 9 in 9a. Njihovi mento-
rici sta Nežika Šešo in Olga
Ivančič, ritmično-plesni krožek
pa malčki v vrtcu letos obiskuje-
jo prvič. Na Destrniku so
otroško folklorno skupino usta-
novili že pred petimi leti, tudi
danes je njihova mentorica
domačinka Anica Toplak, za
letošnje srečanje pa so pripravili
Otroško gostuvanje. V Dornavi
so skupini pred enajstimi leti
dali kar domače ime Mladi luka-
ri. Delajo na šoli z mentorico
Darinko Žnidarič, njihov to-
kratni nastop pa je bil povezan s
tepežnico. Na OŠ Cirkulane dela
z otroki Danica Zelenik. Letos
je ta skupina za srečanje pripra-
vila star ljudski običaj De-
kliščina na vasi. V Kidričevem
so otroci v folklorni skupini ple-
sali že leta 1954, ko so začeli z
gorenjskimi plesi, pozneje so jim
dodali še belokranjske in z njimi
so se predstavili tudi na
letošnjem folklornem srečanju.
Že nekaj let je njihova mentorica
Nežika Šešo. Otroška skupina
Žvegla iz Podlehnika in mento-
rica Romana Mere so skupaj že
kar nekaj let, predvsem se pri
njih sliši veliko ljudskega petja;
s pesmimi in plesi domačega
kraja so nastopili tudi na
letošnjem srečanju. Folklora
tako kot v Cirkovcah domuje
tudi v Markovcih, otroška sku-
pina pa z mentorjem Milanom
Gabrovcem dela na tamkajšnji
šoli. V skupini plešejo predvsem
plese s ptujskega polja. Da imajo
v cirkovški odrasli skupini do-
bre plesalce, najprej zanje
poskrbijo že v šoli, kjer plešejo
in pojejo pod vodstvom Marije
Jurtela, letos pa so folklornemu
spletu dali naslov Regiment. Po-
leg odrasle skupine, ki deluje v
ptujski bolnišnici, se tam
družijo, pojejo in veselijo tudi
najmlajši. Za nastope in revije se
pripravljajo z mentorico Cvetko
Glatz. Mlade folkloriste imajo
tudi v Doleni, kjer že nekaj let
deluje skupina Rožmarin. Mlade
plesalce vodi Francka Petrovič
in danes plešejo že v dveh
otroških skupinah. Na letošnjem
medobčinskem srečanju so bili
izbrani za področno folklorno
revijo, ki so jo v minulem tednu
pripravili v Ormožu.
Tat|ana Mohorko
Plesali, peli in igrali so najmlajši folkloristi.
12 - OD TOD IN TAM
25. APRIL 1996 - TEDN||(
PTUJ / SREČANJE MLADIH TEHNIKOV
Tri prva mesto
ptuiskim šolarlem
Na tretjem srečanju mladih tehnikov šol s prilagojenim pro-
gramom se je v petek na Ptuju pomerilo 42 najboljših učen-
cev in učenk iz devetih šol s prilagojenim programom pomur-
ske in podravske regije. Učenke in učence, ki so prišli iz
Gornje Radgone^ Lenarta, Lendave, Ljutomerja, Maribora,
Ormoža, Slovenske Bistrice, Murske Sobote in seveda Ptuje,
je gostila ptujska osnovna šola dr. Ljudevita Pivka. Po tek-
movanju so si mladi ogledali še ptujski grad, šola pa jih je s
pomočjo sponzorjev pogostila.
V dveh urah, kolikor so imeli
časa za tekmovanje, so učenci in
učenke višjih razredov spretno
oblikovali različne predmete. Iz-
pod rok oblikovalcev kovine so
nastali svečniki, pri obdeloval-
cih lesa tehtnice, pri oblikoval-
cih papirja praktične mape in pri
oblikovalkah tekstila zelo sim-
patični veseli črvi. Zanimivo je,
da se učenci z izbiro sebi primer-
nega materiala posredno že
odločajo za svoj poklic.
Za vsako panogo je lahko po-
samezna šola prijavila po dva
učenca. Komisije, sestavljene iz
učiteljev, pa so ocenjevale estets-
ki videz izdelanega predmeta,
natančnost in samostojnost pri
delu, funkcionalnost predmeta
... Najboljša dva iz vsake katego-
rije se bosta udeležila državnega
tekmovanja mladih tehnikov, ki
bo junija v Velenju, kjer se bodo
učenci iz šol s prilagojenim pro-
gramom srečali z vsemi drugimi
učenci in učenkami in se z njimi
pomerili v istih disciplinah.
Najboljši trije, ki so za uspeh
na Ptuju prejeli tudi diplomo, so
bili: v kategoriji obdelovanja pa-
pirja Branko Stajnko (Ptuj),
Alenka Vrečič (Lenart) in Mar-
jan Lukavski (Ptuj); v kategoriji
obdelovanja tekstila je zmagala
Petra Žuran (Ptuj) pred Marijo
Jelenko (Slovenska Bistrica) in
Majdo Vindiš (Ptuj); v kategori-
ji obdelovanja kovin je zmagal
Miha Žohar (Ptuj) pred Dar-
kom Senčarjem (Maribor) in
Francem Krivicem (Slovenska
Bistrica); v obdelovanju lesa pa
je bil prvi Kristijan Jančič (Ma-
ribor) pred Martinom Kokolom
(Ptuj) in Denisom Ostržem
(Maribor).
Milena Zupanič
Najboljši bodo tekmovali v ročnih spretnostih na
državnem tekmovanju v Velenju.
Regiidfi štob oceni/ ogroženost
V prostorih uprave za obrambo Ptuj so se v sredo, 17. apri-
la, na tretji seji sestali člani regijskega štaba civilne zaščite za
Podravje. Sprejeli so program letošnjih aktivnosti, posebej so
se lotili ocene ogr(Kenosti, razpravljali o izdelavi načrta
zaščite in reševanja v primeru naravnih nesreč, seznanili pa
so se še z opravljenimi inšpekcijskimi pregledi sistema varst-
va pred naravnimi in drugimi nesrečami v PodravjtL
-OM
PTUJ / USTANOVNA SKUPSCINA KLUBA TAJNIC
Mm f^inm uireJ|iiWfer
v šolskem centru v Ptuju je bila 19. aprila ustanovna skupščina Kluba tajnic
Ptuja in okolice, za ustanovitev katerega se je izreklo več kot šestdeset tajnic s
tega območja, skupščine pa se jih je udeležilo 39.
Največ zaslug za ustanovitev
kluba ima Silva Brodnjak, ki je
tudi pripravila vse potrebno za
začetek delovanja. V ptujskem
klubu tajnic si bodo podobno
kot v drugih tovrstnih združenj-
ih prizadevali za polno uveljavi-
tev poklica tajnice, ki se, kot je
povedal dr. Pavao Brajša, žrtvu-
jejo v senci, da direktorji rastejo.
Člani kluba bodo lahko vsi, ki
delajo z ljudmi in za ljudi. V
ptujskem klubu imajo tudi ene-
ga tajnika, to je Simon Simonič.
Sedež kluba je v Šolskem centru
v Ptuju, prvo leto pa ga bo vodila
Cdita Mazera. Upravni odbor
kluba šteje pet članov, po tri
člane pa imata nadzorni odbor
in častno razsodišče.
Ustanovne skupščine so se
udeležile tudi predstavnice
Združenja tajnic Slovenije s
predsednico Sonjo Cimerman
na čelu in urednica revije Tajni-
ca Mojca Apih Lamovec, ki je
tudi predstavila dejavnost Go-
spodarskega vestnika, največjega
slovenskega podjetja za poslovne
in pravne informacije ter
založništvo. Združenje tajnic je
bilo ustanovljeno leta 1994, da bi
delo približali članicam, pa so
začeli ustanavljati klube na posa-
meznih območjih. Ptujski je peti
po vrsti.
Klub tajnic Ptuja in okolice
ima svoja pravila, programske
usmeritve njegovega delovanja
so zapisane v petem členu. V ko-
deksu omike tajnic in poslovnih
tajnic in poslovnih sekretark, s
katerim so se v petek seznanile
tudi udeleženke skupščine, pa so
zapisana pravila obnašanja pri
delu, ki so si jih same napisale,
da se jih bodo lažje držale. Ko-
deks vključuje poglavja o stro-
kovnem delu in odgovornosti,
poslovnem komuniciranju, od-
nosu do dela, izobraževanju, de-
lovnem mestu, bontonu na de-
lovnem mestu in osebni ureje-
Foto: Kosi
nosti. Kot pravi Sonja Cimer-
man, predsednica Združenja taj-
nic Slovenije, je napisan z oseb-
no noto, saj je namenjen tajni-
cam.
Za prijetne trenutke po
skupščini je zaslužna slikarka
Bernarda Gašparec iz Središča
ob Dravi, ki je v Ptuju obiskova-
la ekonomsko šolo in je za usta-
novno skupščino pripravila
manjšo razstavo svojih del.
Ukvarja se s slikanjem na svilo
in v oljni tehniki.
MG
Z ustanovne skupščine.
MAJSPERK / OBISK Z MINISTRSTVA
Vrtet ie lete^
žetalsl€a šola db letu
Priprava na uvedbo devetletnega pouka zahteva vlaganja tako rekoč«
vse šolske zgradbe. V občini Majšperk imajo kar štiri, v njih pa se šola n^,
kaj več kot 600 učencev.
Otroci so v Majšperku ob položitvi temeljnega kamna za novi vrtec zaplesali in
zapeli, ob tem pa simbolično zgradili hišico iz svojih kartonskih opek.
Najbolj pereče je šolanje v Žetalah. Poleg tega da je šola sta-
ra, premajhna in neustrezna, bi bilo potrebno urediti tudi
njen status. Žetale so namreč v občini Majšperk, njihova po-
polna osemletka pa je organizacijsko priključena k šoli Pod-
lehnik, ki pa sodi v videmsko obano. Da bi občina Majšperk
rešila ta organizacijski zaplet, želi pridobiti za šolo v Žetalah
status samostojne šole, v občinskem proračunu pa za iz-
gradnjo nove šole že hrani denar.
Seveda občina Majšperk niti
organizacijskega niti prostorske-
ga vprašanja ne more rešiti sama.
Zato so v ponedeljek povabili v
Majšperk državno sekretarko za
šolstvo Tejo Valenčič, državno
sekretarko za predšolsko dejav-
nost Meta Malus in nekaj pos-
lancev državnega zbora. Sekre-
tarka Teja Valenčič je predlagala,
da bi se šola organizacijsko
priključila k šoli v Majšperku,
vendar je razprava pokazala, da
problem ni tako enostaven.
Šolniki so opozorili na ka-
drovske zaplete, ki bi zaradi tega
nastali, pa tudi na to, da med
Majšperkom in Žetalami tako
rekoč ni avtobusne povezave.
Poudarili so, da jim je vseeno,
kakšen status bo imela žetalska
šola, samo da bi imeli učenci čim
boljše pogoje za šolanje. To je ob
meji še posebej pomembno. Se-
veda pa se bodo po najboljših
močeh prilagodili rešitvi, za ka-
tero se bodo dogovorili politiki
in ministrstvo za šolstvo. Ob
tem se je pojavilo tudi vprašanje,
ali ni status samostojne šole po-
vezan s težnjami Žetal po odce-
pitvi od občine Majšperk, za kar
si prizadeva skupina Žetalčanov.
Končnega dogovora o statusu
šole ponedeljkov sestanek ni pri-
nesel, pač pa je državna sekretar-
ka Teja Valenčič obljubila, da bo
ministrstvo uvrstilo sofinanci-
ranje šole v Žetalah v proračun
za leto 1997.
Izgradnja šole v Žetalah bo
stala 300 milijonov tolarjev, od
katerih mora polovico zbrati
občina sama. Ta se je odločila ves
razpoložljivi denar letošnjega in
prihodnjega proračuna nameniti
izboljševanju pogojev za šolanje
in predšolsko vzgojo. V predšol-
sko vzgojo je namreč vključenih
na območju občine le 16 odstot-
kov otrok, medtem ko repu-
bliško povprečje presega 50 od-
stotkov. V dveh oddelkih
majšperškega vrtca je vključenih
45 otrok, 28 pa jih obiskuje vrtce
v drugih krajih. Vseh predšol-
skih otrok je na območju občine
Majšperk 445. V Majšperku so
ob zdravstvenem domu že
pričeli graditi novo zgradbo, v
kateri bosta vrtec s tremi igralni-
cami in lekarna. Teja Valenčič je
v ponedeljek skupaj z
majšperškim županom Francem
Bezjakom simbolično položila
temeljni kamen za gradnjo vrta
Vrtec in lekarna, katerih vred-
nost bo 60 milijonov tolarjev,
bosta predvidoma vseljiva že
tos.
Miiena Zupani«
PTUJ • Medobčinsko tek-
movanje matematikov
V osnovni šoli Ljudski vrt se
je v soboto pomerilo 149 učen-
cev šestih, sedmih in osmih
razredov iz šol nekdanje ptuj-
ske občine v matematiki. Osvo-
jili so 50 bronastih Vegovih
priznanj, najboljši pa se bodo
lahko udeležili republiškega
tekmovanja, ki bo 25. maja v
Mariboru. Med šestošolci so se
uvrstili na republiško tekmo-
vanje Smiljan Zajšek iz Pod-
lehnika, Marko Toplak iz
Markovcev, Gregor Bien iz OŠ
Olge Meglič in Niko Mere iz
Ljudskega vrta, med sed-
mošolci so bili najboljši Davo-
rin Lešnik iz Majšperka, Sašo
Kmetec iz Vidma, Maja Rosič
iz Ljudskega vrta in Martina
Turk iz Podlehnika, med
osmošolci pa Borut Janžekovič
iz OŠ Olge Meglič, Črto Kreft
z Mladike, Jerneja Mayr z OŠ
Breg, Bojan Potrč z Destrnika,
Alenka Čelofiga iz Cirkovc,
Marko Bauman iz Kidričevega
in Andrej Žnidarko iz
Majšperka.
OŠ OLGA MEGLIČ PTUJ
# V penedeljek so v Olgici
staršem in gostom predstavili
letošnje projektno delo, v kate-
rega so bili od 9. do 12. aprila
vključeni vsi učenci šole in nji-
hovi mentorji. Obdelali so šte-
vilne teme, v katerih so spozna-
vali mesto, okolico, ljudi in nji-
hovo življenje. Pri delu so jim
pomagali kustosi in pedagogi
Pokrajinskega muzeja in mno-
gi drugi sodelavci. Na šoli so ob
koncu projektnega tedna izdali
tudi bilten z naslovom Ali veš,
da...
OŠ LJUDEVITA PIVKA
PTUJ # Prejšnji teden so si
sedmošolci v okviru naravos-
lovnega dneva ogledali pod
strokovnim vodstvom tehnolo-
ga ptujsko pekarno. Seznanili
so se s sodobno peko kruha in
peciva, ogledali pa so si tudi
razstavo Dobrote slovenskih kme-
tij. Da bi peko kruha spoznali
čim bolje, so zamesili in spekli
kruh tudi v šoli.
PTUJSKA GORA • Jutri
bo podružnična šola na Ptujski
Gori prvič praznovala dan šole.
Ob 15. uri bodo staršem, kraja-
nom in obiskovalcem predsta-
vili kulturno dediščino svojega
kraja.
PLESNI KLUB
MAMBO PTUJ
Uspešen
plesni
start
v nedeljo, 21. aprila, je v
športni dvorani Golovec v
Celju potekal kvalifikacij-
ski plesni turnir v stand-
ardnih in latinskoame-
riških plesih. Tekmovanja
se je prvič udeležil tudi
plesni par Miljan Nojič in
Mateja Gabrovec iz Ple-
snega kulba Mambo Ptuj.
Nastopila sta v kategoriji
pionirskega (do 12 let) P
razreda, svoj "krst" okro-
nala z uvrstitvijo v finale
ter dosegla 6. mesto v
standardnih plesih ob
konkurenci 29 plesnih pa-
rov iz vse Slovenije.
M. Peiciar
tednik -25. april 1996
velika nedeua / NEPREMIŠUENOST OB POSEGIH V NARAVO
Opušien velikonedeljski otok
Človek in narava sta že tisočletja neločljivo povezana. Kljub temu da ima človek tega stoletja vedno vpliv
fia naravo (brezglavi posegi ter preoblikovanja po lastnih merilih in potrebah), se v marsikom prebuja za-
vest o odvisnosti od nje. Narava ni od včeraj, ima svoje zakonitosti in svoje kroženje.
ODTODINTAM- 13
Leta 1982 je bil narejen melio-
racijski plan za območje južno
od ceste Ormož - Ptuj, naslednje
leto se je na tem območju pričelo
krčenje gozdov in gozdnih
površin. Na področju krajevnih
skupnosti Podgorci in Velika
Nedelja je bilo posekanih 485 ha
gozdov. Kljub temu da je bilo
plansko predvideno, da ostane
10 odstotkov gozdov in površin
za zavetje in zaščito divjadi, je
ostala le slaba četnina teh od-
stotkov. Pustili so le drevesa,, ki
so po takratnih vojaških načrtih
morala ostati nedotaknjena; na
njih imajo svoje razgledne točke
kanje in kragulji. Medtem pa so
fazani, jerebice in zajci pozimi
ter spomladi brez zavetišča
(grmičevja), zato so lahek plen
ujedam. Svoje je k temu na teh
področjih pridal kruti zakon o
zaščiti kragulja in kanje, saj je
tako narejen dokončni zločin
nad že omenjeno divjadjo.
Pred tremi leti in pol smo lov-
ci ob podpori župana občine
Ormož Vilija Trofenika pričeli
pogovore o zasaditvi manjka-
jočih vetrobranskih pasov. Na
sestankih, na katerih sem bil
tudi sam prisoten, so bili nav-
zoči predstavniki lovcev LD Ve-
lika Nedelja, Bresnica - Podgor-
ci, zemljiške skupnosti, vodne
skupnosti, KK Jeruzalem
Ormož in občine Ormož. Ob ori-
ginalnem načrtu za melioracijo
tega področja, ki ga je predložil
takratni predsednik LD Bresni-
ca - Podgorci, smo skupno ugo-
tovili, da so dela v največji meri
potekala mimo načnov, zato so
nam obljubili, da bodo vetro-
branske pasove zasadili po
načnih. Iz načrtov je bilo razvid-
no, da mora biti pas širok 7 m,
zasajen s topoli, ker imajo hitro
rast, spodaj naj bo posajeno
grmičevje, ki nudi zavetje in
hrano jerebicam, fazanom in
mnogi drugi divjadi. V tolažbo
so nam zasadili dvakrat po dve
in na majhnem delu tri vrste to-
polov v širini okrog štiri metre,
brez podrasti, kar je le okrog 10
odstotkov načrtovanega. Na po-
dročju LD Podogorci - Bresnica
pa, kolikor mi je znano, niso za-
sadili ničesar.
Zaposleni pri kmetijskem
kombinatu pogosto govorijo o
tem, da jim divjad dela škodo.
