“ li. X. 1932. n Po^ntoa oiaca'ia m gotovn i j^ima DELAVSKA RAVICA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Malavuk Četrtek pop.; t tlufialu prašnika II PoMmnma Ittrvllka Din 1-So - Cm: M I bmm II Oglatf, rahlamadj« la narotalna no uprar* ten popral - Uredništvo: Ljubljana, MOUo«l> I Din aa teM l«la Din IS-., m pol Ma Din 3o--, aa 11 DalaT^ab«lca,WWol'errac»rta2»(I.na4 teva c. - Hetrinklrana plama m n* ipr«|ema|o || InoaMutvo Din T-(aMMCao) - Oglati po dopoTora 11 MafonSMS. •**». Cckovnaga raCuna 14.000 h. Ob 15-letnici Krekove smrti Franc Terseglav: Krek ~ Človek Kreka slavimo večjidel kot politika in sociologa, neizčrpno globok pa je bil naš pokojni voditelj kot človek. O Kreku-človeku so nam v pisani besedi sporočeni mnogi drobci, enotne slike o njegovi osebnosti pa nam še nihče ni podal. Krek svojega pravega biografa še čaka. Kdor tega velikega moža poveličuje, ne da bi zasledoval vsak izraz njegovega talenta do dna njegove duše, kakor je v resnici bila z vsemi njenimi svetlimi in temnimi stranmi, ta ga je zarisal. V človeku so višine in nižine, v velikem človeku so visoki vrhovi duha in poleti duše zraven brezdanjih globin, v katerih vro divje-mogočne strasti in nagoni; le kdor zna pogrezniti pogled v ta črni kaos, iz katerega se vse rodi, obenem ko sega s svojimi očmi do snežnobelih višin najčistejših kreposti, le ta je razumel človeka in ga bo znal pravilno podati. O Kreku, ki je bil genij, take slike še nimamo; če bi jo mladi rod imel, bi ga še veliko bolj občudoval in ljubil. Človeka ni mogoče doumeti, če ga opisuješ ko naravoslovec murnčka: tako je velik, toliko ima nog in takšen je instrument, s katerim poje; tako in tako se vsede na travico in zacvrči pesem; pesmi, ki jih poje, pa se glase tako in tako. Toda v dušo, iz katere so privrele te besede, nisi zadosti globoko pogledal, ne sanja se ti, kako včasih beseda ne pove natančno tega, kar je duh zamislil in kar duša čuti — mnogokrat je beseda le krinka ali zid, za katerim se človek zaščiti pred seboj ali pred drugimi, ali pa je povedana samo v kljub; neskončno veliko pomeni beseda, kdor jo iz njenega izvira razume. Naravoslovec-opisovalec pa tudi njenega skrivnostno-lepega ritma ne razume, ne sluti, kam hrepeni njena melodija in ne ve, kaj skriva in koliko hoče povedati. Nimam seveda namena podajati člo-veka-velikana Kreka; to bi mogel samo pesnik ali pa leposlovec v prozi; ker je petnajstletnica njegove smrti, naj povem iz svojega spomina le nekaj stvari o pokojniku, ki so name najgloblji vtis napravile, ko sem bil še mlad in navdušen in sem menil ko Krek, da se da ta svet predrugačiti. Da se je njemu posrečilo v mnogočem vtisniti našemu narodu drugo lice, to je dokaz njegove veličine, dočim mi, njegovi učenci in upravitelji njegove duhovne zapuščine, brez njega vsi skupaj ne pomenimo Ze vprvič, ko sem videl Kreka, sva se sporekla. Jaz sem takrat — bil sem ,lemenatar‘ iz tuje škofije in enoindvaj-set ali dvaindvajset let star, on pa profesor ljubljanskega bogoslovja in je v dražgoškem župnišču z župnikom Pfeiferjem karte metal in viržinke žulil — jaz sem takrat bil ves prepričan o neizmernem pomenu čitanja čim več filozofskih knjig. O ničemer drugem nisem hotel ničesar vedeti; najprej moram do dna in v vse podrobnosti preštudirati logiko, potem pride ontologija, potem psihologija in tako dalje; na koncu sta etika in sociologija. Vse mora biti zidano ko hiša; preden ni fundamenta, ni ne oken ne strehe; vsega pa se je moči naučiti samo iz knjig in voditelj je goli razum, hladna luč vseveda, ki so mu orodje možgani, resnico vseobjemajočo pa si je mladi alumnus bogoslovja predstavljal ko diagoceni, vsestransko iz-brušeni kamen v skrinjici, katerega pamet po skrbni metodi nezmotno odkrije. Bil sem z eno besedo najzagrizenejši racionalist kakor moj prijatelj in sošolec Boris Zarnik, s katerim sva v osmi šoli vsak z drugega stališča skupno zoper vso >babjeversko« mistiko zabavljala. To zmotno mreno mi je prvi iztrgal z oči pokojni Krek, samo da mu, kakor je moja prokleta navada, nisem hotel pritrditi takoj, ampak se mu z netaktno predrznostjo zelenca upiral; šele precej pozneje sem uvidel, kako prav je imel Krek. On je bil tisti, ki mi je odkril, da je življenje več kot knjiga, uvidnost duše več ko leščerbina svetloba razuma, podzavestne sile naturnih nagonov človeka in naroda več ko v trudu rojeni zamisleki in sostavi učenjakov, ki hočejo svet voditi, medtem ko so vojeni sami. Tega sem se naučil od človeka, ki je imel ko britev oster razum in ga je znal tudi rabiti, ki mu je malokatera pomembna knjiga bila neznana in ki je prečital več ko katerikoli njegov slovenski sodobnik, ki je znal z ogromno silo svojega intelekta krotiti svojo bujno kipečo naravo. Saj v tem je skrivnost: kako spraviti v sklad to večno nasprotje v človeku. Najbolj podoben se mi zdi Krek Tolstemu, kakor ga je s toliko mojstrovino opisal Gorki j: kos pristne narave, skala z večne gore, val prastarega morja, poln sile in življenja, ki je skladno, enovito in preprosto iz orjaške borbe nasprotujočih si sil, ki bi razdirale, če ne bi jih duh urejal v plodovito ustvarjanje; ki pa nikoli ne mirujejo, ampak pretresajo človeka neprestano ko ognjene sile zemeljsko skorjo; ki ga ohranijo vedno živega, kipečega in raznovrstnega, novega v vsakem hipu. Taki ljudje vlečejo za seboj množico. V dobi katoliškega preporoda jih je bilo več; glavni so bili Šušteršič, Lampe, Krek; Krek pa je bil največji. Šušteršič je bil bolj politik ko Krek; Krek ga je z veliko mislijo navdahnil, Šušteršič, ki je pa mnogokaj tudi samostojno spočel, je to misel s svojim čudovitim političnim instinktom kritično razčlenil, jo popravil in na najbolj praktični način izvedel. Lampe je bil Kreku enakovreden genij, toda bolj človek razuma, premisleka in najbolj srečne praktične kombinacije; Krek je Šušteršiča nadkriljeval po ini-cijativah, Lampeta, ki je bil enako ini-cijativen, pa po neprekinjenem toku idej, ki so mu vrele iz duha s čudovito lahkoto, kar same iz sebe, ko dragocena kovina iz plavža, še pomešana z drugimi elementi matere zemlje — z erio besedo revolucionarna duša, vsega prepolna in prebogata, uklenjena v vezi močne volje in samodiscipline. Zato so od njega sprejemali vsi in vse je pustil daleč za seboj tudi po svoji priljubljenosti v množicah; da so zapustili Šušteršiča in Lampeta, se mi ne zdi nerazumljivo, da pa bi Kreka nikoli ne, to se mi zdi gotovo. Bil je človek, ki mu ljudstvo napake odpušča, ker je poln pristne in ne-umrjoče ljubezni: evo vam vsega Kreka! Ne more ga vsega spoznati, kdor ga na lastne oči ni videl na primer v kon-zumu, kjer so se okoli njega gnetli delavci in delavke tobačne tovarne, njegovi ljubljenci. Lampe je bil duhovit in oster polemik ko Krek: kdo izmed nas starejših se ne spominja, kako je v deželnem zboru vojvodine Kranjske primerjal stare naprednjake s potolčenimi grenadirji Napoleonove vojske