Pomembno bi bilo pogledati
tudi drugo plat. Pred leti je KK
Ormož arondiral okrog 50 ha
njiv pred ustjem vodovoda in
tam zasadil hmelj. Ta hmelj
škropijo vsako leto s herbicidi in
pesticidi do 15-krat. Premalo se
zavedajo, da ti strupi pronicajo
do podtalnice, potem do studen-
cev oziroma črpališč, od tam pa
po salonitnih ceveh v človeške
organizme. Včasih kdo oporeka,
da to ni nič, da so to nizke
količine strupov, če pa upošteva-
mo, kolikokrat letno škropljenje
poteka in koliko strupov je v teh
letih že prišlo v naša telesa, po-
tem vidimo, da uničujejo nas in
naravo. Posebej bi bilo potrebno
izpostaviti problem salonitnih
cevi, saj mnoge analize kažejo,
da so sopovzročitelji raznih ra-
kavih obolenj. Prebivalci tu-
kajšnjega območja pijemo vodo,
ki priteče po teh ceveh, odkar
obstaja tukajšnji vodovod. Za-
strupljanje in uničevanje zdravja
ljudi je na področju teh krajev
višje kot v drugih predelih
države, saj so tudi raziskave po-
kazale, da prebivalci tega dela
Slovenije zbolevajo in umirajo
bistveno hitreje kot prebivalci
druge Slovenije.
Še o vodi in vododovu na tem
področju. Pred leti so zadnji go-
spodarji realsocializma dali
zgraditi na področju Otoka
(Psičina) studence. Za njihovo
gradnjo je bilo predvidenih
1.500.000 DEM, od tega je bil
porabljen približno milijon
nemških mark. Studence je zgra-
dilo specializirano podjetje iz
Ljubljane Geotehnika, potem pa
se je ustavilo. Od takrat manjka
le še odvod in priklop na sedanji
rezervoar. Danes so studenci
zaraščeni s travo in grmičevjem
in zapuščeni. Tukajšnji ljudje pa
se sprašujejo, kdo je odgovoren
za to nedokončano naložbo in
(verjetno) zgrešen projekt.
V Veliki Nedelji je bil predvi-
den tudi pokrajinski park na po-
dročju Lovcev v obsegu 12 ha in
bi ga morala melioracija zaobliti.
Pri sami izvedbi del so lokalni
gospodarji šli mimo obstoječih
načnov in napravili zločin nad
naravo, obenem pa so oškodova-
li krajane, lovce in ribiče. Na po-
dročju Lovcev bi lahko s turiz-
mom lovci vzgojili vsako leto 2
do 3 tisoč rac, s tem pa bi družbi
doprinesli desetkrat več kot do-
prinese kmetijstvo na tem po-
dročju.
Avgust KandrU
Osiromašen vetrobranski pas in še ta brez podrasti
PozabijenI studenec čaka ...
OB DNEVU ZEMUE / SKAVTI OPOZARJ/UO
Onesnaievanie rek
Podobno kakor druga živa bitja tudi človek po-
trebuje vodo; ta navadno izvira iz rek.
Voda mora biti bistra in
brez nečistoč, da jo lahko pi-
jemo brez skrbi. Če teh pogo-
jev ne izpolnjuje, je one-
snažena. Kadar v rečni vodi
upade delež kisika, lahko to
povzroči zadušitev in pogin
rib in drugih organizmov.
Največji vir onesnaževanja
rek je voda, ki izhaja iz indu-
strijskih postrojenj: papirnic,
naftnih rafinerij, kemijskih
tovarn, jedrskih central, ter-
moelektrarn ... Industrijske
odpadke, pesticide in umetna
gnojila iz kmetijstva padavi-
ne izpirajo v reke, kjer od
njih živijo bakterije. Bakteri-
je porabijo kisik v vodi, zara-
di česar se ribe in druge vod-
ne živali zadušijo. Ponekod
še vedno spuščajo ne-
prečiščene odpadke v reke in
jezera, kar povzroča bolezni
pri živalih in ljudeh.
Naredimo nekaj zase, za na-
ravo in živali ter preprečimo
onesnaževanje.
Metka, članica
ptuisklh skavtov
"If iiVi hrani /e iivlienieV^
Slovenci smo znani po tem, da veliko razmišljamo o hrani. Vse več pa je tudi tistih, da vsakodnevno raz-
mišljajo, kako kvalitetno hrano uživajo, zato se vračajo k naravno pridelani hrani ali k "alternativnemu
"prehranjevanju. Med njimi je tudi Jožica Somrak iz Grosuplja, ki je pred kratkim v samozaložbi izdala
knjižico z naslovom Živa hrana poživlja. Kljub temu da je v njej zbranih kar nekaj receptov in jedilnikov,
je ne moremo uvrščati med klasične kuharske knjige.
Jožica Somrak je povedala,
da si je že vrsto let želela prido-
biti oziroma ustvariti pozitivno
obliko življenja. Vsakodnevno
razmišljanje na poti v službo in
domov, večne borbe s po-
manjkanjem denarja in odšte-
vanjem let do upokojitve ... -
vse to se ji je naenkrat zazdelo
hudo brezsmiselno. Začela je
iskati smisel življenja. In pravi,
da ga je našla s spremenjenim
načinom življenja. Zato bi rada
še komu pomagala.
tednik: Kaj pomeni živa
hrana?
Jožica Somrak: "Živa hrana je
surova hrana: surovo sadje, ze-
lenjava in vse vrste jedrc. Tako
10 poimenujemo zaradi tega, ker
v njej ohranjena živost. Stro-
kovnjaki se še niso poenotili, da
01 povedali, kaj je ta živost, ven-
dar konec kocev to sploh ni po-
'^embno. Najvažnejše je, da se
po takšni hrani počutimo
Poživljene. Najprijetnejši
pbčuiek, ki ga imamo sadjejedci,
vitalnost."
TEDNIK: Ali ni sadje tudi bo-
gato kalorična hrana?
Jožica Somrak: "Sadje redi
samo v tistem primeru, ko poleg
Vse druge hrane jeste še veliko
^^dja. Če boste jedli samo sadje,
ooste gotovo shujšali, če pa boste
Zaužili več surove hrane kot ku-
sploh ne boste imeli težav
s težo."
Tednik : Kaj je vas pripeljalo
^^ga, da ste začeli razmišlja-
i L	hrano uživate
Kako se prehranjujete?
.^Jožica Somrak: "Veliko dalj
^ je področje prehrane
^Ceval mni mn7. O tem si ip
priskrbel veliko tuje literature.
Zanimivo je, da je mož po pokli-
cu šofer na mednarodnih progah
in zelo veliko da na to, kaj da v
usta. Pozneje je vplival še na
druge, saj je ob vsakem kosu
mesa mukal, kokodakal ali dru-
gače oponašal 'mrliča na naših
krožnikih', nakar nas je še
pošteno zmerjal, da 'žremo
mrhovino'. In dosegel je, da smo
začeli razmišljati tudi o tem, da
morajo živali umreti, da se bomo
mi najedli. Jaz sem se prej bolj
zanimala za kvaliteten način
življenja, se ukvarjala z jogo, me-
ditacijo, raznimi oblikami pozi-
tivnega mišljenja, da sem prema-
govala in opuščala jezo,
razočaranje, žalost in poudarjala
ob tem sočutje do ljudi, razume-
vanje, tolerantnost. In ko se dalj
časa tako vzgajaš, ti začne uspe-
vati."
TEDNIK: Zakaj ste se
odločili, da o svojih izkušnjah
napišete tudi brušuro Živa hra-
na poživlja?
Jožica Somrak: "Ko smo vsi v
naši družini po nekajmesečnih
poskusih take prehrane občutili
pozitivne spremembe, sem čuti-
la, da moram o tem povedati še
drugim ljudem. Sama sem že po
nekaj tednih čutila velike spre-
membe. Najprej se mi je zbistril
um, potem so se mi razbremeni-
la prebavila, sčasoma sem se zne-
bila tudi odvečnih kilogramov,
kar mi prej nikakor ni uspevalo.
Izginile so želodčne težave, mi-
nila je zgaga, vnetje sluznice,
zapnje ... Vse to se je s sadno
hrano uredilo. Zavedam se, da
okrog mene živi ogromno ljudi,
ki imajo podobne ali enake
rp73vp tpr mnrain zaradi teca k
zdravniku; to me je vodilo k pi-
sanju. Vse tiste gurmane, ki jih
pestijo tako imenovane civiliza-
cijske bolezni, bi opozorila, da
naj spremenijo svoj način
prehrane. Za svoje zdravje in
boljše počutje bodo veliko nare-
dili že, če bo v njihovi vsakod-
nevni prehrani več surovega sad-
ja in zelenjave kot drugih živil.
Naj poudrim še, da pri tej
prehrani sadje prevladuje pred
zelenjavo. Pisanje mi je šlo iz-
jemno hitro, imela sem občutek,
da delam pravo stvar, in knjižica
je bila po dveh mesecih napisa-
na. Danes vidim, da sem naredi-
la pravo stvar, saj je odziv pri
bralcih zelo velik. Rada bi pou-
darila, da je pri tem načinu
prehranjevanja nujna lastna
izkušnja. Ne moreš nekoga pre-
pričati: 'To jej ker ti bo dobro.'
Vsak mora to izkusiti sam na
svojem telesu."
SADJE IN ZELEN-
JAVA - OSNOVNA
ŽIVILA
TEDNIK: Vaša družina se že
eno leto prehranjuje po tej me-
todi. Večji del družine sestavl-
jajo moški. Ali sedmnajst- in
devetnajstletna sinova ne po-
grešata mesa in raznih sladkih
priboljškov? Potemtakem pri
vsakodnevnem pripravljanju
obrokov sploh ne potrebujete
loncev, odpade pomivanje in
pospravljanje posode...
Jožica Somrak: "Tako je, v
kuhinji je veliko manj dela. Sko-
raj več ne kuhamo, včasih se
zgodi, da uporabim štedilnik
dvakrat tedensko. Moja sinova
ne pogrešata mesa. En topel
obrok smo obdržali. Ob tem na
ne pozabljamo na tiste intimne
družinske trenutke s prijetnim
posedanjem ob pogrnjeni mizi,
pa čeprav se v sredini ne kadi iz
sklede vroče juhe ali ni tistega
omamnega vonja. Veliko ekspe-
rimentiramo z novimi solatnimi
marinadami, spoznavamo doslej
neznane dišavnice, domiselno
dekoriram sadne in zelenjavne
krožnike, presenetim jih s
kakšnim nepoznanim ekso-
tičnim sadjem in podobno.
Samo malo več inovativnosti in
domišljije porabim zdaj za te
stvari."
TEDNIK: V brošuri Živa hra-
na poživlja je zbranih 85 recep-
tov za pripravo obrokov iz pre-
težno surovih naravnih živil.
Za vse tiste, ki pa kljub
takšnemu načinu prehranje-
vanja ne bi radi shujšali, pa je
tudi kalorični jedilnik. Kaj to-
rej jeste?
Jožica Somrak: "Približno
dve tretiini suroveea sadia in ze-
lenjave, vključno s suhim sad-
jem ter orehovimi jedrci, lešniki
in mandeljni in le tretjino 'stari-
h' živil. Od teh smo izločili
meso. Po večmesečnih poskusih
spreminjanja in preverjanja smo
si vsi v družini enotni, da je opti-
malen dneven jedilnik takšen:
en 'normalen obrok', en zelen-
javni in dva, trije ali še več sad-
nih obrokov. Naj poudarim, da
pri tej prehrani prevladuje sadje
pred zelenjavo, ker to daje telesu
več potrebne energije, pa tudi
bolj nasiti kot zelenjava. Zelen-
java pa je zelo bogata z rudnin-
skimi snovmi in zato telesu tudi
nujno potrebna."
TEDNIK: Slovenci smo znani
po svoji gostoljubnosti. Kaj pa
je pri vas na mizi, ko pridejo
obiski?
Jožica Somrak: "Naši prijatel-
ji in znanci so se zdaj že nekako
navadili na naš stil življenja, naj-
prej pa so nas imeli za čudake.
Vedo, da bodo pri nas postreženi
s kakšnim pecivom iz sadja, ali
kot sem jih jaz poimenovala, beli
orehi, ki se sestojijo iz zmletih
mandeljnovih, lešnikovih, ore-
hovih jedrc, namočenih rozin z
dodatki kokosove moke in me-
dene vode. Iz tega umesimo
maso ter oblikujemo v kroglice.
Postrežemo jim tudi različno
sadje, dekorirane sadne solate in
nekateri so teh sorememb ori
nas kar veseli."
TEDNIK: Nikjer nisem zasle-
dila kruha.
Jožica Somrak: "Tudi kruha
strokovnjaki ne priporočajo.
Pravijo, da je tudi polnozrnatni
kruh škodljiv, ker maši ožilje.
Tudi mleko ni zdravo, predvsem
za dihalne poti."
TEDNIK: Pa sadni obrok za-
dostuje tudi za fizično delo?
Jožica Somrak: "Človeško telo
potrebuje za svojo vitalnost in
dobro funkcioniranje veliko
manj, kot smo doslej mislili. Še
vedno veljavni klasični obrok
dneva, bodisi da se začne z itali-
jansko predjedjo ali pa le z našo
juho, nadaljuje z mesom, krom-
pirjem, solato in konča s sladico
ter nazadnje s kavo, je prava 've-
lika požnija', ki naš organizem
brez potrebe preobremeni. Tak
izdaten obrok seveda najraje
prebavljamo na kavču, saj je or-
ganizem polno zaposlen s preba-
vo in za kaj drugega nismo spo-
sobni. Zmotno je prepričanje, da
nas sadni obrok, po katerem se
lahko polni energije lotimo dela
na vrtu, ni nasitil. Želja po me-
sni hrani, kruhu in drugih 'civi-
liziranih živilih' ni lakota, je le
posebne vrste prehrambena za-
svojenost. Res pa je, da bomo po
sadju hitreje lačni, saj ga naš
želodec prebavi v manj kot eni
uri, medtem ko se z mesom muči
dalj časa. Poskusite se o tem pri-
pričati: vztrajajte vsaj tri dni in
vsakodnevni glavni obrok nado-
mestite z več manjšimi sadno-
zelenjavnimi. Vključite tudi ore-
hova in druga jedrca, za posla-
dek pa si privoščite suho sadje.
Pijte limonado brez sladkorja in
zelenjavne sokove, ki si jih pri-
pravite sami. Opazujte svoje
počutje. Če boste ugotovili, da se
je izboljšalo, pa nadaljujte. Ugot-
avljam, da je v Sloveniji že kar
nekaj prepričanih sadjejedcev,
ki so si po več mesecih in celo le-
tih sadno-zelenjavne prehrane
dali pregledati kri in rezultat je
bil: odlična krvna slika."
Morila Siodnlak
Jožica Somrak s sinom Damjanom.
Foto: M. Ozmec
14 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
25. APRIL 1996- TEDN||
RAZISKOVALNA NALOGA ZA TRETJE REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV
Razvoi kinemaiogrofov v Pfu/u
2. nadaljevanje
Daje želel Alojz Brecelj imeti licenco za kinematograf
na Štajerskem, zvemo iz njegove prošnje mestni občini
Ptiy, v kateri jo prosi za domovnico. Doma je bil namreč
iz Sturij na Postonjskem v deželi Kranjski. Licenco za ki-
nematograf na Štajerskem pa je lahko dobil le, če bi post-
al meščan štajerskega mesta, ki bi mu potem lahko izdalo
domovnico. Mestna občina Ptuj mu je domovnico izdala,
saj je bil že nekaj let lastnik hiše v Herrengasse 3, to je v
današnji Prešernovi 3. Zraven tega je bil še poročen z
Ano, rojeno Pichler, z Mestnega Vrha.
Leta 1908 je mariborski lastnik
kinopodjetja Josef Tschiritsch
zaprosil mestni svet za dovoljen-
je za kinopredstave v zimskih
mesecih 1908/09. Predstave bi
imel še v Mariboru in Celju.
Mestna občina mu je odgovorila,
da je dalo v Ptuju Državno na-
mestništvo v Gradcu koncesijo
že Alojzu Breclju, in sicer za se-
zono 1908/09.
O Brecljevem kinematografu v
letu 1908 zvemo še iz dveh no-
vic, objavljenih v Štajercu. V
prvem članku poročevalec hvali
Brecljevo "gledališče z živimi sli-
kami" in sporoča, da je na dan
zadnjega sejma (Katarininega)
predvajal Kristusovo življenje in
trpljenje ter da bo film ponovil
še v nedeljo. V naslednjem ses-
tavku je zapisano, da si je kine-
matograf pridobil že mnogo pri-
jateljev in da je bil film Kristu-
sovo življenje in trpljenje zelo
dobro obiskan. Bralce je sestavl-
jalec članka še obvestil, da je go-
spod Brecelj vpeljal predstave
zaradi velikega obiska tudi vsa-
ko nedeljo dopoldan.
V	letu 1909 so bili objavljeni v
Štajercu o kinematografu v Ptu-
ju štirje sestavki.
V	prvem članku je bil pred-
stavljen program filmov, ki jih je
nameraval kinematograf predva-
jati od konca februarja do sredi-
ne marca 1909. Programi so bili
zelo pestri. V februarju je bilo
predvidenih na en večer osem
naslednjih filmov: Potovanje
skozi Švico, Tvoja žena nas sle-
pari, Maščevanje Neapelca, Po-
tovanje skozi Stockholm, Japon-
ski metulji, Išče se deklo. Zaradi
zdravja otrok in Roman nes-
rečneža. Naslednji spored so ses-
tavljali: Edinbourgh in Glas-
gow. Nevesta križarjeva. Danski
koraki. Moderni kipar. Sto mark
nagrade, Knežja ljubezen. Tele,
ki eksplodira. Začarani kočijaž.
Po petem marcu pa so si
Ptujčani lahko ogledali slike po-
tresa na Italijanskem. O tem po-
tresu v Messini sta govorila še
naslednja dva članka. Čas pred-
stav se v primerjavi z letom 1908
ni spremenil, saj so bile med ted-
nom vedno ob osmi uri zvečer, v
nedeljo pa so bile štiri popoldan-
ske predstave.
Filmi so se lahko ponavljali.
Tako je bil leta 1910 po dveh le-
tih ponovno predvajan v veliki
dvorani kazina film O življenju
in trpljenju Jezusa. Zanj je moral
biti velik interes, saj iz sestavka
v Štajercu zvemo, da so bile zra-
ven rednih predstav na veliko-
nočno nedeljo še tri dopoldan-
ske predstave.
Alojz Brecelj je imel zraven
rednih predstav v Ptuju še gosto-
vanja s potujočim kinematogra-
fom po drugih mestih. Tako je
leta 1909 imel na binkoštne
praznike predstave v Celju v ho-
telu Pri belem volu. V nedeljo in
v ponedeljek je bilo po šest pred-
stav na dan. Med drugim je
predvajal film o potresu v Messi-
ni. Kaže, da je gostoval dalj časa,
saj je bilo v oglasu zapisano, da
bo imel vsak torek in soboto nov
program. Vsako sredo in soboto
so bile predstave za šolarje z
nižjo vstopnino po 20 vinarjev.
Leta 1911 je gostoval v Konji-
cah. Od tam je namreč poslal
prošnjo, ali bi lahko imel pred-
stave v Ptuju v času od februarja
do maja 1911. Mestni svet mu
jih je dovolil razen za dneve, ko
bodo gledališke predstave. Iz te
prošnje lahko sklepamo dvoje:
prvič, da v Ptuju ni imel več
dovoljenja za stalni kinemato-
graf v kazinu, in drugič, da so
bile poslej kinopredstave v mest-
nem gledališču.
Alojz Brecelj si je moral v Ptu-
ju poiskati novi prostor. Leta
1911 je bila na novo zgrajena
dvorana v gostilni Slon in v njej
so bile nekaj časa kinopredstave.