po Bere-zjni? Kakor da bi bilo včeraj, se še danes spominjam, kako so se Kreku takrat ob velikem uspehu Lampeta od radosti in ponosa blestele oči, zakaj Krek ni poznal zavisti. Kar se Šušteršiča tiče, je znal pogoditi, kaj poslušalcem prija, z nezmotljivostjo ljudskega tribuna prav tako ali včasih še bolj ko Krek, toda iz Kreka je vselej govorila vsa duša z vso resničnostjo, eno z vsemi drugimi, in med njim in občinstvom ni bilo v teh trenutkih, ko so vsi afekti bili na višku, prav nobene distance: pripadal je vsem, govoril iz vseh in navdihnil vse, sam od njih do korenine svojega bistva navdušen. Toda tudi v vsakdanjem življenju ni nihče tako razumel človeka ko on; niti La*mp6 še manj pa Šušteršič se nista nikoli tako znala poenotiti s tujo dušo kakor Krek, ki je zato po pravici takoj dobil ime očeta tako od študentov kakor od delavcev. On je res trpel in se veselil z vsemi, on se je iz polnosti ljubezni zanimal za vsakega in za najmanjšo njegovo zadevo, on ni nikomur in nobeni stvari oddajal samo pol duše. Tak človek zna ljudi združevati in Krek je bil največji združitelj, kar sem jih poznal. Imel je nasprotnike in ne malo; toda uklonili so se mu vsi, ker je imel vedno s seboj vsa dobra in preprosta srca in so se ga zato bali, zakaj, kolikor je bil blag in mehek, toliko je bil tudi trd, da izvede, kar se mu je zdelo potrebno v korist skupnosti, organizacije, stranke. Ta skupnost je Kreku bila edina ustvarjena vrednota, pred katero je klonil svojo glavo in v tem oziru je znal biti naravnost fanatik — tu ni trpel individualne samovolje in ni dovolil, da bi kdo izstopil iz vrste in po drugi poti hodil k skupnemu cilju. Ko je živel, sem mu to večkrat štel v napako, danes vidim, da bi nam prav njega bilo zopet treba, da bi bili tako edini, kakor naš čas zahteva. Krek je skoval ljudi v eno s pomočjo ideje, porojene iz neizmerno velike ljubezni, ki ne pozna sebe; ta sila je ljudi družila okoli njega in okoli stvari, ki ji je služil. Ni treba iz Kreka delati svetnika niti posode vseh mogočih popolnosti — bil je človek, toda velik človek, z močnimi strastmi in najidealnejšimi pogoni; mož, ki mu nič človeškega ni bilo tuje na zemni poti, po kateri je korakal k večni resnici; mož, ki zato tudi najrevnejšemu in najslabotnejšemu ni bil tuj in ki je zato bil kakor poklican, da je naš mali in skromni narod dvignil kakor nihče pred njim. Začeti ie treba! ■»Še vedno se ni moglo govoriti o delavskem gibanju; do tega je prišlo šele 1894, odnosno na socialnem tečaju za Avstrijo od 7. do 10. avgusta ... Zborovanje v veliki dvorani Mu den drei Engeln«, ki ga je priredilo delavsko društvo, je seznanilo vnanje udeležence tečaja z uspehi dunajske delavske organizacije in je v njih vzbudilo sklep, da doma nemudoma ustanove delavska društva. Tu navajamo predvsem : kaplana iBergmanna, .... ..., ..., kakor tudi prof. dr. Kreka it Ljubljane. Socialnemu tečaju so sledila številna zborovanja v posameznih kronovinah.« Leopold IKunschak: Das Linzer-programm der christlichen Arbeiter Oesterreichs, Wien 1924. Če kje, je tu dokazano, da dr. Kreku parola: »Začeti je treba, to je vsa skrivnost!« — ni bila fraza, temveč zvezda vodnica v vsem njegovem javnem dejanju in nehanju. Zakaj neposredno po dunajskem tečaju v avgustu 1894 je Krek s pionirji-delavci doma ustanovil krščansko delavsko organizacijo, ji dal idejen program in stvaren smoter ter začel nemudoma organizirati po industrijskih središčih velika delavska jaivna zborovanja. Iz spominskih zapiskov staroste tov. Gostinčarja in drugih dr. Krekovih prvo-boriteljev nam je znano, kako so delavski zbori tistih mesecev razgibali usmrajeno mlakužnost voda celokupne slovenske javnosti. Stojimo skoraj neposredno pred drugim kongresom krščanskih socialistov. Bojni meč, sekajoč sovražno miselnost, je neprestano v naših rokah in miru ne poznamo. V neizrečnem trudu in znoju težkih zadnjih petih let smo v granit vklesali ime »Jugoslovanska strokovna zveza«. »Krekova mladina« uri fante in dekleta za težke naloge delavskih življenjskih bojev. Najmlajšim pa »Borci« kažejo pot iz prepadov suženjstva k Solncu gospodarske s-vobode delovnega ljudstva. Trije rodovi se zlivajo v naših organizacijah drug v drugega, se križajo, gnetejo, delajo in se tudi miselno tarejo med seboj! Prvič mož je v polnem boju življenja. Drugič krepki fantje in brhka dekleta v zanosnem pogledu v delavsko bodočnost. In tretjič borčevska mladina, vsa samih čistih idealov prežeta! Trije glasniki naši: »Delavska Pravica«, »Beseda« in »Plamen« nosijo spoznanja naših razumov, utripe src naših in trdne sklepe delavske volje med svet, ki je — zdi se — odmrl za Pravo, Dobro in Lepo, valjajoč se v blatu oboževanja zlatega teleta. Posestrimi »Krekova knjižnica« in »Delavska založba« sta zgovorna dokaza, da je že tukaj delavec s svojo miselnostjo in kulturo, da zavojuje na razvalinah kapitalizma človeško družbo in jo iz pogube popelje v vstajenje socializma. Tako je torej po 38 letih trdega boja, napredovanj in nazadovanj, porazov in zmag danes. In leta 1894? Nič, votel nič. Ali je tedaj vzel dr. Krek pero v svojo Poročita z delavskih bojišč •»fi ugosiovas strokovne zveza Rudarski kongres Tovariši! Samo še en teden nas loči od našega rudarskega kongresa. Geslo tovarišev rudarjev mora biti: Čc le mogoče, vsi na kongres! Da ne bo preveč izdatkov, posnemajmo tovariše iz Trbovelj, ki bodo šli v Laško in nazaj peš. Kongres naj bo poleg poglobitve naših načel in idej naše organizacije veličastna man ifestacija 'krščanskega rudarja v borbi za svoje pravice. Pa 'tudi dokaz ljubezni do naše bratske skupine v Hudi jami. ki vrši svojo nalogo že deset let zgledno in neustrašeno. Nam vsem je Lesno delavstvo. Rimske Toplice. Iz dosedanjih poročil je 1 razvidno, da je zahtevala tovarna podpetni-I kov 40% znižanje plač. Po dolgotrajnih po-i gajanjih smo se zedinili za 20% znižanje. .le j vedno zelo občutno in ne bi bilo potreb-f no, ko ne bi bilo strahopetnežev in izdaial-i cev v naših vrstah. Pa o tem prihodnjič. Pri i tej priliki raoranio izreči vse priznanje De-I lavski zbornici, ki nas je po svojem zastop-; niku zelo podprla in nam stala trdno ob ; strani. Jurklošter. Pri nas se je pripetil čuden : slučaj. Ko je podjetnik Falter ustavil obrat, ' je čez nekaj dni sprejel nazaj vse delavce, \ le predsednika in tajnika organizacije ne in J še par zavednih članov. Pretekli teden je V ! tej zadevi pri nas posredoval zastopnik Delavske zbornice. Dosegel je, da je bil tajnik casu. V nedeljo, 9. oktobra bo po deseti maši i občni zbor. To je zelo važno. S tem dnem ] bomo ustanovili tudi formalno organizacijo 1 in si izvolili svoj odbor, ki bo obenem tudi j naš vodja. Na občnem zboru bomo obravna-j vali tudi druga vprašanja, ki se tičejo na-šega obrata. Na občni zbor pride tudi narodni | poslanec g. Alojzij Pavlič, istoiako pride tinli ; več tovarišev iz Rimskih Toplic. Tovariši, ; vsi do zadnjega na občni zbor! lahko za zgled, da so uspehi mogoči, če- j takoj sprejet, drugi bodo pa v najkrajšem tudi so še tako težake okoliščine. 