Opravljen je bil ogled prostorov,
ki ga je opravil predsednik gasil-
skega društva podžupan Steud-
te. Ugotovili so, da je bila dvora-
na glede "gasilsko-policijskega
reda" ustrezna. Bila je obokana,
popolnoma ognjevarna in je
imela dva izhoda, ki sta vodila
naravnost na prosto. Alojz Bre
celj se je moral le obvezati, da b(
v najkrajšem času s pločevin,
prevlekel z lesom opaženo steno
Objava Alojza Breclja za kinopredstave v Celju 1909
Kmmmm§kl pmMiopek ¥
srednjem vekv in danes
2. nadaljevanje
Načelo proste presoje doka-
zov (18.Č1.)
To načelo pomeni, da prosta
presoja dokazov ni vezana na no-
bena formalna dokazna pravila.
Sedanji ZKP ima v tej zvezi še
novo določbo, ki pravi, da se
sodna odločba ne more opreti na
dokaze oz. da sploh ne morejo
biti predmet proste presoje do-
kazov tisti dokazi, ki so bili pri-
dobljeni s kršitvijo človekovih
pravic in temeljnih svoboščin ali
s kršitvijo določb kazenskega
postopka (n.pr. z mučenjem pri-
dobljeno priznanje krivde itd.).
Načelo formalne obrambe
(12. ČL)
Vsebina tega načela izraža pra-
vico obdolženca, da se v kazen-
skem postopku brani s pomočjo
zagovornika, ki je največkrat ad-
vokat. Sedanji ZKP vsebuje tudi
določbo, po kateri je potrebno,
da država zagotovi in plača zago-
vornika tistemu obdolžencu, ki
si zaradi svojih gmotnih razmer
zagovornika ne more najeti.
Načelo legalitete kazenskega
pregona (20. čl.)
To pomeni, da je državni
tožilec dolžan začeti pregon, ko
gre za kazniva dejanja, ki se pre-
ganjajo po uradni dolžnosti. Po
ZKP iz 1.1977 je to dolžan stori-
ti, če so podani dokazi, da je
storjeno kaznivo dejanje, po se-
danjem ZKP pa je to dolžan sto-
riti, če je podan utemeljen sum,
vendar samo če zakon ne določa
drugače, kar je n.pr. določeno
drugače glede pregona mladolet-
nikov.
Načelo varstva osebne svobo-
de (4. čl.)
Po tem načelu, ki ga ZKP iz 1.
1977 ni vseboval, ima osumlje-
nec, ki mu je odvzeta prostost,
tele pravice: biti takoj ustno sez-
nanjen o razlogih za odvzem
prostosti, zahtevati zagovornika
in zahtevati, da se o odvzemu
prostosti obvestijo njegovi naj-
bližji.
Načelo prepovediponovnega
sojenja o isti stvari (10. čl.)
To načelo ne pomeni samo pre-
povedi dvakratne obsodbe iste
osebe za isto dejanje, ampak tudi
prepoved pregona in obsodbe za
dejanje, za katero je bil ob-
dolženec s pravnomočno sodbo
že oproščen ali je bila obtožba
zoper njega pravomočno zavrn-
jena ali pa je bil kazenski posto-
pek ustavljen. Tega načela, ki ga
ZKP iz 1. 1977 ni vseboval, pa ni
dovoljeno razlagati v ob-
dolženčevo škodo, tako da ne bi
bila dopustno ponovno sojenje v
nobenem primeru, torej tudi ne
v obdolženčevo korist. Zato za-
kon izrecno določa, da se sme
pravnomočna sodba v postopku
z izrednimi pravnimi sredstvi
spremeniti samo v obsojenčevo
korist.
Načelo kontradiktomosti
postopka (16. čl.)
To načelo nasprotnih trditev je
zapisano v 16. čl. ZKP in se gla-
si: "V kazenskem postopku ima-
ta obdolženec in tožilec položaj
enakovrednih strank, kolikor ta
zakon ne odreja drugače. Tožilec
mora navesti dejstva, na katera
opira svoj zahtevek, in predlaga-
ti dokaze, s katerimi ta dejstva
dokazuje. Obdolženec ima pra-
vico navajati dejstva in pred-
ložiti dokaze, ki so mu v korist."
Pri obravnavi tega načela je po-
trebno opozoriti, da je načelo
kontradiktomosti v čisti obliki
uveljavljeno v anglosaksonskem
pravnem sistemu - v Združenih
državah Amerike, Veliki Brita-
niji in še nekaterih drugih
državah. Po kontradiktornem
načelu je iskanje, zbiranje, izva-
janje dokazov izključna stvar
procesnih strank. Na kazenskih
obravnavah je sodnik popolno-
ma pasiven in posreduje samo,
če oceni, da gre za z zakonom
prepovedano izvajanje dokazov.
Pri vodenju kazenskih obravnav
po čistem inkvizicijskem (prei-
skovalnem) načelu in obravav po
mešanem tipu postopka, ki po-
leg inkvizicijskih elementov
vsebuje tudi nekaj elementov
kontradiktornega postopka, pa
je predsednik kazenskega senata
zelo aktiven: on zaslišuje ob-
dolženca in priče ter izvaja doka-
ze itd.
Naš sedanji ZKP sicer vsebuje
I nekaj značilnosti, kot n.pr.potek
I glavne obravnave itd., ki jih vse-
I buje kontradiktorno načelo,
j vendar je v njem ohranjenih še
dosti elementov, ki so značilni
za inkvizicijski postopek, kot
n.pr. državni tožilec ima pravico
predlagati dokaze in vlagati
pravna sredstva tudi v korist ob-
dolženca, sodišče lahko izvaja
dokaze po uradni dolžnosti in
tudi ni vezano na obdolženčevo
priznanje in dokazne predloge
strank.
Pričakovati je, da bodo te-
meljna načela kazenskega pos-
topka služila tako sodišču kot
procesnim udeležencem za pra-
vilno razlago in uporabo posa-
meznih ne dovolj popolnih ali
jasnih postopkovnih odločb.
Mirko Kosfanfevec

Magister farmacije Jože Gorenc, direktor javnega zavo-
da Lekarne Ptuj, je pred kratkim uspešno končal izo-
braževanje v okviru lekarniškega managementa v izved-
bi Gea Collegea. Izobraževanje je potekalo v štirih delih
po pet delovnih dni v mesecu, zadnji del pa je namenjen
pripravi seminarske naloge. Jože Gorenc seje v njej lotil
uveljavljanja celovitega sistema kakovosti v lekarniških
zavodih s poudarkom na strategiji trženja.
Izobraževanje iz lekarniškega
managementa obsega obdelavo
ureditve zdravstvenega siste-
ma in zdravstvene zakonodaje,
razvoja lekarniške dejavnosti
ter lekarniške mreže iz stro-
kovnega, organizacijskega in
poslovnega vidika. V svoji na-
logi predstavlja organiziranost
javne in zasebne lekarniške
službe, v okviru te pa velike in
majhne lekarniške enote, nji-
hove prednosti in slabosti, kva-
liteto storitev in odnosov v cil-
ju zadovoljevanja uporabnikov
ter oceno dosedanjega stanja
lekarniške ponudbe in razvi-
tosti lekarniške dejavnosti gle-
de na predvideno novo lekar-
niško mrežo.
V oceni kvalitete lekarniških
storitev posebej opozarja na
problem pomanjkanja certifika-
tov kakovosti v farmaciji, čeprav
je ta v farmaciji pred drugimi go-
spodarskimi panogami. "Zdravi-
lo, ki je osnovni predmet poslo-
vanja oziroma vsega dogajanja v
lekarni, ni zdravilo, dokler mu
po evropsko uveljavljenih krite-
rijih ne ugotovimo kakovosti,
učinkovitosti in neškodljivosti."
Pri oceni kvalitete storitev in
odnosov v lekarnah se, kot pravi
Jože Gorenc, neizogibno
srečamo z interesi kupca in
proizvajalca (tudi lekarne). Ku-
pec je s svojega stališča zaintere-
siran za kakovost, ceno in ku-
prodajne aktivnosti. Izbira, ku-
puje in uporablja proizvode in
storitve takšne kakovosti, ki
ustrezajo njegovemu namenu.
Pri tem je njegova pozornost
usmerjena na funkcionalne
značilnosti izdelka ali storitve.
Vse to velja, ko kupuje v lekarni
brez recepta. Pri zdravilih na re-
cepte pa nima neposrednega
vpliva na odločanje glede vrste
in cene zdravila, je pa zainteresi-
ran za kakovost izdelka in storit-
ve, ker ima oboje neposreden
vpliv na njegovo zdravje oziro-
ma na zdravje tistega, ki mu
zdravilo namenjeno.
"Kakovost pri lekarniški storit-
i vi je tesno povezana z učinkovi-
tostjo in neškodljivostjo. V le-
karni moramo pacientu dati
; zdravilo, ki ustreza vsem zahte-
vam (kakovosti, učinkovitosti in
neškodljivosti). Dati pa ga mora-
mo na način, da bo naša storitev
za kupca v najvegi meri ugodna
in sprejemljiva. Sele v tem pri-
meru lahko pričakujemo, da bo
kvalitetno zdravilo doseglo
pričakovani učinek," poudarja
Jože Gorenc.
Na kakovost storitve v lekarni
vplivajo prostori, oprema, dok-
kumentacija in kadri. Najpo-
membnejši so kadri, s katerimi
pacient in kupec prideta v ne-
posredni stik. Pri tem je zelo po-
membno, ali mu ti dajo dovolj
potrebnih in zanj dovolj ra-
zumljivih informacij, ali ga zna-
jo opogumiti, kadar imajo opra-
vek z bolnikom, ali mu dajo do-
volj zaupanja v izdano zdravilo
oziroma drugi pripomoček. Po
zakonu lahko zdravila v lekar-
nah izdajajo samo farmacevti
(VII. stopnja izobrazbe). V tujini
imajo za razliko od nas, kjer poz-
namo le farmacevtske tehnike
(V. stopnja izobrazbe) in farma-
cevte (VII. stopnja izobrazbe), še
vmesno stopnjo. Tudi pri nas bi
kazalo razmisliti o tem.
V zadnjem obdobju imamo
opravek s pojavom nove strategi-
je na področju lekarniške dejav-
nosti. V njej se rušijo velike le-
karne in ustanavljajo majhne s
ciljem približevanja dejvnosti
uporabnikom, vendar je koncept
zelo nedorečen. Nihče namreč ni
izračunal, do kod lahko razdro-
bimo sedanjo lekarniško mrežo.
da bo nova še poslovala rentabil.
no.
VSlOVEHUieO
MOVmiEKAn-
MIŠKIHEMOT?
i
Po predlogu lekarniške mreži
ki jo je predlagala lekarnišld
zbornica, naj bi v Sloveniji do
datno odprli 60 lekarniškil
enot. Pri tem še ni nič znanega
kako bodo zdajšnji še veliki jav
ni zavodi razpadali na manjše
Ob tem se bo, kot poudarja Jožf
Gorenc, moral tudi naš načit
razmišljanja in dela bistvene
spremeniti. "Bili smo prepričani
in na fakulteti so nas tako učili
da je za lekarno dovolj, če je far-
macevt strokovno podkovan, da
ima strokovni izpit, se udeležuje
strokovnih srečanj. O poslovan-
ju in profitabilnosti do pred
kratkim ni bilo govora. Manjše
kot bodo lekarniške enote, bolj
se bodo ob strokovnih zahtevah
pojavile še druge, ki jih bo far-
macevt moral obvladati, da bo
vodil lekarno uspešno za pacien-
te - kupce in zase. Pri tem imam
predvsem v mislih segment
trženja. Prepričan sem tudi, da
bomo morali sedanji predlog
mreže javne lekarniške službe
dopolniti. Poiskati bomo morali
predvsem odgovore na štiri te-
meljna vprašanja: kje naj ostane-
jo javni zavodi ali druge oblika
združenih lekarn, da bodo lahko
opravljale pričakovane funkcij«)
kje in na kakšen način se bo *
novih razmerah organizirala
dežurna služba, kje in kako se
bodo organizirale tiste farma-
cevtske dejavnosti, ki za majhno
lekarno niso dosegljive ali pa so
predrage (informacijska dejav-
nost specialističnih strok, proiz-
vodnja in nadzor galenskih p^'
pravkov, interni strokovni nad-
zor in podobno), in kako se bo
organiziralo nadomeščanje
majhnih lekarnah."
V javnem zavodu Lekarne Ptui
se zavedajo pomena iz"'
braževanja, še posebej o trženji";
kar v preteklosti sploh ni bil^
praksa. Ob direktorju Gorencii
se že oziroma se bodo iz"'
braževanja v okviru lekaf;
niškega managementa udeleži''
tudi drugi zaposleni. Razmere s"
že takšne, da je znanje iz trženji
postala vsakdanja sestavina ^^
številnih področjih življenja
dela družbe v tranziciji, tudi ^
lekarnah.
Hi6
Jože Gorenc.
Foto: Langerholc
f CDNIK - 25. APRIL 1996
NASVETI -17
Kuharski nasveli
Jedi iz listnatega ali maslenega testa
Iz listnatega ali maslenega testa lahko pripravljamo še ve-
liko slanih in sladkih jedi. Če pripravljamo slane, potem te
spadajo v skupino toplih ali hladnih uvodnih jedi, sladke
jedi iz listnatega testa pa so sladice.
pa začnimo pri slanih. Najpo-
gostejše slane jedi so različni
zvitki, ki jih nadevamo z zelen-
javnim ali mesnim nadevom, ali
različno oblikovano listnato tes-
to, na primer, krogi, kvadrati,
pravokotniki, ki jih posamezno
nadevamo prav tako z zelenjav-
nim ali mesnim nadevom. Čez
nadev prekrijemo testo in v
pečici pečemo pri temperaturi
220C. Listnate zelenjavne žepke
naredimo tako, da testo razvalja-
mo na tanko na ne preveč pomo-
Icani delovni površini ter ga s
pomočjo noža ali koleščka raz-
režemo na kvadrate velikosti 10
X10 centimetrov. Razrezano tes-
to premažemo narahlo z belja-
kom in damo v sredino zvrhano
žlico nadeva. Nadev pokrijemo s
testom tako, da v vsakem kotu
testo vrežemo 3 do 4 centimetre
na dolgo in vse štiri strani pre-
krijemo čez nadev, da se na sre-
dini prekrivajo. Konce testa
lahko zlepimo s pomočjo belja-
ka, testo pa pred peko pre-
mažemo z beljakom.
Nadev pripravimo tako, da
očistimo različno zelenjavo: por,
korenje, glavnati ohrovt, manjšo
količino gomoljaste zelene in
podobno zelenjavo. Narežemo jo
na tanke rezance, korenje pa
lahko tudi grobo naribamo. V
primerno veliki kožici segreje-
mo manjšo količino maščobe.
pnsipamo narezano in oprano
zelenjavo, na hitro prepražimo,
prilijemo malo kostne juhe ali
vode, dodamo začimbe, sol, po-
per in muškatni orešček ter do
polovice dušimo. Med dušenjem
mora voda ali kostna juha izpa-
reti, preden pa zelenjavo upora-
bimo kot nadev, ji dodamo še
kislo smetano; to lahko zamen-
jamo s sladko smetano, bešamel
omako ali pa jo celo izpustimo.
Če pripravljamo mesni nadev,
ga pripravimo iz mešanice mlete
svinjine in govedine, del mesa
pa lahko zamenjate z zelenjavo.
V zavitku iz listnatega testa se
lepo ujemajo ribe. Za nadev so
orimerni fileji oziroma ribe, ki
smo jih odstranili kosti in kožo.
Zavitek pripravimo tako, da tes-
to razvaljamo na tanko, pre-
mažemo z beljakom, nanj
položimo bnanširane liste
špinače ali glavnatega ohrovta,
na sredino listov pa po dolžini
testa položimo začinjen fibji file.
Zavijemo tako, da listi špinače
ali ohrovta obdajo ribji file tudi
z zgornje strani. Po vrhu testo ne
pregloboko narežemo počez,
tako kot to naredimo pri peki
velikih rib. Ribji file se tako v
notranjosti lažje speče in iz testa
med peko izhaja nepotrebna
para, ki hkrati testo dviguje in
ga rahlja oziroma lista.
Vse slane jedi iz maslenega tes-
ta lahko serviramo tudi hladne,
vendar takrat ponudimo zraven
omako ali naribani sir. Sir pa
lahko po testu tudi potresemo
pred peko, tako kot to naredimo
pri slanem pecivu.
Najosnovnejše sladke jedi iz
maslenega ali listnatega testa so
zagotovo sladki zavitki, ki jih
nadevamo s sadjem ali skuto.
Nadeve lahko obogatimo tudi z
orehi, lešniki in mandlji. Masle-
no testo je tudi za podlago in de-
koracijo pri pripravi kremnih
rezin.
Nada Pignar,
ujjileljica kuharstva
Stari $tmši oli vrtm
Vsakdo lahko iz lastnih izkušenj ve, kako prisrčni so
lahko odnosi med starimi starši in otrokom. Toda ko raz-
pravljamo o dobrobiti za otroka, je treba ločiti, ali stari
starši le občasno pomagajo pri negi in varstvu ali je otrok
pri njih le na počitnicah ali pa seže njihov vzgojni vpliv
globlje.
Prepustiti vzgojo starim
staršem v večini ni v prid otro-
ku. Čeprav se sliši nekoliko kru-
to, je res, da so stari starši opra-
vili svojo vzgojno nalogo, ko so
vzgojili svoje otroke. Tehten po-
mislek, ki govori proti temu, da
bi stari starši v celoti ali pre-
težno vzgajali svoje vnuke, je ta,
da večinoma, zavestno ali pod-
zavestno, prenašajo na vnučke
poglede, stališča in vrednote, ki
so veljale takrat, ko so bili sami
mladi. Generacijska razlika in
spremenjena življenjska real-
nost otroka pa ni edini pomis-
lek.
Večkrat vidimo, da tam, kjer
so stari starši vključeni v vzgojo,
prihaja do natezanj, konfliktov
in vzgojne neenotnosti med nji-
mi in materjo oz. očetom otroka.
Taka neenotna vzgoja, kjer
očitajo eni drugim staromod-
nost, preveliko popuščanje, raz-
puščenost, preveč svobode ipd.,
otroka resno zbega in dezorien-
tira. Ni tako redko, da poskušajo
potem starši na počitnicah na-
doknaditi vse zamujeno, s čimer
pa povzročijo pri otroku nove
konflikte.
Čeprav je samo po sebi umev-
'^o, da starši vzgoje svojega otro-
ne bodo povsem prepustili
Vzgojiteljicam v vrtcih, je za
otroka še vedno najboljše, če je v
^asu materine poklicne odsot-
nosti v vncu, seveda pod pogo-
ltni, da poteka delo z otrokom
strokovno, da ne pride preveč
na eno vzgojiteljico ipd.
življenje z vrstniki v vncu pris-
peva k socialnemu zorenju otro-
ka. Zanimivo je, da ravno o tem
slišimo veliko kritik; mnogi
starši menijo, da so otroci, ki
obiskujejo vnec, bolj agresivni
in bolj razpuščeni.
Socialni kontakt in socialna
klima, torej odnos med prijazni-
mi in sovražnimi manifestacija-
mi, je različen od skupine do
skupine. Odvisen je zlasti od
načina vodenja otrok v vrtcih.
Dominantni in frustrirajoči
način vzgoje veča agresivnost
otrok, medtem ko spodbujajoče
in prijateljsko zadržanje vzgoji-
teljic daje možnosti za razvoj
osebne iniciative in prijateljski
kontakt. Pomembne so tudi zu-
nanje razmere. Pomanjkanje
prostora in igralnega materiala
pospešuje konflikte. Znano je
tudi, da je v skupinah enako sta-
rih otrok več rivalstva, medtem
ko v skupinah različno starih
otrok starejši pomagajo mlajšim.