'Le eno je potrebno: Poguin in trdna, neuklonljiva volja, da hočemo in moramo zmagati. Tudi vse bližnje organizacije vabimo, j Vsak mora biti pravočasno na mestu. | Kongres se prične prav za prav že ob j osmih s sv. mašo. Vsak udeleženec kon- ! gresa mora biti torej ov> osmih v farni j cerkvi. Ko bo kongres končan, bomo imeli skupno kosilo istotam. Tovariš Lešnik bo oskrbel vse potrebno. Kosilo ne bo dra- ■ go. Vse skupine naj javijo vsaj par dni pred kongresom na naslov: Alojzij Lešnik, rudar, Huda jama, p. Laško, koliko skupnih kosil bo od njih strani. Pover- : jeniki skupin naj zberejo tudii denar za i skupno kosilo in sicer pred kosilom ali pa med kosilom. Zamudniki se morejo javiti za skupno kosilo tudi na dan kongresa. Toda brezpogojno takoj zjutraj, ko i bodo prišli v Laško. — Odbor. Rudarji Trbovlje. Preteklo nedeljo je imela NSZ i na vrtu Narodnega doma svoj tabor, na ka- : terem so govorili gospodje: dr. Alujevič, Ju- \ van, Kravos, Vajda, Brili in Knez. Taboru je : predsedoval zlatar Miha -Koren. — Vsi go- j vorniki, razen gg. Vajde in Kravoisa, so po- i udarjali, da je treba upoštevati krizo in slabe J razmere z narodnega vidika in tom, vrlini tovarišem delavcem papirnice Goričane iskreno zahvaljujem za zbirko 297 Din. katero so mi podarili kot pomoč v moji bolezni. Vsem darovalcem Bog stotero povrni! Ovijač Anton. Kovinarji Jesenice. Po sklepu zadnje odborove seje so uradne ure strokovne skupine kovinarjev na Jesenicah vsak dan od 7—8 zvečer in ob nedeljah od pol 10—11 dopoldne v lastni pisarni Krekovega prosvetnega doma na Jesenicah. Prosimo, da se članstvo po tem ravna in prihaja za informacije kakor vseh drugih zadevah v lem času v pisarno. — Odbor. Jesenice. Volitve, ki so se vršile 20. septembra t. 1. za delegate v krajevno bratovsko sklad,nico na Jesenicah, so za našo organizacijo izpadle zelo ugodno. V obratih na Savi smo dobili 18 mandatov. Skupno /. Javornikom 24 mandatov. SMRJ pa 61. Napredovali smo za 100%. Izvoljeni so bili sledeči tovariši: Martinama: kordeš Andrej. Biček Janez in Olak Franc. Žična valjarna: Bertoncelj Franc. Žičarna in mrzla valjarna: Ravnik Jože. Novak Tomaž in Bertoncelj Janez. Žrebljnrna in zavijalnica: Gasser Albin, Zevnik Janko. Cevarna: Noč Albin. Mehanična delavnica: Arnež Peter, Smrekar Franc, Rozman Jože in Ažman Rudolf. Ekonomija: Ravnik Anton. Zidarji: .šolar Miha, Vidmar Maks. Električna delavnica: Vodišek Jože. Za uspeh se imamo zahvaliti vsem našim tovarišem, ki so razumeli položaj in storili, kar je bilo v njihovih močeh, zato da pokažemo v javnosti našo skupnost. Vsem tovarišem ob tej priliki naše priznanje, tistim pa, ki so bili izvol jeni, kličemo, naj zastavijo vse svoje sile v dobrobit delavskega zavarovanja na te najvažnejše inštitucije kovinarskega delavstva. Razmero v cementni tovarni TPI) Trbovlje. IProsim, tov. urednik, za par vrstic prostora, da povem v strokovnem listu, kako se nam godi. V tovarni nas je zaposlenih okrog 120 delavcev. Razvrščeni smo v štiri plačilne kategorije. Kategorijske plače navzdol so: 38, 33.50, 28.60 in 25 Din dnevno. Napredovanje v višje kategorije plačilnega razreda bi se moralo po kolektivnem dogovoru vršiti po osmih letih zaposlitve. (Plače po kategorijah pridejo le malo v poštev, podjetje plačuje vmesne vsote, kakor se mu poljubi, kolektivnega dogovora ne drži. Delamo že po 15—20 let, pa smo plačani po 33.50 Din. iPostopanje napram delavstvu od strani paznikov kakor tudi vodstva, je po današnji nice, poprej pa naj državna oblast uvede nad zbornicami revizijo, ker v upravi nekaj smrdi in ni vse v redu. Sedanjim gospodom, ki sede v iDelavskih zbornicah v večini, pa se z volitvami mudi in pošiljajo med delavstvo okrožnice, naj nujno zahtevajo volitve. .Zbornice pa niso monopol samo gotove skupine ljudi, ampak institucije in zastopnice tfsega delavstva v državi. Končno je g. Koren pokaral rudarje, zakaj jih je na tabor tako malo prišlo in da rajši doma kvartajo, nego bi se udeležili narodnega tabora, na katerem gre vendar za nje. — To beležimo le kot vestni poročevalci, ne da bi hoteli reči, da se z izvajanji v celoti strinjamo. roko in napisal okrožnico, češ: Delavstvo bo v bližnji bodočnosti igralo važno vlogo, zato se, ivelespoštovanii gospod, vljudno naprošate, sporočite mi poštno-obratno svoje želje in misli? Ne! Spoznal je potrebe časa in delavstva še posebej, zavihal rokave in brez skrupulov ustanovil delavsko osrednjo instanco; tej instanci je določil lastno delavsko eksekutivo ter ji pripoznal v delavskih vprašanjih organizacijsko suverenost ter boj delavstva moralno, gmotno, osebno in dejavno podprl in to z največjo ljubeznijo in sirokogrudnostjo, neprestano poudarjajoč, da je delavstvo predstraža, udarna četa v armadi katoliške demokracije. Ce pa je dr. Krek imel ta jasna spoznanja leta 1894, ko je krščansko delavske organizacije šele ustanavljal, so ta spoznanja danes, ko vse spredaj našteto imamo, tem važnejša za nas in za vsakogar in so vogelni kamen, ki bo pravičnim vstajenje, krivičnim pa v padec. 6ez dve tleti borno .manifestacijsko praznovali 40 letnico obstoja krščansko-socialističnih delavskih organizacij, zato, tovariši, moramo storiti vse, da se pokažemo vredni nasledniki svojega ustanovitelja Janeza Evangelista dr. Kreka! Delu slava, čast, oblast! Upton Sinclair: DOLARJI roman (Naslov v izvirniku: Mountain City) Na treh straneh jo je obdajala veranda in nad njo cel gozd dimniških klobukov in slemene — ena izmed največjih hiš v mestu; ljudje so govorili, da je veljala dve sto tisoč. Jed je priznal, da se bavi z mislijo, kako bi od denarja Mra. VVarrenerja nekaj odščipnil za univerzo, da pa ni mogel v imeniku najti njegovega zasebnega naslova. Zdaj pa je pojasnila neka študentka, ki je bilq včasih v službi pri telefonski družbi, da ti veliki možje skoraj nikdar nimajo navedenih svojih številk v telefonskem seznamu, ampak da imajo tako imenovane »tajne številke«. Pogovor se je zgostil na Warrenerjevo rodbino. Da, to so vsi brez izjeme odlični ljudje; Mrs. Claudius pripada ženam, ki sodijo v družabnih stvareh, da zelo pazi na stanovske razlike, da pa je kljub temu zelo dobrodelna dama, ki vedno sodeluje pri vseh bolniških odborih in podobnih zadevah! Da je potem še sin, Clive, in njegova žena, ki pa prebijeta večino leta na Vzhodu ali pa v inozemstvu; da sta bila predstavljena na dvoru,1 da zaupno občujeta s francoskimi vojvodinjami in podobno; Mountain City jima ni dovolj dobra. Jedova zaloga informacij je obogatela še s tem, da je nekdo od domačih študentov kosil na vrtu ene od hčera Warrenerjeve družine. Po videzu sklepajoč so morale biti v rodbini tri hčere in ta, o kateri je bilo govora tu, je bila poročena s predsednikom Farmerske in Trgovske banke; imela sta lično hišo in sta prav