Še šest vprašanj in odgovorov o
vncih.
1.	Ali je za majhnega otroka
slabo, če ga neguje več oseb?
- Znanstvena opažanja niso
potrdila, da bi bilo za majhnega
otroka boljše, če ima kontakt le z
eno osebo (materjo). Lep primer
za to je vzgoja v izraelskih kibu-
cih, kjer so otroci tako rekoč od
rojstva večino dneva pri poseb-
no usposobljenih vzgojiteljicah.
2.	Ali otrok, če ga vzgaja več
oseb, lahko naveže stabilno čust-
veno vez s svojimi starši, kar je,
kot vemo, pogoj za poznejšo spo-
sobnost navezave stikov z drugi-
mi osebami?
-	Odgovor je pozitiven. Pri-
merjave so pokazale, če spet pog-
ledamo otroke v kibucih, da so
bili ti bolj navezani na starše kot
oni, ki so odraščali doma. To
potrjuje staro pravilo, da je
važnejša kvaliteta odnosov med
starši in njihovimi otroki kot
njihova kvantiteta. Raziskave so
tudi ovrgle trditev, da matere v
vsakem primeru skrbneje in bolj
ljubeče ravnajo z otroki kot
vzgojiteljica.
3.	S katerim letom naj bi šel
otrok v vrtec?
-	Strokovnjaki so mnenja, da
naj bi bili otroci sprejeti v vrtec
šele po tretjem letu.
4.	Kako vpliva na otroka dnev-
no menjavanje okolja?
-	Vrtec ne sme biti predaleč od
domačega kraja otroka. Nujno
je, da za otroka skrbi vedno ena
vzgojiteljica in da se otroci v
skupini ne menjavajo prepogos-
to. Ker je slednje že utrjena
praksa v vrtcih, menjavanje
okolja vsaj v normalnih razme-
rah ne pomeni za otroka re-
snejših problemov.
5.	Kaj je še treba upoštevati pri
napotitvi otroka v vrtec?
-	Otrok naj ne bo v vrtcu v no-
benem primeru več kot osem ur
(skupaj s spanjem). Pomembno
je tudi, da starši svojo odsotnost
nadoknadijo s kvalitetnim in in-
tenzivnim odnosom do otroka v
jutranjem in popoldanskem
času. In končno je zelo po-
membno, da pripravijo otroka
za sprejem v vrtec, ki mora biti
postopen. Če je le mogoče, naj bi
prvi dan ostal eden od staršev
ves dan z otrokom v vrtcu, nekaj
časa pa bi naj bil otrok v vrtcu le
dve do tri ure.
6. In kako spoznamo, ali je
vrtec dober?
- Najbolj nam to pokaže vesela,
neprisiljena aktivnost otrok. V
dobro vodenih vrtcih predstavl-
ja dnevni red zelo gibljiv okvir,
v katerem je dovolj prostora za
individualne potrebe otroka,
njegove želje in sposobnosti.
Prav tako se v takem vrtcu
upošteva tudi biološki ritem
otroka (ni npr. spanja in vstajan-
ja na ukaz).
Najvažnejši pogoj za dobro
delo v vrtcih je osebnostna in
poklicna kvaliteta vzgojiteljic in
varušk in njihova želja in veselje
za delo z otroki.
Naslednjič pa bomo zvedeli, ali
dela klofuta čudeže.
mag. Bofan Sinko
iIJMNINSKI MOTICIK
i Napovedni Icoledar za maj
j Planinsko društvo Ptuj prireja v maju tele izlete in pohode:
) 5. - Rastke - Travnik; vodi U. Vidovič
j 5. - v. pohod po Haloški planinski poti (Bori - Cirkulane);
; ^odi T. Purg
I Planinsko društvo Ptuj prosi člane, da čim prej poravnajo člana-
^ Ta znaša za leto 1996 3.000, 2000 oziroma 1.000 tolarjev,
ruštvena pisarna na Minoritskem trgu 5 je odpna vsak torek od
do 18. ure, v petek od 16. do 18. ure.
Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj
V	SADNEM VRTU je v
začetku druge polovice aprila
sadno drevje pričelo naglo
brsteti. Kot je bilo pričakova-
ti, bo zaradi tega potrebno na-
glo opraviti predspomladan-
sko škropljenje sadnega drev-
ja. Najprimernejši čas za
uničenje zimske zalege sadnih
škodljivcev je, ko sadno drevje
vzbrsti do faze mišjih ušesc, to
je tedaj, ko so že vidni sivo ze-
leni dlakavi lističi. V fazi
brstenja sadnega drevja pa ob
primerni toploti in vlagi lahko
pride že do prvih okužb sad-
nih rastlin z ghvičnimi in
bakterijskimi boleznimi, zato
jih s predspomladanskim
škropljenjem hkrati zavaruje-
mo pred okužbo.
Proti sadnim škodljivcem
ima v tem času najširše po-
dročje delovanja folidol olje,
ki ga uporabljamo v 0,5-od-
stotni koncentraciji. Da pa bi
_ sadne rastline hkrati zavaro-
vali pred okužbo z najpogos-
„ tejšimi glivičnimi in bakterij-
■ skimi rastlinskimi boleznimi,
. kot so jabolčni škrlup, hruševa
rja in breskova kodravost, pa
škropivu dodamo enega od
f bakrenih pripravkov cupra-
' blau Z, kupropin ali bakreno
apno v 0,8-odstotni koncen-
traciji. Ker se folidol olje in
bakreni pripravek slabo
mešata, najprej pripravimo
bakreno brozgo oziroma škro-
pivo in k temu nato dolijemo
insekticidno folidolno olje, ne
pa obratno.
V	sadnem vrtu smo zimsko
rez končali. Drevesne krošnje
peškarjev, vzgojene na šibkih
podlagah, ki morajo zaradi
majhnega šopastega spleta ve-
getativnih korenin imeti opo-
ro, v času pred cvetenjem, če
tega nismo storili ob zimski
rezi, privežemo k opori, hkrati
pa izvedemo upogibanje in
razpiranje vej, namenjenih za
rod, in tistih, ki jih vzgajamo
za ogrodje drevesne krošnje.
Mladike, ki smo jih namenih
za vzgojni les, razpiramo v
kotu od 45 do 90 . Čim večji
bo kot ogrodnih vej, toliko
lažje bo na njih vzgajati rodni
les in toliki odpornejše bodo
. na obremenitve listov, plodov,
^ vlage in vetra. Mladike, na-
menjene za rodni les, ki smo
jih pustili na trebušni ali
hrbtni strani ogrodne veje, se-
daj, ko les prehaja v muževno
^ stanje, najlažje upogibamo v
poševni, vodoravni ali
navzdol upognjeni položaj, da
I preprečimo njihovo rast v
dolžino in jih prisilimo, da se
pretvorijo v rodne veje.
V	BIVALNEM VRTU bo tra-
ta, ko jo bo osvežila toplejša
spomladanska rosa, pričela
bujno rasti. Ker je začetna
spomladanska rast posamez-
nih trav glede na vrsto ter
prehranjenost precej različna
in se pojavi bolj v šopasti obli-
ki, posvetimo večjo pozornost
pravočasni prvi košnji trate.
Prvi odkos je izravnalni, ko
bujno rastoče trave toliko pri-
krajšamo, da njihovo rast iz-
ravnamo s počasneje ras-
točimi. Zamujen prvi odkos
trave se nam vse leto kaže v
neenakomernem prirastku
trave. Pri prvi košnji pa mora-
mo biti pozorni tudi na to, da
je ne opravimo prenizko. S
prenizko rezjo bi lahko poško-
dovali travno rušo, njeno
obraščanje pa bi bilo težav-
nejše. Odkošeno travo po
prvem odkosu s travišča po-
grabimo, najbolje s kovinski-
mi grabljami, da travno rušo
zrahljamo in zračimo, travo pa
kompostiramo ali uporabimo
za zastiranje gred. Trato nato
pognojimo z nitrofoskalom za
trato. Če se je vanjo pričel
vraščati plevel, uporabimo
rudninsko gnojilo tratin spe-
cial, ki ima dodana sredstva
proti širokolistnim plevelom.
Pri uporabi tega gnojila se rav-
namo natanko tako, kot pripo-
roča proizvajalec, da si z ne-
pravilno uporabo ne bi
povzročili škode ali nasprot-
nih učinkov na gojenih okra-
snih rastlinah.
V ZELENJAVNEM VRIU
po navadi v največjem obsegu
od zgodnje spomladi do pozne
jeseni pridelujemo zeleno so-
lato. Za kakovosten in zdrav
pridelek sta potrebna dobro
pripravljena zemlja in pravil-
na prehrana. Solata je vrtnina,
ki je velik porabnik dušika,
zato jo moramo gnojiti z
dušičnimi gnojili. Kot vsaka
rastlina je tudi zelena solata
odvisna od tistega rastnega
dejavnika, ki ga je najmanj. Če
pri solati primanjkuje dušik,
se v listih tvori premalo listna-
tega zelenila, ostanejo majhni
in bledikavi, iz listne rozete pa
se ne more razviti solatna gla-
vica. Solata, ki pri svoji rasti
nima na voljo dovolj dušika,
ne doseže za posamezno sorto
značilnega okusa, svežine in
prehrambene vrednosti. Pri
gnojenju z dušičnimi gnojili
pa tudi ne smemo pretiravati.
Solata, pregnojena z dušikom,
je zaradi prevelike vsebnosti
nitratov za zdravje škodljiva,
hkrati pa podvržena solatni
gnilobi, pred katero je pose-
vek težko obvarovati.
Gnojenje solatnemu posev-
ku z dušičnimi gnojili je
zahtevno in ga izvajamo bolj
preudarno in ne preveč na pa-
met. Grede, ki jih namerava-
mo sejati ali saditi s solato
zgodaj spomladi, z organskimi
gnojili gnojimo že v jeseni. V
organskih gnojilih se dušik
sprošča počasneje kot iz rud-
ninskih, ker pa solata zraste v
slabih dveh mesecih, hranila
iz organskih gnojil malo izra-
bi, zato je potrebno dognoje-
vanje z rudninskimi
dušičnimi gnojili. Prednost
dajemo uporabi mešanih gno-
jil z večjo vsebnostjo dušika,
kot so NPK 7:20:30, NPK
15:15 ali KAN z 20 % dušika.
Na kvadratni meter površine
trosimo 50 do 100 gr
dušičnega gnojila, v poletnih
mesecih pa uporabo
zmanjšamo, ker so takrat po-
trebe manjše. Gnojenje z rud-
ninskimi gnojili izvedemo v
treh obrokih, prvega ob pri-
pravi zemlje za setev in dva-
krat štirinajstdnevno, vendar
ne dognojujemo kasneje kot
tri tedne pred pobiranjem pri-
delka.
Veliki tržni pridelovalci so-
lati gnojijo na podlagi talnih
in foliarnih kemičnih analiz,
kar je pri vrtičkarjih nemo-
goče, zato pa toliko zahtev-
nejše, da bomo pridelali zdrav,
kakovosten in obilen pridelek.
Na domačem vrtu pridelana
solata je najboljša!
Pri biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 25.
do 28. aprila, zaradi korenike
21., 30. in 31. aprila, zaradi plo-
dov od 26. do 29. aprila ter zara-
di cveta in vrtna zelišča od 22. do
25. aprila.
Miran Glušic, ing. agr.
18 - KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
25. APRIL 1996- TEDNIK
PTUJ / DIREKTOR MUZEJA JE PISAL MESTNIM SVETNIKOM
Muzel potrebuje drugotne okte
Prejšnji teden je svet mestne občine prvič obravnaval osnutek akta o ponovni ustanovitvi
Pokrajinskega muzeja Ptuj, o čemer smo poročali v prejšnji številki Tednika. Vendar so
pred sejo prejeli svetniki vsak posebej pismo dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja
muzeja Borisa Miočinoviča, v katerem jim je natančno opisal uspehe pa tudi finančno
stanje v muzeju. Kljub temu da je muzej na povabilo občine pripravil osnutek akta o us-
tanovitvi, ga je občinska uprava temeljito spremenila.
K pripravljenemu aktu je strokovni kolegij muzeja
pripravil vrsto opomb in jih strokovno utemeljil,
vendar v osnutku te pripombe v glavnem niso bile
upoštevane. Pot do sprejetja akta je še dolga, saj
mora akt o ostanovitvi sprejeti poleg ptujskega tudi
ormoški svet v soglasju z drugimi občinami bivše
ptujske občine.
TEDNIK: Zakaj potrebuje
muzej novi akt o ustanovitvi?
Boris Miočinovič: "Gre za us-
klajevanje temeljnega akta iz
leta 1981 z novo zakonodajo. Us-
tanovitveni akt, ki ga še zmeraj
imamo, je namreč neusklajen z
novim družbenim in pravnim
redom. Brez temeljnega akta ni
drugih aktov, kot so statut, raz-
vid delovnih mest..., ti pa so nu-
jen pogoj, da muzej normalno
deluje. Že šest let namreč ne de-
lujejo svet muzeja in vsi drugi
organi, saj ustanovitelji niso iz-
peljali za to potrebnih postop-
kov. Prav tako je muzej že peto
leto brez imenovanega direktor-
ja. Lahko rečem, da smo v tem
času dosegli nekaj velikih stro?
kovnih uspehov in da smo zelo
povečali obisk, saj je zbirke, raz-
stavišča in prireditve muzeja v
lanskem letu obiskalo 95 tisoč
obiskovalcev. Oboje je čudež.
Da se vse skupaj ni sesulo, gre
zahvala strokovnosti kolektiva
in vodenja."
TEDNIK: Katere so poglavit-
ne pripombe strokovnega kole-
gija muzeja in kaj se pravza-
prav skriva v muzejskem
vprašanju?
Boris Miočinovič: "V muzeju
smo zelo zadovoljni, da se je
končno pričel proces za sprejem
ustanovitvenega akta. Predlogi
strokovnega kolegija so bili vse-
binsko razdeljeni na tri sklope.
Prvi se je nanašal na strukturo
muzeja, drugi na njegovo dejav-
nost in tretji na upravljanje.
Struktura, ki jo je predlagala
občina v osnutku, ne ustreza niti
sedanjemu stanju, saj niso
upoštevani niti oddelki in
službe, ki delujejo v tem trenut-
ku. Menili smo, da se podrobna
struktura ne opredeljuje v usta-
novitvenem aktu, ampak v sta-
tutu. Ustanovitveni akt naj bi
bil namreč akt, ki bi v stabilnih
razmerah zdržal kar nekaj časa,
življenje pa narekuje včasih tudi
sprotno prilagajanje razmeram.
O statutu odloča svet muzeja, v
katerem so zastopani tudi mu-
zejski strokovni delavci. Posto-
pek spremembe ustanovitvene-
ga akta pa se lahko ne glede na
nujo zavleče tako kot v našem
primeru tudi za šest let, kar je za
delovanje muzeja prepočasi.
Svet muzeja bi v treh ali štirih
mesecih po sprejetju ustanovit-
venega akta sprejel takšen statut,
ki bi upošteval sedanje stanje in
omogočal razvoj. Nobenega akta
namreč ne pišemo zaradi tega,
da bi odpravili neki realen ali
namišljen problem v instituciji
ali v politiki, ampak da bi insti-
tuciji omogočili normalno delo-
vanje in razvoj.
Nadaljnje pripombe so se
nanašale na našo dejavnost. Ne-
katere so bile upoštevane. Mu-
zejska dejavnost se v svetu izred-
no hitro razvija. Formulacije, ki
so bile napisane, se sklicujejo na
dejavnost, kot je bila opredelje-
na v zakonu o naravni in kultur-
ni dediščini iz leta 1981. Zato
smo menili, da bi to dejavnost
morali opredeliti v skladu z naj-
sodobnejšimi dognanji muzeo-
loške stroke in muzeografske
prakse. Nočemo biti muzej, ki se
ukvarja sam s sabo. S svojo dej-
avnostjo želimo iti v korak s sve-
tom.
EMAUDVA
DIREKTORJA
Tretji sklop pripomb se je
nanašal na vodenje muzeja, ali
natančneje na to, ali je za nor-
malno delo mogoče združiti pos-
lovno in strokovno funkcijo v
eni osebi. Mnenje strokovnega
kolegija je bilo, da je edina prava
možnost, da ima muzej posebej
poslovnega in zraven tega še
strokovnega direktorja. Poslov-
ni direktor je hierarhično nadre-
jen strokovnemu. Mestna upra-
va je v osnutku akta ponudila
obratno. Zakon predvideva obe
možnosti, vendar se morata pri-
lagajati konkretni situaciji.
Manjša institucija z manj zapos-
lenimi in z ne tako raznovrstno
dejvanostjo, kot jo imamo mi, ne
potrebuje dveh direktorjev. Mi
smo imeli v lanskem letu pri-
bližno 95 tisoč obiskovalcev in
smo s to in drugimi dejavnostmi
prislužili približno 200 tisoč
nemških mark. Torej smo abso-
lutno izpostavljeni trgu kultur-
nega turizma. Če bi stvari bile
tudi formalno bolj urejene, bi
bili sposobni ustvarjati še bist-
veno večji dohodek. Za primer-
javo: obe občini skupaj, Ptuj in
Ormož, sta namenili muzeju v
prejšnjem letu približno 5,5 mi-
lijona tolarjev, država pa 99,8
milijona tolarjev. Narodni mu-
zej, Narodna galerija in Mestni
muzej v Ljubljani že delijo
funkcijo v dva dela, čeprav so
bistveno manjši od našega mu-
zeja, ki je največji slovenski mu-
zej z največjim obiskom in naj-
večjim lastnim prihodkom. V
našem statutu, ki smo ga sprejeli
leta 1986, sta obe funkciji delje-
ni: imamo direktorja in strokov-
nega vodjo. Po našem mnenju je
nova rešitev korak nazaj, in to za
več kot 10 let, in muzeju ne
omogoča normalnega razvoja."
POLITIKA PO
SVOJE NA RAiUM
RAZVOJA
STROKE?
TEDNIK: Na odločitev mest-
nega sveta več ne morete vpli-
vati, razen če bi delovali preko
katere od političnih strank. Ste
ali boste to poskusili?
Boris Miočinovič: "Pokrajin-
ski muzej je izjemno pomembna
ustanova, ni nekaj, kar se na
novo ustanavlja, ampak ima svo-
jo tradicijo in uspehe. V
zadnjem času se je bolj po kulo-
arjih slišalo veliko napačnih ali
pa popačenih informacij o mu-
zeju. Te informacije so se
nanašale predvsem na finančno
stanje - lansko leto smo končali
z 12 milijoni izgube, ta pa je nas-
tala tudi zaradi nerazčiščenih
odnosov s ptujsko občino. Te
govorice so v veliki meri za-
megljevale delovne dosežke iz-
jemnega muzejskega kolektiva,
vizijo njegovega razvoja ter de-
janski in potencialni pomen
muzeja za razvoj našega kraja in
območja. Najbrž je vse - žal po
nepotrebnem - v veliki meri
povzročila lokalna politika,
Mogoče smo bili premalo aktiv-
ni, preveč apolitični in poslan-
skih skupin nismo oblegali s
svojimi problemi. Mogoče je to
napaka. Vendar je bilo pričako-
vati, da se kdo oglasi in vpraša,
ali se da pomagati. Nobene
stranke ne bi odklonili. Kolikor
vem, je le stranka LDS pred
kratkim obravnavala problema-
tiko muzeja. V procesu ustanav-
ljanja, torej med oblikovanjem
in obravnavo predloga, pričaku-
jem, da se bomo pogovorili vsaj
z vsemi našimi parlamentarnimi
skupinami, kajti oboji, muzej in
stranke, moramo delovati v jav-
nem interesu.
Sicer pa bo v kratkem država
sprejela nacionalni kulturni pro-
gram, v okviru katerega bo nas-
tala tudi muzejska mreža. Neka-
teri izmed muzejev, verjamem,
da tudi naš, bodo postali
državni. Če se zdaj vprašanje us-
tanovitvenega akta ne bo rešilo,
bo država z novim ustanovitve-
nim aktom uredila razmere.
Državi ne more biti vseeno,
kako deluje in kakšne so razvoj-
ne možnosti največjega in naj-
perspektivnejšega slovenskega
muzeja z največjim obiskom.
Sem pa optimist."
Milena Zupanič
Boris Miočinovič, že pet let neimenovani direktor Pokrajin-
skega muzeja Ptuj, ki to delo opravlja od leta 1985
Boris Miočinovič je navedel nekaj konkretnih dejstev.
Ocenjuje, da je Pokrajinski muzej Ptuj največji in najkom.
pleksnejši slovenski muzej. To pomeni, da ima več raz.
ličnih oddelkov in služb kot katerikoli drugi slovenski mu.
zej. V muzeju hranijo čez 300.000 muzealij. Svojo dejavnost
opravlja v 23 objektih na območju Ptuja, Hajdine, Velike
Nedelje, Ormoža in Središča ob Dravi. V njem dela trenut.
no 46 redno zaposlenih delavcev, od tega v strokovnih po.
klicih 33 (kustosi, restavratorji in konservatorji, dokumen-
taristi, risarji, fotograf, pedagogi itd., med njimi študirajo
trije na podiplomskem doktorskem študiju, štirje na ma-
gistrskem in dva na specialističnem študiju), en delavec
dela v marketingu, devet v tehnično-vzdrževalni ekipi in
trije v upravi. Ob redno zaposlenih delavcih je trenutno
vključenih še 18 delavcev iz programa javnih del (peda.
goška služba, dokumentiranje gradiva, pazniško-informa-
tivna služba, čiščenje okolice). V skladu s pogodbo z Zavo-
dom za zaposlovanje in mestno občino Ptuj lahko letos do
konca tega leta zaposlijo še sedem brezposelnih v program
javnih del. V okviru širše dejavnosti muzeja deluje tudi
podjetje Ptujske vedute, d.o.o., ki je angažirano za vodenje
po gradu. V tem podjetju dela devet stalno zaposlenih del-
avcev, ki so se samozaposlili preko javnih del, potrebno
znanje in izkušnje pa so pridobili kot dolgoletni muzejski
honorarni vodniki. V tem trenutku na podoben način nas-
taja novo podjetje iz programa javnih del in programa sa-
mozaposlovanja PATERA, ki bo še posebej specializirano
za vodenje po arheoloških zbirkah v muzeju in izven njega.
Muzej zaposluje torej letos 86 oseb. Prepričani so, da je
njihova institucija ne le generator kulturnega razvoja, paČ
pa je lahko tudi generator gospodarskega razvoja kraja.
Predvidoma vzaietliu juniia
Jeseni so na sejah ormoškega sveta potekale bur-
ne razprave o tem, komu naj svetniki oddajo izva-
janje del prizidka k osnovni šoli Ivanjkovci. Mnen-
ja so bila zelo različna, na koncu pa je le zmagalo
prepričanje, da je dela treba zaupati domačim
obrtnikom.
Tako je posel, vreden 70 mili-
jonov tolarjev, prevzelo domače
podjetje Ecoenergetika in k so-
delovanju pritegnilo domala vse
ormoške obrtnike. Zaradi
omenjenih zapletov pa je to
najbrž eden redkih objektov, pri
katerem so se dela pričela brez
posebnega pompa in celo brez
obveznega svečanega polaganja
temeljnega kamna.
Kljub temu slabemu začetku
so dela, pričeta v sredini okto-
bra, lepo stekla in bodo končana
čez dober mesec. Gradbena dela
gredo počasi k koncu, urejeni so
tudi električna in vodovodna in-
stalacija ter centralno ogravanje.
Dela je v veliki meri oviralo sla-
bo vreme in dolga zima. Obnni-
ki se te dni ukvarjajo z beljen-
jem, izolacijo in polaganjem ke-
ramike. Ko bo sonce posušilo
razrito gradbišče okrog šole,
bodo uredili tudi okolico. V no-
vem prizidku bodo svoj prostor
našli učenci nižjih razredov in
malčki ivanjkovskega vrtca.
Stanko Marič, nadzornik
gradbišča, pravi, da dela poteka-
jo brez zapletov in da se obrtniki
zelo trudijo. Sedaj je vse odvisno
od vremena, saj je prizidek treba
dobro presušiti. Irma Bezjak,
ravnateljica ivanjkovske šole, je
dejala, da je bilo gradbišče dobro
zaščiteno in da tudi z učenci ni
bilo težav glede stikanja po
gradbišču. Novi prostori jim
bodo v prihodnjem šolskem letu
omogočili enoizmenski pouk,
kar je za šolo z visokim odstot-
kom vozačev zelo pomembno.
Seveda pa bo več prostora tudi
za specializirane učilnice za po-
samezne predmete. Delavci šole
si želijo sodelovati pri izbiri no-
tranje opreme in barvnih odten-
kov. Radi bi svojo novo šolo
odeli v mavrične barve, ki bi
prispevale k dobremu počutju
otrok in zaposlenih.
Nekoliko skrbi le slabo sodelo-
vanje države, saj doslej za prizi-
dek menda ni nakazala niti to-
larja. Sicer pa če je soditi po sla-
bem začetku, se nam obeta zelo
slovesno odprtje prizidka, za
prihodnje leto pa je bila napove-
dana tudi zidava telovadnice.
vk
De/a gredo počasi k koncu.
Uiilniia v naravi
Ob svetovnem dnevu Zemlje so učitelji OŠ Miklavž
pripravili domiselno akcijo. Poleg običajnega
čiščenja okolice šole, ki je v navadi ob takšnih
dneh, so v neposredni bljižini šole posadili 50 dre-
To čast so imeli učenci in raz-
redniki prvih in osmih razredov.
Vsak učenec je dobil svoje drevo,
prvošolčki pa bodo njihovo rast
in razvoj lahko spremljal do
konca šolanja. Drevesa so opre-
mili z imeni učencev in zanimi-
vo bo čez nekaj let videti, kdo bo
večji, drevesa ali njihovi mlad'
lastniki.
Zasadili so za naše kraje karak-
teristične iglavce in listavce^
Marija Prapotnik je dejala,
bo njihova akcija zelo koristna
tudi pri pouku 4. razredov, k"
učenci obravnavajo gozd. Služil^
bo kot učilnica v naravi, v katef
se bodo otroci naučili razpozna-
vati posamezne vrste dreves, pr''
merjali bodo lahko liste in pl"'
dove. Na plodove akcije pa ^o
potrebno še kakšno leto počaka-
ti. Da pa delo ne bi bilo zamai''
so sadike zaščitili pred divjadi"^
ki jim je uničila že marsikakše"
načrt v naravi.
f EDNIK 25. april 1996
šport-19
ŠPORTNE NOVia
0 Skupščina NK
prava
>JK Drava bo danes, v četrtek,
25. aprila, ob 19. uri v domu Fran-
Krambergerja pripravil
skupščino kluba, na kateri bodo
pregledali minulo delo in začrtali
smernice za naprej.
Danile Kla|nšeic
MALI NOGOMET
0 Aiples - Poetovio
Tole Tok 5:6 (3:3)
Tesni izidi med tema dvema na-
sprotnikoma so stalnost, tekme pa
razburljive. Tako je bilo tudi to-
krat v osmini finala. Zadetke za
Poetovi Tok Tok so dosegli: B.
Bezjak 3, Vrbanec 2 in Klinger
enega.
Danilo Klajnšek
MOTOKROS
0 Državno prvenstvo
V nedeljo, 21. aprila, so v Ra-
dencih startali ptujski motokro-
sisti, ki tekmujejo za novo usta-
novljeni motoklub Dobrina, na
drugi dirki državnega prvenstva
Slovenije v razredih 60 in 80 ccm,
v kategoriji 125 ccm Dobrina
nima predstavnika, del ekipe z
državnim prvakom v 250 ccm
Gajserjem pa je na evropskem
prvenstvu v Španiji in Portugal-
skem.
Rezultati tekmovalcev Dobri-
ne: kategorija 80 ccm: 17. Gregor
Šmigoc, 19. Matjaž Kekec, 20.
Jošt Habjanič; podmladek 60
ccm: 7. Primož Kekec, Dobrina.
F.B.
STRELSTVO
# Streljanje na
glinaste golobe
v soboto, 20. aprila, je bilo na
olimpijskem strelišču v Ormožu
2. kolo v tretji državni ligi v strel-
janju na glinaste golobe - discipli-
na trap. Nastopilo je 48 strelcev v
mladinski in članski konkurenci,
med njimi tudi tri mladinke.
Rezultati: 1. Murska Sobota
174, 2. Ilirska Bistrica 168, 3.
Črnomelj 162. Posamezni člani: I
I.Rakuša,Ptuj,78,2.	Weis,Črno- |
melj, 77, 3. Smolič, Mirna, 74.
Tretje kolo v tretji ligi bo v
Kranju, konec tedna pa bo tudi
nadaljevanje tekmovanja v prvi
državni ligi, kjer uspešno nasto- !
pajo ekipe Ormoža, Ptuja, Mur- ;
ske Sobote in Gornje Radgone.
Dušan Cvetko j
STRELSTVO	|
#	I. državna liga
v Kočevski Reki so Ptujčane za j
las premagali domačini, SD Krim
Moriš, s 1654 : 1641 Morisu so
bile točke potrebne za obstoj v
prvi državni ligi, Ptujčani pa z
zmago ne bi bili boljši od zdaj za-
sedenega četrtega mesta. SD Ptuj
je nastopil v sestavi Janez Štuhec |
(560), Izidor Pulko (544) in Sašo
Porok (537).
SI
STRELSTVO	|
#	II. državna liga
Strelci Petlje so kot gostitelji
nastopili proti vodilne ekipe SD
Predoslje iz Kranja v najboljši
sestavi Milan Stražišar, Franc Be-
drač in Alenka Peteršič in izgubli
s 1601 : 1611. Bedrač je posamez-
no zmagal s 541 krogi, Stražišar je
nastrelil krog manj, Peteršičeva je
prvič nastopila z novo pištolo in
nastrelila odličnih 520 kg. Petlja
je na četrtem mestu v drugi ligi.
SI
ROKOMET
#	Čakovec-
Velika Nedelja
25:31 (13:15)
Velika Nedelja: Lah A., Zabav-
nik 4, Bezjak S., Lah F., Cvetko S,
Sabo 5, Bezjak M., Skok L L Pod-
lesnik, Majcen 2, Sok 3„ Mesarec
II,	Gaberc.
V 2. kolu mednarodne veteran-
ske rokometne lige Alpe-Panonia '
Boys pokal je veteranska ekipa I
RK Velika Nedelja dosegla zmago
na gostovanju v Čakovcu in si ver-
jetno pred povratno tekmo, ki bo
30. aprila letos v Veliki Nedelji, že
zagotovila nastop v nadaljnje tek-
movanje, kjer se bo pomerila z
zmagovalcem v dvoboju med eki-
po hrvaškega Varteksa iz
Varaždina in Nitre iz Slovaške.
Na tekmi v Čakovcu so izredno
dobro igrali vsi velikonedeljski
veterani, najuspešnejši strelec pa
je bil Mesarec z 11 zadetki.
Dušan Cvetko
KROS
0 Državno prvenstvo
V soboto, 20. aprila, je bilo v
Domžalah državno prvenstvo v
krosu za osnovne in srednje šole,
ki se ga je udeležilo 59 osnovnih
šol iz vse Slovenije. OŠ Destmik
je v vseekipni uvrstitvi zasedla
odlično 7. mesto. Učenci so tek-
movali v osmih kategorijah.
Uspešni posamezniki so bili: de-
klice - 5. razred: Laura Muršec 7.;
dečki: 6. razred: Dejan Šori 14., 7.
razred: Dejan Simonič 9., 8. raz-
red: Matej Markež 20. V posa-
meznih kategorijah je nastopilo
od 170 do 200 učencev in učenk.
Zraven OŠ Destmik so se uvrstile
še OŠ Videm na 16. mesto, OŠ
Mladika na 17. mesto, OŠ Dorna-
va na 30. mesto, OŠ Podlehnik na
32. mesto in OŠ Cirkovce na 37.
mesto.
ODBOJKA
0 Kurentov junior-
ski turnir 96
v soboto, 20. aprila, je bil v
športni dvorani Center odbojkar-
ski turnir za mladino - rojeni 1
1977 in mlajši. Vrhunec je
vzdušje doživelo ob koncu, ko so
podeljevali nagrade, kakršnih do
sedaj še niso podeljevali na nobe-
nem turnirju: izlet v Gardaland,
kopanje v Termah Ptuj, torte,
majice, hamburgerji in sadne
kupe. Organizatorji so odstopali
od ustaljenih šablon tudi pri po-
kalih - zmagovalca sta namesto
pokalov prejela kurenta. Turnir je
potekal za fante in punce.
Pa še to: na turnirju je imel Ku-
rent - odbojkarski klub skromno
slovesnot s torto in svečko, saj je
bil ravno takrat star eno leto in en
dan.
Martin
TENIS • Ajda Bru-
men - zmagovalka
Novega mesta
Na igriščih Tenis centra Otočec
je Tenis klub Novo mesto od 20.
do 22. aprila organiziral odprto
prvenstvo Novega mesta v kate-
goriji do 12 let. Tekmovanja so se
udeležili tudi mladi tekmovalci
teniškega kluba Ptuj. Med dekli-
cami se je izkazala Ajda Brumen,
ki je po dveh zmagah v predtek-
movanju in treh zaporednih zma-
gah v glavnem tekmovanju v fina-
lu premagala Andrejo Klepač
(TK Koper) s 6:2, 6:4 ter osvojila
1. mesto.
Tudi v kategoriji dečkov so se
vsi predstavniki TK Ptuj uvrstili
v glavni turnir. Najuspešnejši je
bil Jani Firer, ki se je z dvema
zmagama uvrstil v polfinale, kjer
ga je premagal prvi nosilec Tadej
Pucelj. V drugo kolo sta se uvrsti-
la Andrej Artenjak in Matej Rus,
medtem ko je Ino Ficko tokrat
moral priznati premoč
izkušenejšemu nasprotniku v 1.
kolu.
Teniški klub Ptuj in Teniška
šola Zoki obveščata ljubitelje te-
nisa, da v času prvomajskih praz-
nikov organizirata intenzivne
tečaje tenisa za otroke, mladino in
rekreativce. Vabljeni.
TK Ptuf
NOGOMET
# Končano polfinale
DP srednjih šol
Nogometaši Ekonomske šole so
pod vodstvom trenerja prof.
Dušana Majcenoviča osvojili nas-
lov državnih polfinalnih prvakov.
Vrstni red v skupini B: 1. Eko-
nomska šola Ptuj, 2. Gradbena
šola Maribor, 3. Trgovska šola
Celje. Posebna strokovna žirija je
za najusj)ešnejšega igralca izbrala
Nastjo Ceha];EŠP), v vratih Vilka
Lenarta (SPŠM), največ zadetkov
(8) pa je dosegel N. Ceh (EŠP).
Ivo Kornik
NOGOMETNI POGOVOR / DARKO
KRIŽMAN, NOVI TRENER DRAVE
Prepriian o obstanku
#	Kako je prišlo do tega, da ste
prevzeli mesto trenerja pri ptuj-
skem drugoligašu?
Darko Križman: "Moram reči,
da smo bili v stikih kar nekaj časa,
že od takrat, ko se je Drava borila
za uvrstitev v drugo ligo. Ti kon-
takti so ostali. Pri Ptujčanih je tre-
nutno prišlo do krize pri rezulta-
tih. Usoda nogometnih trenerjev
ie pač takšna, da nekdo odide, dru-
gi pride."
#	Kaj pričakujete od pri-
hodnjih srečanj, zlasti doma, kjer
igra Drava slabo?
Darko Križman: "Ravno na tem
področju bom poskušal največ na-
rediti, torej v gosteh in doma okre-
Piti obrambo. Moj koncept obstan-
ka Drave je, da brez kvalitetne
obrambe ne more biti točk ter hi-
trega protinapada. Dogajalo se je,
^a je Drava sicer dosegla zadetke,
Vendar je nasprotnik bil za zadetek
Uspešnejši. Nekako na prelahek
pačm so točke uhajale z domačega
'grišča. Ne bo nam pomagala na
lepa igra, če bomo tekmo iz-
gubljali. Če bi do konca remizirali
^sa srečanja, ostajamo v ligi."
® Kakšna je vaša ocena pri-
^'■avljenosti igralcev?
Darko Križman: "Telesno so
dobro pripravljeni, slabši re-
zultati pa so jih psihološko zavrli.
^iiko bomo delali na tem in po-
pravili odnos do igre."
® Ste pred nadaljevanjem
Prvenstva optimist glede obstan-
^ ptujskih nogometašev v drugi
^'ovenski nogometni ligi?
^arko Križman: "Trdno sem
P^^Pričan, da bo Drava obstala v
slovenski ligi. Še več, morala
#	namreč meriti veliko višje. To si
zasluži Ptuj in cel okraj."
# Kako ste se dogovorili z
Dravo: ali samo do konca
prvenstva ali tudi naprej?
Darko Križman: "Zdaj je cilj
zelo kratkoročen, to je samo obsta-
nek v ligi. Delam namreč plan iz
tekme v. tekmo. Glede na kader,
glede na zagnanost odbora sem
presenečen, da so razmere tako
urejene, ker vemo, da imajo drugi
dosti večje težave."
Daniio Kiainšek
Zelo dobri kolesarji Perutnine
Kolesarji KK Perutnina Ptuj so se udeležili tridnevne etapne dirke
po Jadranski magistrali in se dobro odrezali v družbi kolesarjev iz
Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvatske. Nastopili so z petimi kole-
sarji, med njimi pa zaradi poškodb ni bilo Mitja Mahoriča in Mira-
na Kelnerja.
V prvi etapi od Pazina do Rijeke
(dolge 138 km) je zmagal Kle-
menčič iz ljubljanskega Roga, ko-
lesarji Perutnine pa so se uvrstili
takole: 12. Baloh, 13. Grame, 17.
Melanšek, 19. Zaje. Ekipno so bili
po prvem dnevu na četrtem mestu.
Druga etapa je potekala od Reke
do Velebnega (140 km - nadmor-
ska višina 900 m). Prvo mesto je
osvojil italijanski kolesar Monfre-
dini, Ptujčani pa so bili uvrščeni
takole: 6. Melanšek, 8. Baloh, 17.
Poljanšek, 24. Grame, 30. Zaje.
Ekipno so bili po tej etapi tretji. V
tretji etapi od Karlobaga do Šibe-
nika (178) je zmagal italijanski ko-
lesar Rossi, ptujski kolesarji pa so
bih: 3. Zaje, 6. Melanšek, 11. Ba-
loh, 12. Poljanšek, 18. Grame.
Ekipno so bili v tej etapi na dru-
gem mestu.
V skupnem seštevku je zmagal
italijanski kolesar Luca Monfredi-
ni, kolesarji Perutnine pa so zased-
li tale mesta: 5. Melanšek, 7. Ba-
loh, 11. Zaje, 15. Poljanšek, 18.
Grame. Pri letečih ciljih je drugo
mesto zasedel Zaje, tretji je bil Me-
lanšek, šesti pa Baloh. V seštevku
ekip so kolesarji Perutnine osvojili
tretje mesto.
Blizu Trsta so nastopili mlajši
mladinci. V konkurenci 182 kole-
sarjev je zelo dobro dvanajsto mes-
to zasedel Marjan Kelner, Matej
Marin pa je bil kljub poškodbi 20.
Tudi na tej kolesarski dirki je bilo
vreme zelo slabo.
Danilo Kiainšek
PTUJ / DANES ZAČETEK PRVE PRLESKE KONJENICE
Trideset udelexen€ev
iz desetiit iilubov
Ko so lansko jesen prizadevni organizatorji Haloške konjenice
končali večdnevno jahanje med haloškimi griči, so napovedali, da
bodo že prihodnjo pomlad organizirali Prleško konjenico, da bi
udeležencem predstavili še en biser Slovenije - Prlekijo.
Gospodarsko	interesno
združenje Poetovio Vivat, Country
club Ptuj, Konjeniški klub Skorba
in Konjeniški klub Ptuj začenjajo
prvo Prleško konjenico danes, 25.
aprila, in bo trajala do 27. aprila.
Do 15. aprila so zbrali prijave več
kot 30 konjenikov iz desetih slo-
venskih konjeniškov klubov iz
cele Slovenije. Pokroviteljstvo so
prevzeli župani občin, skozi katere
bo vodila konjenica (Ptuj, Ormož,
Ljutomer, Radenci, Gornja Rad-
gona, Dornava, Sveti Jurij, Lenart
in Juršinci) ter fundacija dr. Anto-
na Trstenjaka. Slovenija ob Valva-
sorjevi, Pohorski in Haloški dobi-
va torej še četrto konjenico.
Start konjenice bo danes zjutraj
ob osmih na Turnišču. Drugej)os-
taje v tridnevni ježi so še: Stur-
movci. Nova vas, Mezgovci, Po-
lenšak, Trnovci, Kamenščak, Lju-
tomer, Bolenečice, Kapela, Rod-
mošci, Negova - Cogetinci, Gomi-
la, Bodkovci, Juršinci, Podvinci,
Ptuj in znova Turnišče. Prvi dan
bodo ježo končali v Ljutomeru,
kjer jih bo sprejel župan dr. Lud-
vik Bratuša in kjer bodo tudi pre-
nočili. Drugi dan se bodo ustavili
na turistični kmetiji Firbas, kjer
bo sprejem organiziral župan Len-
arta Stanko Kramberger, tretji dan
ježe (27. aprila) bo konjenike pred
Mestno hišo v Ptuju ob 17. uri
pozdravil župan mestne občine
Ptuj dr. Miroslav Luci.
Predsednik prve Prleške konje-
nice je Branko Brumen, stotnik je
Stanko Strelec in zastavonoša
Dušan Rabuza.
Prleška konjenica bo tako kot
podobne prireditve nova pri-
ložnost za srečanje prijateljev te-
renske ježe iz cele Slovenije, ki
prispeva k uveljavljanju te konje-
niške šponne zvrsti in k promociji
Prlekije.
MG
NOGOMET
2.	SLOVENSKA LIGA
Rezultati 23. igralnega dneva:
Avtoekipa - Era Šmartno 1:0,
Železničar Oscar - Črnuče 3:2,
Šentjur - Železničar Maribor 5:4,
Zagorje - Nafta 0:2, Drava - Naklo
1:1, Mengeš - Rudar Trbovlje 1:2,
Family Shop Piran - Koper 1:2,
prost Napredek BST.
1.ŽELEZNIČAROSCAR..22	16 6 O 47:11 54
2.	NAFTA........................23 16	2	5	42:12 50
3.	ČRNUČE.....................22 11	4	7	45:31	37
4.	ŠENTJUR....................23 11	4	8	35:26 37
5.	KOPER.......................23 10	5	8	23:20 35
6.FAMILYSHOPPIRAN	23 10 4 9 30:26 34
7.ŽELEZNIČARM	B........23 10 4 9 37:36 34
8.RUDARTRB0VU	E.....23 9 6 8 24:23 33
9.	NAPREDEK BST.........22 8 7 7 24:23 31
10.	NAKLO.....................23 6 8 9 26:29 26
11.	DRAVA.....................22 6 6 10 24:36 24
12.	MENGEŠ..................22 6 6 10 19:33 24
13.ERAŠMARTN	0........22 6 5 11 24:29 23
14.	AVTOEKIPA VEVČE ..22 6 4 12 28:30 22
15.ZAG0RJ	E.................22 5 3 14 15:49 18
Pari 24. igralnega dneva:
Črnuče - Family shop Piran, Ko-
per - Šentjur, Železničar Maribor -
Mengeš, Rudar Trbovlje - Drava,
Naklo - Zagorje, Napredek BST -
Avtoekipa Vevče, Era Šmartno -
Železničar Oscar; prosta Nafta.
DRAVA - NAKLO
1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Vesenjak(v23.'), 1:1
Pavlin (75.')
Drava: Klinger, Volk, Pucko, Zo-
lek, Ramšak, Hotko, Bezjak, T.
Emeršič (Gojkošek), Baškovič, M.
Emeršič in Vesenjak
Nogometaši Drave tudi proti
Naklemu niso uspeli zmagati na
domačem igrišču. Nastopili so os-
labljeni (brez Čeha, Korena,
Janžekoviča in Jovanoviča) in z
novim trenerjem Darkom
Križmanom. V prvem delu
polčasa so imeli rahlo terensko po-
budo in nekaj priložnosti. V 23.
minuti je Boškovič streljal z roba
kazenskega prostora, vratar gostov
ni najbolje posredoval in Vesenjak
je potisnil žogo v mrežo in dosegel
zasluženo vodstvo. V 75. minuti je
kapetan gostujočega moštva Brane
Pavlin s topovskim strelom uspel
izenačiti rezultat. Vsi napori
domačih, da bi končno prišli do
toliko želene zmage na svojem
igrišču, niso obrodili sadov. Še
sreča, da je Zagorje izgubilo na
domačem igrišču. Nogometaši
Drave tokrat niso razočarali. Z
naslednjega gostovanja v Trbovl-
jah bi lahko z malo boljšo igro pri-
nesli kakšno točko ali celo prese-
netili.
Danilo Kla|nšek
3.	SLOVENSKA
LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 19. kroga: Alu-
minij - Bakovci 2:2, Kovinar - Bi-
strica 1:3, Kungota - Paloma Sever
2:0, Dravograd - Turniške 6:1,
Beltrans - Steklar 0:1, Odranci -
Pohorje 2:1, Dravinja - Zreče 0:1;
zaostala tekma 14. kroga Steklar -
Bistrica 0:0.
1.POHORJ	E...................18 13 2 3 49:17 41
2.	DRAVOGRAD.............1813 1 1 13:17 40
3.PERTOCIBAKOVCI....18	12 3 3 29:14 39
4.	DRAVINJA..................18 9 4 5 28:17 31
5.K0VINA	R...................18 7 5 6 20:17 26
6.	STEKLAR....................19 7 5 7 20:23 26
7.0DRANCI...................18 8 O 10 27:33 24
8.UNI0RZREČ	E............18 7 3 8 12:23 24
9.TURNIŠČ	E..................18 6 4 8 26:33 22
10.KUNGOTABROKER.18	5 6 8 16:25 20
11.BISTRIC	A.................19 6 2 11 28:42 20
12.ALUMIN	U................18 4 6 8 20:26 18
13.PAL0MASEVE	R.......18 3 6 10 14:31 14
14.	BELTRANS...............18 4 1 13 19:32 13
Razpored tekem 20. kroga: so-
bota, 27. aprila, ob 16.30: Paloma
Sever - Aluminij, Bistrica - Odran-
ci, Pertoci Bakovci - Dravinja,
Unior Zreče - Kovinar, Pohorje -
Beltrana, Turnišče - Kungota Bro-
ker; nedelja, 28. aprila, ob 16.30:
Steklar - Dravograd.
ALUMINIJ - PERTOCI
BAKOVCI 2:2 (0:2)
Strelci: 0:1 Vognnčič (v 38.'), 0:2
Kokaš (44.'), 1:2 Jože Šmigoc (52.'),
2:2R. Hojnik (75.')
ALUMINIJ: L. Šmigoc, E. Hoj-
nik, Krajnc, Zemljič, Lončarič,
Štumberger (J. Šmigoc), Šaberl,
Fridl, R. Hojnik, Rozman (Gorše),
Zmko (Kovačec)
Nogometaši Aluminija so gostili
tretjeuvrščeno ekipo Bakovcev v
zase zelo pomembnem srečanju.
Pričeli so dobro in imeli terensko
pobudo, ter nekaj priložnosti za
zadetek, vendar so žoge "letele"
mimo gostujočih vrat. Gostje so v
zadnjem delu prvega polčasa iz
dveh hitrih nasprotnih napadov
dosegli vodstvo z dvema zadetko-
ma prednosti. Kazalo je že, da
bodo ponovno pomembne točke
odpotovala iz Kidričevega. V dru-
gem polčasu je prišlo do velikega
preobrata. Trener Aluminija Bo-
jan Špehonja je v igro poslal J.
Smigoca, ki je praktično napravil
preobrat. Najprej je rezultat znižal,
nato pa je bil nad njim storjen še
prekršek na robu kazenskega pros-
tora, iz katerega so domači dosegli
izenačujoči zadetek. V zadnjih 15.
minutah so domači imeli pri-
ložnosti za zmago, vendar niso
uspeli doseči zmagovitega zadetka.
Danilo Kiainšek
1.	LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 16. kroga: Slo-
venja vas - Hajdina 1:2, Gerečja
vas - Boč 0:1, Gorišnica - Stojnci
1:0, Videm - Rogoznica 4:0, Uni-
ted Eagles Pragersko - Dornava
1:1, Središče - Bukovci 5:3
1.PRAGERSK	O..............16 11 4 1 43:18 37
2.	DORNAVA..................16 10	5	1	43:18	35
3.	GEREČJA VAS.............16 9	2	5	29:17	29
4.	SLOVENJA VAS..........16 7	4	5	38:28	25
5.	SREDIŠČE...................16 7	2	7	43:32	23
6.	STOJNCI.....................16 6	5	5	22:15	23
7.V1DE	M........................16 6 3 7 30:30 21
8.B0Č-1	........................16 7 1 8 22:39 21
9.G0RIŠNIC	A................16 5 4 7 18:25 19
10.	HAJDINA..................16 5 3 8 17:33 18
11.BUKOVC	I..................16 2 2 12 21:46 8
12.	ROGOZNICA-1........16 2 3 11 13:38 8
Razpored tekem 17. kroga: so-
bota, 27. aprila, ob 16.30: Slovenja
vas - United Eagles Pragersko, Ro-
goznica - Gorišnica, Stojnci -
Gerečja vas; nedelja, 28. aprila, ob
16.30: Hajdina - Videm, Boč - Sre-
dišče, Bukovci - Dornava
2.	LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 16. kroga: Haj-
doše - Pago Leskovec 1:0, Apače -
Grajena 1:0, Mladinec - Tržeč 3:2,
Ormož - Skorba 1:2
1.	GRAJENA...................14	9	3	2	39:11	30
2.	SKORBA.....................13	9	2	2	36:15	29
3.	MLADINEC.................14	7	4	3	24:23	25
4.	ORMOŽ.......................13	6	4	3	31:20	22
5.APAČE-	1....................13 6 3 4 19:22 20
6.SP.P0LSKAVA............13 5 4 4 26:24 19
7.HAJD0Š	E...................14 4 2 8 15:36 14
8.	PAGO LESKOVEC.......13 2 2 9 14:31 8
9.TRŽE	C.........................12 1 4 7 14:21 7
10.PODVINCI-1	...........13 2 2 9 12:27 7
Razpored tekem 17. kroga: ne-
delja, 28. aprila, ob 10.30: Tržeč -
Hajdoše, Pago Leskovec - Ormož,
Skorba - Apače, ob 16.30: Grajena
- Podvinci.
MLADINA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 16. kroga: Pra-
gersko - Dornava 4:0, Bistrica -
Bukovci 1:0, Gerečja vas - Boč 4:0,
Gorišnica - Stojnci 0:8, Videm -
Rogoznica 3:3, Slovenja vas - Haj-
dina 0:0.
Branko Lešnik
ATLETIKA
Mirko v prvem poskusu ni uspel
Mirko Vindiš je v nedeljo nas-
topil na velikem maratonu v
Londonu in poskusil izpolniti
normo za nastop na olimpijskih
igrah v Atlanti. Teka ni končal,
saj mu je močan veter na
odprtih delih proge onemogočil
tempo za dosego rezultata 2 uri
in 16 minut, zato je odstopil in
prihranil moči za naslednji nas-
top, ki bo na maratonu v itali-
janskem Torinu. Mirkov cilj je
namreč izpolnitev norme in ne
končanje teka ne glede na rezul-
tat.
I.k.
20-74 RA/VFnRIl O
APRtl, 19% -tednih
tednik -2S.APRII im
ZA KBATFK PAS - 21
Uvodne besede sem rezerviral za
"mega koncert" za slovenske raz-
mere. V Ljubljani bo 7. julija velik
poletni glasbeni festival, na kate-
rem bodo gotovo nastopili BRV AN
ADAMS, DEEP PURPLE in
LOU REED, organizatorji pa pri-
pravljajo še kakšno glasbeno prese-
nečenje.
V Nemčiji so se glasbeniki najprej
združili pod imenom Love Messa-
ge, sedaj pa pomagajo otrokom kot
skupina HAND IN HAND FOR
CHILDREN. Veliki zbor za
pomoč otrokom sestavljajo: Capi-
tan Jack, Fun Factory, Caught in
the Act, Worlds Apart, Boyzone,
Rednex, D.J. Bobo in skupaj prepe-
vajo lepo balado CHILDREN
ki je delno posneta tudi
v živo.
U96 je studijska skupina, ki je leta
1991 naredila komad Das Boat ter
se kot prva uvrstila na prvo mesto
lestvice v Nemčiji s kakšnim tech-
no komadom. Studijski producent
Alex Christiansen z novo vokalist-
ko predstavlja skupino U96 z no-
vim komadom HEAVEN.
Kvartet FUN FACTORV je z albu-
ma Fun-Fantastic - The Album
pripravil že tri hite: I wanna be
with U, Celebration in Doh wah
didy. Novo zabavo FUN FACTO-
RV ponujajo v skladbi DONT GO
AWAY.
Disco hita Stayin' Alive skupine
N.Trance in Night Fever skupine
Ex-lt sta prinesla v glasbo nekaj
osvežitve, toda ob rapanju in hi-
trejšemu ritmu se osnovi napev
skupine Bee Gees ni spremenil. Po-
dobno formulo so izbrali tudi
BEAT SVSTEM, ki so v sodobno
disco verzijo priredili uspešnico
skupine Kool & the Gang z naslov-
om FRESH.
Britanska skupina SUGGS je za
pomoč prosila reggae pevko LOU-
CHIE LOU in združeni so posneli
prijetno reggae priredbo z naslov-
om CECILIA. ()K)K)K)K)
BABVLON ZOO so uradno raz-
padli, tako da se pod tem imenom
predstavlja le še pevec Jass Mann.
Izredna prodaja in uspešnost debi-
tanskega hita Spaceman bo težko
ponovljiva s povprečno ročk sklad-
bo ANIMAL ARMY	ki so
ji BABVLON ZOO dodali zanimi-
ve zvoke živali.
ikikik
Ameriški ročk band SPIN DOC-
TORS se je proslavil s super hitom
Two Princes. SPIN DOCTORS so
pripravili novi album Vou got a
Believe in Something in tipično pe-
sem SHE USED TO BE MINE
ki jo krasi odlično besedi-
lo.
Ameriški vokalni kvartet COLOR
ME BADD je pred leti osvojil ZDA
s soul skladbami, kot so I wanna
Sex you up, ladore Miamore, ALL
4 Love. COLOR ME BADD so
svoje vokalne sposobnosti spet po-
kazali v klasični soul pesmi z nas-
lovom THE EARTH, THE SUN,
THE RAIN.
Glasbo s filmskega albuma Wai-
ting to Exhale sem že predstavil,
tako da tokrat omenjam le nekaj
izvajalk, ki so prispevale glasbo za
film: Whitney Houston, Aretha
Franklin, Brandy, Mary J. Blige,
Chaka Khan...
Globoki glas pevke TONI BRAX-
TON ter ljubezensko besedilo Ba-
byfacea sta prinesla še eno čudovito
pesem: LET IT FLOW.
Za konec pa sem pripravil še nekaj
dobrih soul skladb: Why I Love
you so much - MONICA, Don't
Rush - SILK, I vvill Survive -
CHANTAV SAVAGE, So Good -
IVAN MATIAS, Have I Never - A
FEW GOOD MAN, Dangerous
Minds - AARON HALL & DE
VANTE & SISTA, Shock the Ice -
MI MI, My Love, Sweet Love -
PATTI LABELLE, Vou're the
one-SWV.
David Brezniic
c^Mladi dopisniki
BOJ OBLAKOV
Na nebu so se začeli zbirati oblaki,
črni in sivi, zakrili toplo pomladan-
sko sonce, zatemnili so pokrajino
in bili pripravljeni na boj. Ovijali
so se drug okrog drugega in
spuščali nenavadne glasove. Naen-
krat jih je prerezala svetloba in za
hip osvetlila pokrajino. Začela se je
bitka. Treskalo je in bobnelo, da se
je slišalo daleč proč. Ulil se je dež.
Skrila sem se pod most in opazova-
la boj.
Nabirale so se luži, velike rumene
luže, v katerih so si kopali deževni-
ki. Bilke so zaprle svoje cvetove, da
jim dež ne bi spral nežnega cvetoe-
ga prahu.
Ko so oblaki prenehali točiti solze,
je na nebu vladal samo lahen, svet-
losiv oblak. Bil je širok, a kljub
temu je zmagal. Počasi se je raz-
blinjal v nič. Sonce se je prebijalo
skozenj in bodlo svoje žarke v nje-
gove rane.
Barve sonca in dežja so se izlile v
mavrico. Svet je bil umit. Deževni-
ki so se počasi skrivali v zemljo in
cvetice so se odprle. Narava je spet
zaživela nov pomladanski dan.
Navdal me je občutek miru. Vojna
se je končala. Oblak je izginil. Mor-
da se kdaj povrne ves otožen in
zlomljen, da se zjoče in potoži svojo
bolečino vetru, reki in soncu.
Iva Ferlinc, 8. a,
OŠ Kidričevo
SKRIVNI KOTIČEK
Lovska opazovalnica. Kraj, kjer
sem preživela toliko lepih trenut-
kov, tisočerih sanj, odločitev. Nar-
avnost ljubila sem ta kraj. Pomenil
mi je več kot... - pravzaprav mi je
pomenil vse. Bil je moj dnevnik.
Da, bil je. Veliko se je spremenilo
od lani. Nisem več tako zasanjana.
Pred mano so pomembne
odločitve, pomembnejši cilji, kot
sem jih imela kdajkoli. Tudi lovska
opazovalnica se je spremenila. Ko
sem se nazadnje skrivala v njej, je
preteklo več kot pol leta. Vsa raz-
majena in obdana z visokim
grmovjem daje zapuščen videz.
Včasih se počutim krivo, da je moj
"dnevnik" tako zapuščen. Lovsko
društvo se tudi ne zmeni zanjo.
Čez dve leti ali še prej bo na tem
mestu le kup strohnelega lesa, ki bo
pričal, da je nekoč tukaj nekaj bilo.
Veliko ljudi ne bo niti opazilo, da
lovske opazovalnice ni več, jaz pa jo
bom pogrešala, ker mi je bila zelo
blizu, bila je nekdo, h kateremu
sem se zatekla, ko mi je bilo najhu-
je. In nihče ni vedel.
To je bilo ravno tisto, kar sem po-
trebovala, nekoga, ki bo molčal in
bo vedno ob meni, ko ga bom po-
trebovala.
Potrebovala sem nekoga, ki me je
razumel. Še zmeraj sem ista, pa spet
tako zelo drugačna. Potrebujem
nekaj več, kot je le lovska opazoval-
nica. Nekoga, ki me bo vodil. Ne-
koga, ki bo tudi spregovoril. Potre-
bujem nekaj več. Z vsakim letom
potrebujem nove izzive, ker le tako
lahko živim s časom, nostalgijo pa
je treba pustiti tam, kjer je.
V dnevniku.
Klaudija Turščak, 7. r.,
OŠ Cirkulane
SPREHOD V GOZD
S prijateljico Nastjo sva odšli v
gozd. V gozdu je veliko iglastih in
listnatih dreves. Nabirali sva
gozdne sadeže in plodove. Našli sva
tudi gobe. Iz grma naju je opazoval
zajec. Videli sva detla in veverico.
Na jasi se je pasla srna z mladičem.
Ko sva se približali jasi, sta se srna
in mladič prestrašila. Nabrali sva si
želod in odšli domov. Doma sva si
iz želoda naredili verižici. V gozdu
je bil svež zrak, zato sva zvečer ut-
rujeni zaspali.
Lea Dajčhauer, 2. r.,
OŠ Hajdina
KAJ MI POMENI KNJIGA
-	Knjiga je moja prijateljica. Knjiga
je vedno pripravljena biti z mano,
nikoli ne tečnari ii stoka. Pove mi
veliko zanimivega, pametnega in
novega. Vedno znova rad posegam
po njej. Moja prijateljica je tudi
zato, ker me nikoli ne zapusti. Ved-
no ostane z mano, ko me zapustijo
vsi drugi, spremlja me na izletih,
potovanjih...
-	Knjiga je bogastvo, je okno, skozi
katerega lahko gledaš v svet, v živl-
jenje. Knjiga je prijatelj, ko si
osamljen. Kdor bere, ni nikoli
osamljen. Knjiga je spomenik na-
roda. V njej spoznamo narodov je-
zik in to, da narod sploh obstaja.
-	Knjiga mi pomeni veliko. Ker
rada berem, sem jih prebrala že celo
zbirko. Brez nje si ne morem pred-
stavljati deževnega dne ali dol-
gočasne noči.
-	Meni knjiga pomeni veliko. Veli-
ko mi pomeni zato, ker v sebi skri-
va skrivnosti, ob njej mi ni nikoli
dolgčas.
-	Za knjigi velja izrek: "Odprta uči,
zaprta molči."
-	Knjiga je veliko bogastvo. V sebi
skriva neizmerni besedni zaklad,
lepoto, nasvete in nauke. Razkrije
ti jih, če jih le hočeš odkriti.
-	Marsikdo misli, da je knjiga le list
papirja, vendar to ni res. Lahko te
razvedri, če si žalosten.
-	Ob besedi knjiga pomislim na kup
, listov, povitih v platnico. A to niso
navadni listi. To so čarobni listi, saj
nam krepijo narodno zavest, nas
popeljejo v drug svet, nam dajo
določeno znanje.
-	Iz knjig se lahko veliko naučiš.
-	H knjigi se rada zatečem, ko me
vsi drugi pustijo na cedilu.
-	Knjiga mi pomeni nekaj lepega in
dragocenega. Knjigo lahko tudi
podarimo prijatelju ali kakšnemu
znancu, saj pravijo, da je knjiga naj-
lepše darilo.
-	Knjigo najraje berem ob večerih,
ker sem takrat najbolj razpoložena
za branje.
-	Knjigo sem vzljubila, ko sem bila
še majhna. Ker še nisem znala bra-
ti, sem gledala ilustracije, mamica
pa mi je prebirala.
-	Knjiga - beseda je preprosta, am-
pak vedno skriva veliko novega.
-	Če sem slabe volje, vzamem v roke
kakšno smešno knjigo in mojejaz-
položenje se takoj spremeni. Če je
knjiga zanimiva, jo v krtkem času
preberem od prve do zadnje vrstice.
Učenci višje stopnje
OŠ Videm
ROŽA PRIPOVEDUJ
Nekega dne je v cvetličarno prišla
deklica in vprašala: "Imate kakšno
lepo cvetlico?" "Seveda jo imamo.
Zakaj jo pa potrebuješ?" "Za rojstni
dan." "Za to bo primerna vijolica."
Bila sem srečna, da bo izbrala
mene, a bilo je še več vijolic. Na
srečo je izbrala mene. Podarila me
je Sanji za deseti rojstni dan. Za-
hvalila se ji je in me odnesla v sobo
in me zalila. Opazovala sem, kako
so se otroci igrali. Čez nekaj časa
me je dala na okensko polico.
Tamara Peršuh, 3. r.
OŠ Sela
22 - OD TOD IN TAM
25. APRIL 1996 TEDNIH
PTUJ
Skovrt'96
Na Slovenskem trgu v Ptuju in
v gledališču se je v ponedeljek in
torek dogajal prvi Ekovrt '96,
razstavno-prodajni sejem, ki naj
bi privabil čim več gojiteljev
cvetja, pridelovalcev sadik in se-
men ter prodajalcev orodja in
drugega, kar je povezano s priza-
devanji za lepo in urejeno okolje,
predvsem pa ocvetličeno mesto,
katerega turistični delavci letos
praznujejo častitljivih 110 let.
Prvi Ekovrt so spremljala tudi
strokovna srečanja. Z njim je,
kot kaže, programski svet za
varstvo okolja projekta Ptuj -
zdravo mesto začrtal temelje
četrtega sejma v Ptuju - po treh.
ki imajo že večstoletno tradicijo.
Podobni sejem je pred leti že
pričelo Turistično društvo Ptuj
in škoda, da mu ni uspelo vztra-
jati, ker bi se sicer že danes lahko
ponašali s pravim tovrstnim raz-
stavno-prodajnim sejmom.
MG
V ponedeljek na Slovenskem trgu.
Foto: JB
LENART / TIC PRIPRAVIL OBSEŽNO POROČILO O DELU
Na zadnji seji odbora za gospodarstvo, obrt, podjetništvo in
turizem so imeli na dnevnem redu tudi poročilo Turis-
tično-informativnega centra Lenart. Pobudo zanj je pred
leti dalo lenarško turistično društvo, pri ustanovitvi pa je
pomagala tudi občina lenart. Po prvih porodnih krčih je
delo centra zaživelo in danes je pomemben povezovalec le-
narške turistične ponudbe.
V skrbno pripravljenem
poročilu so med drugim pouda-
rili, da bodo letos izvajali zlasti
nekatere prednostne naloge, kot
so koordinacija turistične dejav-
nosti med vsemi nosilci ponud-
be v občini, zbiranje in posredo-
vanje vseh informacij o turis-
tični ponudbi širšega območja
Slovenskih goric, priprava in
delo pri uveljavljanju novega za-
kona o turizmu in nudenje vseh
informacij o turističnih, zabav-
nih in kulturnih prireditvah.
Lani so bili uspešni predvsem
na informativnem področju,
ugotavljajo pa, da bi morali ime-
ti na voljo več promocijskega
gradiva in slikovnega propagan-
dega materiala.
Letos bodo v okviru prazno-
vanja 800-letnice izdali nov tu-
ristični prospekt, nadaljevali so-
delovanje z območno obrtno
zbornico Lenart, GZS
območno zbornico Maribor, ak-
tivno pa bodo sodelovali tudi z
vsemi turističnimi društvi v
očini Lenart in s TZ Maribor.
Ponudbo osrednjih Slovenskih
goric nmeravajo predstaviti tudi
na enem od mednarodnih sej-
mov v tujini (najbrž bo to Gra-
dec). Tvorno pa bodo sodelovali
tudi pri vseh projektih bodočega
razvoja turizma občine Lenart.
Člani odbora so vnovič pouda-
rili, da je treba pri snovanju raz-
voja upoštevati posebnosti
območja, pa tudi najnovejše izs-
ledke stroke. Na področju turiz-
ma so velike možnosti, kar
potrjujejo tudi nekatere doslej
premalo znane stvari (na primer
prodajalna olja Petovar v Lenar-
tu, po kateri se tudi promovira
središče Slovenskih goric, in po-
dobne dejavnosti, ki dajejo po-
nudbi nekaj posebnosti).
TIC iz Lenarta pa za letos še
predlaga, da bi skupaj s pristoj-
nimi organi in sodelavci TD in
občin iz Podravja in predvsem
Slovenskih goric v večji meri
obudili "verski turizem",
predvsem pri Sveti Trjici, Treh
Kraljih in v Lenartu. Na ro-
manjih in drugih srečanjih ver-
skega značaja bi morali ponuditi
tudi originalne slovenskogo-
riške spominke, značilne izdelke
teh krajev in kakovostne gostin-
ske storitve.
"lefiiiiO si vet mladih ilanav*'
v soboto so se na občnem zboru sestali člani Turističnega
društva Polenšak. Predsednik društva Jože Munda je ugot-
avljal, da so bili lani zelo delavno. Še posebej so veseli, da
so uspeli dokončati gradnjo turističnega doma, v katerem
bo tudi stalna zbirka kmečkega orodja in pripomočkov. Le-
tos nameravajo urediti še v notranjost in okolico doma.
V zimskem času so organizirali
več izobraževalnih tečajev, na
katerih so si članice pridobile še
več znanja za peko kruha in dru-
gih kmečkih dobrot.
Lani so zelo dobro skrbeli za
promocijo svojega kraja in ugot-
avljajo, da k njim prihaja vse več
turistov. Tudi letos so si zadali
številne načrte. Zdaj šteje
društvo 102 člana, želijo pa jih
pritegniti še več, predvsem mla-
dih. Največ pozornosti bodo na-
menili osrednji tradicionalni ju-
lijski prireditvi razstava kruha
in pogač.
Sobotnega srečanja so se poleg
predstavnikov nekaterih so-
sednjih turističnih društev ude-
ležili tudi dornavski župan mag.
Tone Velikonja, ki je govoril o
pomenu društev v novi občini
Dornava, Anton Rous, predsed-
nik Turistične zveze Maribor, pa
je pohvalil izjemno delavnost
društva in dodal, da je prireditev
na Polenšaku postala vsesloven-
ska.
MS
KO SE NARAVA POIGRA ...
Namesto dveh štiri noiiie
Ta se je pa pripravil na zelo hi-
tro življenje, smo presodili že na
prvi pogled na tri dni starega ne-
bogljenega piščančka. Namesto
dveh nožic si je malček namreč
omislil kar štiri. Na svet je prikl-
juval v Dragoviču pri Juršincih v
gnezdu 12 bratcev in sestric.
Njegov lastnik Branko Šegula ga
je pokazal ptujskim veterinar-
jem in ti so mu napovedali dolgo
in hitro življenje. Le v začetku
naj ne bo preblizu mame koklje,
da ga ne bo zbrcala od svojih
drugih dvonožnih otrok.
MZ
PODGORCI / KONČANO OCENJEVANJE VINA
lelo kvalitetna vinai
Minuli konec tedna je v Podgorcih potekalo 20., tradicio-
nalno ocenjevanje vina, ki sta ga pripravila tamkajšnje tu-
ristično društvo in društvo vinogradnikov Jeruzalem. Sode-
lovali so predvsem domači vinogradniki, ki so v ocenjevan-
je prinesli 132 vzorcev.
Letos so ocenjevale kar tri ko-
misije. Prvo je sestavljalo sedem
renomiranih enologov različnih
slovenskih vinskih kleti: Jože
Protner, Franček Puklavec,
Franc Bezjak, Lidija Ruška,
Cvetka Sakelšek, Stanko Žalar
in Miran Vodopivec. Predsed-
nik komisije je bil Matija Koci-
per.
Drugo komisijo so sestavljali
člani krožka degustatorjev, ki
svoje znanje izpopolnjujejo na
različnih tečajih, tukaj pa so
imeli priložnost svoje ocene pri-
merjati s profesionalci. Zanimi-
vo je, da so se njihove ocene le
malo razlikovale od ocen stro-
kovne komisije, niso pa imele
vpliva na končno oceno. Pri
ocenjevanju pa je lahko sodelo-
vala tudi publika, kar so izkoris-
tili predvsem vinogradniki kot
dodatno izobraževanje.
Pred ocenjevanjem so vzorce
razvrstili v posamezne skupine
glede na ostanek neprevretega
sladkorja. Na ta način so se želeli
izogniti temu, da bi bil kak vzo-
rec prikrajšan. Letos so opazili
zelo majhno udeležbo suhih vin
in prevlado polsladkih in slad-
kih, ki jih je bilo kar 61. Enologi
so ocenjevali po Vedelovi meto-
di, ki jo uporabljajo tudi na
Ljubljanskem ocenjevanju in je
nekoliko strožja. Podgorsko
ocenjevanje bo vinogradnikom
dobra orientacija o kvaliteti pri-
delanega vina.
Podeljenih je bilo 18 velikih
zlatih medalj, 15 zlatih, 50
srebrnih in 45 bronastih. Podeli-
li pa so tudi nazive prvakov sor-
te, ki so jih prejeli za beli pinot
Miro Munda, Vodranci, za
chardonnay Pepca Zabavnik,
Jastrebci, laški rizling Stanko
Zabavnik, Jastrebci, muškat
otonel Čurin - Prapotnik, Kog^
za renski rizling Čurin - Prapot!
nik, Kog, sauvignon Ivan RaJi
Ptuj, šipon Rado Lesjak, Vu2.'
metinci, in za zvrst belih vin
Stanko Koser, Središče ob Dra.
vi. Za pozno trgatev in tudi za iz.
bor so navišje priznanje prejela
vina iz kleti Curin-Prapotnik,
Naslov prvak letnika je pripadel
Pepci Zabavnik za chardonnay,
šampion pa je postal laški rizling
1994 iz sušenega grozdja kleti
Čurin - Prapotnik. Kot zanimi-
vost ocenjevanja velja omeniti
tudi, da je bilo tudi med norma!-
nimi trgatvami mnogo velikih
zlatih medalj.
Prireditev v Podgorcih pa s
tem še ni konec. V petek ob 20.
uri bo svečana proslava ob 20-
letnici turističnega društva Pod-
gorci, v soboto od 10. ure naprej
pokušnja vin in ogled razstav, ob
20. uri pa zabavni večer z ansam-
blom Interval. Prireditve se
bodo končale v nedeljo, ko bo ob
14. uri svečana podelitev odličij
najboljšim vinom in priznanj za
urejeno okolje ter prodaja kuli-
naričnih izdelkov.
vk
PTUJ / USPESEN ZAKLJUČEK PRVE VEČERNE SOLE PODJETNIŠTVA
Inanie za podietnistvo
16. aprila se je v Ptuju uspešno končala prva večerna šola podjetništva, ki jo je v sodelovanju s Cen-
trom za podjetniško svetovanje Ptuj izvajal Gea CoUege.
Program sta sofinancirali
Obrtna in Gospodarska zbor-
nica Slovenije. Obiskovalo jo je
23 obrtnikov in podjetnikov z
območja bivše ptujske občine
in Ormoža. Šola se je končala z
izdelavo podjetniških načrtov
in njihovo predstavitvijo.
Potrdila o zaključeni večerni
šoli podjetništva je udeležen-
cem podelil župan mestne
občine Ptuj dr. Miroslav Luci.
Pričakovati je, da bodo po
začetnem dobrem odzivu že v
jeseni organizirali drugo
večerno šolo podjetništva.
Znanja s tega področja ni niko-
li dovolj.
MG
Prvi mož mestne občine Ptuj je potrdilo o zaključeni pod-
jetniški šoli izročil tudi svoji ženi - samostojni podjetnici Ireni
Luci.	Foto: Kosi
ZDAJ V KULTURI
••• V gosteh
bodoči rod igral-
cev
Danes se bodo v Gledališču
Ptuj predstavili študentje 3.
letnika dramske igre ljubljan-
ske Akademije za gledališče,
radio, film in televizijo. Dva-
najst študentov bo uprizorilo
Molierovo komedijo Žlahtni
meščan, ki so jo pripravili pod
vodstvom mentorjev Jožice
Avbelj in Borisa Cavazze. Ne-
kateri študenti tega letnika so
na Ptuju že igrali, in sicer Ta-
dej Toš, Vesna Pernačič, Bar-
bara Vidovič in Rok Vihar v
Krčmarici. Predstavi Žlahtne-
ga meščana bosta ob 16. in 20.
uri.
••• Še ena pre-
miera v Gleda-
lišču Ptuj
Gledališče Ptuj je napovedalo
svojo drugo letošnjo premiero,
ki jo bodo uprizorili čez mesec
dni. To bo komedija A. Ayck-
burna z naslovom Polovične
resnice, ki jo bo režiral Vladi-
mir Jure. Igrali bodo člani an-
sambla Slovenskega stalnega
gledališča iz Trsta Vladimir
Jure, Maja Blagovič, Vojko
Belšak in Barbara Cerar. Sicer
pa je v.d. direktorja Gledališča
Ptuj Franc Mlakar napovedal
predstave, ki si jih bomo lahko
v ptujskem gledališču ogledali
do konca junija. To bodo Mo-
lierov Žlahtni meščan (pred-
stava AGRFT), Reichov Govor
malemu človeku v režiji Sama
Strelca, Tabori jev Mein
Kampf (predstava Slovenskega
stalnega gledališča iz Trsta v
režiji Borisa Kobala), prej
omenjena premiera Polovične
resnice in komedija Mestnega
gledališča ljubljanskega z nas-
lovom Zažgi (režija Zijah A.
Sokolovič). Vstopnice za pred-
stave lahko rezervirate v gleda-
liški pisarni ali na številki 771-
121.
••• Svobodni
ujetniki so Hu-
dobni volk
študenta Petja Janžekovič in
Milan Krajnc-Nini sta v gleda-
liški kleti predstavila svojo
knjigo Kdor bo zadnji zapustil
to mesto, naj ugasne luč. Pred-
stavitev so obogatili Hudobni
volki, ansambel, v katerem
igrajo trije sošolci - gimnazijci
A leš Kotar, Miha Toš in Kris-
tijan Cafuta, poje pa vrstnica
Karmen Zinrajh. Organizato-
rica prireditve je bila ptujska
LDS.
••• Slovenske
vinske večernice
To je nova prireditev, ki jo
pripravlja Slovenska vinska
akademija Veritas, ki ima
sedež na Ptuju. Prve večernice
so bile prejšnji teden v Kostan-
jevici na Krki, ko je Nataša
Vodušek predstavila zbirko
pregovorov in misli In vino ve-
ritas, bral jih je igralec Vojko
Belšak, zapela pa je tudi Alen-
ka Pinterič.
••• Na regij-
skem srečanju
ljubiteljskih gle-
dališč
Danes se v Murski Soboti
končuje regijsko srečanje ljubi-
teljskih gledaliških skupin, ki
so se ga udeležile tudi tri gleda-
liške skupine z območja ZKO
Ptuj. Selektor je na Ptuju izbral
za srečanje PD Vitomarci s
predstavo Zbeži od žene, PD
Cirkulane s predstavo Prevara
in Stopinje DPD Svoboda Ptuj
s predstavo Srečna hiša Dober-
dan.
Pripravila
fEDNIK >25. APRIL 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 25
26- POSLOVNA SPOROČILA
25. APRIL 1996- TEDNIH,
fEDNIK - 25. APRIL 1996
OGLASI IN OBJAVE - 27
KLJUČAROVCI / ROP IN UBOJ POJASNJENA
Ubijal zaradi denarja
Kriminalisti Uprave za notranje zadeve v Mariboru so na po-
nedeljkovi tiskovni konferenci seznanili javnost, da so v sobo-
to, 20. aprila, odvzeli prostost in v nedeljo, 21. aprila, ob 18.
uri pripeljali pred dežurnega preiskovalnega sodnika v Ptuju
43-letnega Milana K., samskega delavca slovenske narodnos-
ti iz Radoslavcev pri Ljutomeru, ki je utemeljeno osumljen,
da je v četrtek, 18. aprila, okoli 17. ure s štirimi streli iz
pištole umoril lastnika trgovine Trsek v Spodnjih Ključarov-
cih, 58-letnega Bogomirja Mundo, njegovo 52-letno ženo
Ernu pa hudo ranil.
Domnevnega storilca so izsle-
dili v dnevu in pol v dokaj hitri
in obsežni akciji s pomočjo
občanov in objavljenega fotoro-
bota, poleg kriminalistov in pri-
padnikov specialne enote milice
pa so sodelovali tudi psi sledni-
ki, policijski konjeniki in celo
helikopter ministrstva za no-
tranje zadeve. Po izjavi
osumljenca naj bi bil motiv de-
janja rop denarja, ki naj bi ga
storilec poteboval za odplačilo
hipotekarnega kredita.
Tistega četrtka naj bi se Mi-
lan K. po predhodnem prever-
janju in seznanjanju z razmera-
mi v gostilni in trgovini Trsek iz
12 km oddaljenih Radoslavcev v
Ključarovce pripeljal s kolesom.
Okoli 16.45 naj bi vstopil v
trgovino in pri lastniku Mirku
Mundi naročil sendvič. Ko mu
ga je ta pripravil in zahteval
plačilo, naj bi se Milan K. uprl,
vanj uperil pištolo, izjavil, da
gre za rop, in hkrati že streljal.
Vanj je izstrelil štiri naboje v
levo stran obraza, v levo in de-
sno stran prsnega koša in v tre-
buh. Verjetno ni vedel, da je v
pisarni oziroma skladišču ob
trgovini Bogomirjeva žena
Erna. Po prvem strelu, ko je je
lastnik Mirko zakričal: "Zovi
policijo, pištolo ima!", je ta pri-
hitela v trgovino ob drugi strani
polic ter se z golimi rokami spo-
padla z napadalcem. Prišlo je do
prerivanja, v katerem mu je po-
gumna ženska hotela z glave po-
tegniti kapo. A osmuljeni je bil
v dobri kondiciji, saj je bil
fizični delavec in je veliko kole-
saril, zato mu je uspelo, da se je
lastnici iztrgal iz rok in jo pred
tem med prerivanjem ustrelil v
levo stegno. Urno je sedel na
kolo in se odpeljal proti Runču.
Da se v trgovini nekaj dogaja,
je po vsej verjetnosti slišal tudi
lastnikov sin in skupaj s prija-
teljem storilcu nekaj časa sledil
v avtomobilu. Verjetno bi ga
lahko dohitela, a ker sta vedela.
da je oborožen, tega nista stori-
la. Med tem je žena poklicala
policijo in kmalu se je začela hi-
tra akcija, med katero je Milan
K. spreminjal smer gibanja, s
ceste zavil na stranske poti, prek
travnikov in gozdov ter peljal
proti domu. Na sebi je imel več
oblačil in po vsakem srečanju s
kakšno osebo je slekel vrhnje
oblačilo. Doma v Radoslavcih je
vsa oblačila, ki jih je uporabljal
pri ropu, sežgal, čevlje pa zako-
pal v jarek ob izkopu vodovoda.
Tudi morilsko pištolo je varno
spravil, saj jo je konserviral z li-
tijevo mastjo, jo zavil v rokavi-
co, dal v plastenko in vse skupaj
zakopal na domačem vrtu. Celo
ostrige! se je, ko je zvedel, da je
v časopisju objavljen njegov fo-
torobot.
Načelnik kriminalistične
službe pri UNZ Maribor
Srečko Pušnik je izpostavil
brutalnost Milana K, in njegovo
pripavljenost, da bi obračunal
tudi s policisti, če bi ga po-
skušali ustaviti. To dokazuje
tudi dejstvo, da je po stiku s po-
licijo pištolo ponovno napolnil
in jo pripravil "za akcijo". Tudi
način, kako je prišel do pištole,
je dokaj nevsakdanji. Zgodilo
naj bi se na varaždinski tržnici,
kjer naj bi pištolo ponujal eden
od prodajalcev. Milan K. naj bi
jo vzel v roke, da si jo pobliže
ogleda, nato pa naj bi jo repeti-
ral, uperil v prodajalca ter z njo
zbežal.
Kot edini motiv naj bi stori-
lec navedel rop trgovine, saj naj
bi nujno potreboval denar, ker
je bil zadolžen s hipotekarnim
kreditom, ki bi ga moral porav-
nati v treh mesecih.
Poleg uspešnih kriminalistov
in policistov imajo veliko zaslug
za prijetje domnevnega morilca
tudi občani s širšega območja
Ormoža, ki so po radijskih obja-
vah, opisu storilca in objavi fo-
torobota v časnikih posredovali
veliko koristnih informacij. V
akciji odkrivanja so mariborski
kriminalisti sodelovali tudi z
UNZ Murska Sobota in
hrvaškimi varnostnimi organi.
M. Ozmec
Prostor med policami, kjer je pod streli iz pištole v kn/i
obležal lastnik.
Erna Munda med zdravl-
jenjem v ptujski bolnišnici
Po novem štirje varnostni okoliši
s 1. aprilom se je kot zadnja reorganizirala ena največjih
policijskih enot v Sloveniji - UNZ Maribor. Reorganizacija
je prinesla številne spremembe pri delu policije in kvalita-
tivne spremembe pri delu z ljudmi na terenu. Doslej je bila
policija organizirana na območju občin, z delitvijo nekate-
rih občin pa seje pojavila potreba po reorganizaciji.
Ormoška občina je ostala v
svojem dosedanjem obsegu,
zato tudi ormoška policijska
postaja ni doživela radikalnih
sprememb. Prišlo je do ka-
drovskih okrepitev, saj so dobi-
li nove obveznosti in naloge,
med drugim tudi na mejnem
prehodu Ormož, ki je doslej
spadal pod Središče. Glavni
namen reorganizacije policije
pa je bil, da se na policiji po-
novno uvedejo tradicionalne
oblike dela, opazovalna služba,
delo v policijskih okoliših in
neposredno pokrivanje terena s
patruljami. S takšnim načinom
dela želijo približati svoje delo
ljudem na terenu in zmanjšati
intervencijski čas.
Darko Najvirt, komandir
ormoške policijske postaje, je
dejal, da so na terenu že orga-
nizirali policijske okoliše, ki so
primerljivi z bivšimi varnost-
nimi okoliši. Na območju
občine Ormož delujejo štirje.
Pod varnostni okoliš Ormož
spada celotna krajevna skup-
nost Ormož, vodi pa ga Mitja
Novak. K okolišu Tomaž spa-
dajo poleg krajevne skupnosti
Tomaž še Podgorci in Velika
Nedelja. Vodja policijskega
okoliša je Ivan Sinček. K
ivanjkovskemu okolišu spada
še krajevna skupnost Milklavž,
vodja okoliša pa je Danilo
Voršič. Središki okoliš, kamor
spada tudi krajevna skupnost
Kog, zaradi kadrovskih težav
še nima vodje.
S tem je kvalitetno pokrita
celotna občina. Kljub temu pa
je Darko Najvirt opozoril, da
naj pri klicih za policijsko in-
tervencijo občani pokličejo šte-
vilko 92. To je številka opera-
tivno-komunikacijskega centra
Maribor. Prednost takšnega
klica je, da ima dežurni policaj
točen pregled nad vsemi vozili
na območju UNZ Maribor in
lahko pošlje najbližjo patruljo,
s tem pa skrajša intervencijski
čas.
V tem času so se iztekle ali
pripravljajo različne policijske
akcije, zato smo izrabili pri-
ložnost in povprašali o njihovi
učinkovitosti na našem
območju. Pri analizi vzrokov
prometnih nesreč je policija
ugotovila, da z represijo ne
more do živega problemom, ki
se pojavljajo v prometu. To je
bilo eno osnovnih vodil, da je
treba več pozornosti nameniti
preventivi. Večino akcij izvaja
ministrstvo, vsem pa je dobro
znana Natakar, taksi, prosim.
Javnost je bila tudi po medijih
opozorjena, da bodo poostreno
nadzirali alkoholiziranost voz-
nikov. Na ormoški policijski
postaji so se akcije temeljito lo-
tili in opravili 333 preizkusov z
alkotestom. Pod vplivom alko-
hola je vozilo 33 testiranih voz-
nikov. Darko Najvirt ocejuje
akcijo kot zelo uspešno, za
april in maj pa napoveduje
poostren nadzor nad vozniki
motornih koles. Predvsem voz-
nike težkih motorjev bi želel
opozoriti, da si je tudi za
vožnjo z motorjem potrebno
pridobiti kondicijo. Čez zimo
ni bilo vadbe in vozniške spo-
sobnosti na letošnji prvi vožnji
ne bodo takšne kot v sezoni, ko
se izkušnje, kondicija ter psi-
hična in fizična pripravljenost
povečajo.
V času turistične sezone
bodo izvajali akcijo Hitrost ubi-
ja. Na cestah bodo prisotni z
radarji. Ustavljali bodo vozni-
ke in jim poizkušali dopoveda-
ti, da omejitev 50 pomeni 50
kilometrov na uro ali manj in
da so omejitve hitrosti tam za-
radi vzroka. Vsem nam je do-
bro znan pregovor, da se tudi
počasi daleč pride, le na cesti
ga dosledno pozabljamo. In če
upoštevamo, da je na relaciji
Ormož - Ptuj z divjo vožnjo
mogoče pridobiti le okrog 5
minut, to nikakor ni razlika, za
katero bi se splačalo izpostavl-
jati svoje življenje ali življenje
koga drugega.
vk
AVTO SE JE 5K0TALIL
NA NJIVO
v ponedeljek, 15. aprila, nekaj
pred 20. uro je v križišču magi-
stralnih cest pri Slovenski Bistrici
prišlo do trčenja osebnih avto-
nnobilov. Iz mahborske smeri je
vozil 34-letni Branko Š. iz Maribo-
ra in v križišču trčil z osebnim av-
tomobilom, ki ga je nasproti pri-
peljal 31-letni Franc S., prav tako
iz Maribora. Po trčenju je avto
Franca S. vrglo v betonski blok,
avto Branka S. pa se je večkrat
prevrnil in obstal na bližnji njivi.
Voznik v njem se je hudo ranil in
so ga prepeljali v mariborsko
bolnišnico.
PREVRNIL SE JE
TOVORNJAK Z NAFTO
v sredo, 17. aprila, zjutraj se je
na hitri cesti pri Slovenski Bistrici
prevrnil tovornjak z madžarsko
registracijo. Na kraj nezgode so
brž prihiteli gasilci In nevtralizirali
izteklo nafto In motorno olje. Za-
radi tega ni bilo nevarnosti, da bi
bila podtalnica onesnažena, po
oceni pristojne strokovne službe
pa tudi nI bilo treba odkopavati in
odvažati zemlje.
Z AVTOM NA ZORANO
POLJE
Po lokalni cesti zunaj naselja
DražencI je v sredo, 17. aprila,
okoli 14. ure vozila osebni avto
21-letna Romana K. iz Barislov-
cev. Med vožnjo skozi desni ovi-
nek jo je začelo zanašati, zapel-
jala je čez bankino na zorano
polje, kjer se je avto začel prev-
račati, nato pa je po 12 metrih
obstal na kolesih. Voznica se je v
nezgodi hudo ranila.
TRČILA TOVORNJAK
IN OSEBNI AVTO
Po magistralni cesti od
Ormoža proti Ptuju je v petek, 19.
apnia, okoli 19. ure vozil tovorn-
jak 57-letnl Ladislav F iz Ruja.
Začel je prehitevati pred seboj
vozeči avto In pri tem zapeljal na
nasprotni vozni pas, po katerem
je prav tedaj vozila osebni avto
47-letna Slava Z. Iz Apač na
Dravskem polju. Vozili sta čelno
trčili. Slava Z. in voznik tovornja-
ka Ladislav F sta se hudo ranila,
lažje ranjena pa je bila 59-letna
Marija F Iz Gorišnice, sopotnica v
tovornjaku.
NEZGODA
CIRKULANČANA V
MARIBORU
v soboto, 20. aprila, ob 13.30
je 56-letni Emil D. iz CIrkulan vozil
osebnf avto po Trubarjevi ulici v
Mariboru. V križišču s Krekovo
ulico je trčil z osebnim avtomobi-
lom, ki ga je vozil 23-letni Sebas-
tijan K. iz Maribora. V nezgodi sta
se hudo ranila voznik Emil D. in
njegov sopotnik, 16-letni S.H. iz
Ruja, drugi sopotnik, 12-letni
A.B. iz Ptuja, pa je bil lažje ran-
jen. Lažje poškodbe je tudi dobil
25-letnl Peter K. iz Ruš, sopotnik
v vozilu Sebastijana K.
NEPREVIDNA
KOLESARJA
Po šolski ulici na Zgornji Pol-
skavi sta se v soboto, 20. aprila,
zvečer vozila s kolesi 19-letna
fanta Uroš A. in Matjaž O. Uroš je
želel prehiteti Matjaža, pri tem pa
sta trčila in oba padla po ces-
tišču. Pri padcu se je Uroš hudo
poškodoval.
ODNESEL NABOŽNI
PLASTIKI
Neugotovljenega dne med po-
nedeljkom In sredo v minulem
tednu je neznanec v bližini stano-
vanjske hiše na Podložah pod
Ptujsko Goro s križa odnesel
kipa Jezusa in Marije.
VlOMIl V
ZDRAVSTVENO
POSTAJO
Ob koncu minulega tedna je
neznanec vlomil v prostore
Zdravstvene postaje v Poljčanah.
Z njim sta izginila dva računalni-
ka IBM s potrebno opremo.
Povzročil je škodo za okoli
450.000 tolarjev.
UKRADLI VODNE
ČRPALKEM
Med minulim koncem tedna so
neznanci vlomili v skladišče KK
RItoznojčan na Titovi cesti v Slo-
venski Bistrici. Odnesli so trak-
torske vodne črpalke in s tem
oškodovali podjetje za dobrih
150.000 tolarjev.
GOSPODARSKO
POSLOPJE V PLAMENIH
v naselju Brezula pri Podovi je
v soboto, 20. aprila, okoli 16. ure
izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju. V akcijo so takoj
stopili domači gasilci, prihiteli pa
so tudi gasilci iz Podove. Ogenj
je uničil ostrešje gospodarskega
poslopja, pod njim pa okoli dve
toni sena In razno gospodarsko
orodje, poškodovano pa je tudi
pročelje na bližnji stanovanjski
hiši. Vzrok požara še ugotavljajo.
Z MOTORJEM ČELNO V
OSEBNI AVTOMOBIL
v nedeljo, 21. aprila, okoji 18.
ure je 22-letni Marjan Š. iz
Pršetlncev, občina Ormož, vozil
motorno kolo po magistralni ces-
ti skozi Lenart. V naselju Zamar-
kova je prehiteval avtomobil, pri
tem pa čelno trčil v osebni avto-
mobil, ki ga je nasproti pripeljal
68-ietni Ivan N. Motorist Marjan
Š. in n[egova sopotnica, 17-letna
TK. Iz Zerovincev, občina Ormož,
sta padla po cestišču in se hudo
ranila.
FF
RODILE SO - CESTI.
TAMGI: Silvija Cafuta,
Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj
- Urško; Silva Slavinec,
Cven 43, Ljutomer - Pe-
tro; Irena Hojnik,
Slavšina 55, Vitomarci -
Benjamina^	Sonja
Plavčak, Zahenberc 21,
Rogatec - Tamaro; Lidija
Rojič, Žnidaričevo nabr. 7,
Ptuj - Blaža; Metka Kos-
tanjevec, Šikole 40, Pra-
gersko - Katjo; Silvija
Bela, Zabovci 85, Markov-
ci - Marka; Brigita
Stojnšek, Nadole 12, Žeta-
le - dečka; Lidija Jerenko,
Apače 252, Lovrenc - de-
klico; Zdenka Korošec,
Potrčeva 43, Ptuj - dečka;
Jožica Plohi, Savci 40, Sv.
Tomaž - dečka; Štefka Sla-
vinec, Podgorci 2 - Kevi-
na; Andreja Šef, Ivanjkov-
ci 68, Tomaž - deklico;
Darinka Zajšek, Zakl 3,
Podlehnik - Roka in
Žana; Angela Ducman,
Grdina 8, Stoperce -
dečka; Irena Rojko, Mest-
ni Vrh 22, Ptuj - deklico;
Irena Kocmut, Gibina 14,
Vitomarci - Denisa.
POROKE - PTUJ: An-
drej Polanec, Placar 35, in
Alenka Čerček, Maistrova
ul. 33, Ptuj; Jožef Goričan,
Stražgonjca 16, in Darinka
Klasinc, Mihovce 32; Ja-
nez Kukovec in Miroslava
Pignar, Muretinci 40;
Branko Majcen in Bernar-
da Erman, Grajena 6;
Jožef Ivanuša in Alenka
Lovrenko, Loperšice 39.
UMRLI SO: Matilda
Marčič, roj. Kacjan, Zlato-
ličje 84, iiU912, t 5. aprila
1996; Barbara Bezjak, roj.
Cvečko, Belšakova ul. 9,
Ptuj, 1913, t 11. aprila
1996; Jožef Polanec, Ločič
16, 1952, t 13. aprila
1996; Janez Korenjak, Mi-
noritski trg 1, Ptuj,
1946, t 16. aprila 1996;
Ivan Hergula, Cvetkovci
14, 1921, t 17. aprila
1996; Štefanija Žiher,
Maistrova ul. 1, Maribor,
1917,116. aprila 1996.
PTUJ • Danes bo ob 16. in
20. uri v gledališču uprizori-
tev Mollerovega Žlahtnega
meščana v izvedbi študentov
AGRFT.
PTUJ • Jutri ob 20. uri bo v
Narodnem domu koncert
Komornega moškega pev-
skega zbora Ptuj pod vodst-
vom Franca Lačna.
SLOVENSKA BISTRICA •
Do 6. maja bodo v veliki čital-
nici knjižnice dr. Josipa
Vošnjaka na ogled poslikarre
svilene kravate Danuške
Hauptman.
KINO PTUJ • Do konca ted-
na je ob 18. in 20. uri na spo-
redu film Nevarna srca, nas-
lednji teden pa ob 18. uri Kdo
bo koga, ob 20. uri pa Hol-
landov opus.