prijazna človeka, za katera se da dobro delati. Mrs. Evarts prihaja pogosto na vrt, da sama obrezuje rože, in se rada zabava in pogovarja z ljudmi. Carrie Meecham je med vojsko nekoč videla pri neki prireditvi Rdečega križa staro Mrs. VVarrenerjevo; ima bele lase, nosila je dvojno biserno ogrlico in je takrat', oh, imela tako učinkovit govor. Zanima se tudi za glasbo, 1 Angleškem, kar smatrajo amerikanski republikanci še vedno za največjo čast. — da, to so zelo izobraženi ljudje. Mrs. Clive je iz družine Sandersonovih, petrolejcev (saj veste) in je obiskovala ugledno šolo na Vzhodu, kjer je bila tudi ena od nečakinj Mrs. Higinsove. To je že precej let sem, zdaj so vsi že starejši ljudje in imajo celo kopo vnukov — med njimi je eden dokaj znan igralec tenisa, večkrat beremo o njegovih zmagah pri turnirjih. Tako je pljuskal potok govorjenja dalje in Jed je spravljal vsako besedo kakor veverica, ki tlači osebe v podčeljustne vrečice. Čim več je slišal o VVarrenerjevi rodbini, tem bolj mu je ugajala in tem trdnejši je bil njegov sklep, da bo prodrl v to palačo iz peščenca, ki je veljala dvd sto tisoč dolarjev. Zdaj je spoznal, kako napako je zagrešil: šel je v pisarno, kjer sprejema ljudi tajnik! V prihodnje bo bogataše iskal po njihovih domovih, zakaj tam ima vsaj upanje, da jih bo lahko presenetil, če ne bodo prav preveč pazili nase. 5. poglavje. VSTOP I. Jed je teoretično preračunal da je ob petih in trideset minut popoldne najpripravnejši čas, če hočeš dobiti starejšega mnogokratnega milijonarja doma. Kajti ta čas se je vprav vrnil ali podjetja ali pa s sprehoda in se še ni začel preoblačiti za večerjo. To uro torej se je Jed Rusher sprehajal pred poslopjem iz peščenca na trgu Fremont Plaza, seveda spet v najlepši obleki, z lepo osvetljenimi čevlji in z gladko počesanimi lasmi pod sivim klobukom. Skušal je pomiriti svoja drhteča kolena in je v duhu ponavljal stavke in rečenice, ki si jih je izmislil, da bi ne bil nepripravljen v kakih čudnih naključjih. Končno je s sunkom odprl težka mrežna vrata, stopil po stopnicah do verande in pritisnil na gumb ob velikih vratih. Skoraj v trenutku so se odprla, da je Jeda čisto presenetilo. Ko da bi za njimi sedel mož, ki čaka na slučajne obiskovalce! Starejši, gladko obrit moški v črni obleki: Jed je vedel na mah, da mora to biti tisti uslužbenec, ki je že tolikokrat slišal o njem. a ga ni še nikoli videl — — Butler1.« 1 Zbadljiva, splošna označba za vratarja. civilizaciji gotovo neprimerno in pogansko. Delavec nikoli ne stori dovolj, vpijejo nad njim kot žolne. Kadi zbeganosti za obstanek se jih vsako leto več ponesreči. Če pa se ponesreči, mu zagroze z odpustom ali kaznijo, češ, da si je sam kriv. Predpisanega 15 dnevnega odpovednega roka podjetje v takem primeru ne pozna. ,Kdor zagreši, mora takoj zapustiti službo. Vsako leto je kak delavec življenjska žrtev tega podjetja, na pr. v letu 193(1 je bil Trofenik, katerega je prijel gumijast trak in je bil na mestu mrtev. Pred kratkim je Zakonšek padel pod vlak. Ni dolgo od tega, ko je izgubil roko Šinkovec. Gotovo ne po svoji krivdi, saj je vendar človeku roka več nego stroj ali podjetnik. Podjetje vedno trdi, da je nesreč krivo delavstvo samo, ker premalo pazi, ukazuje mu pa delo, ki je med obratom nevarno in po predpisih prepovedano. K vsemu temu moramo pa povedati, da so pazniki in drugi sami »narodno« zavedni gospodje, ki jih go.-tovo njih narodni čut do tega ne preveva. Vedno in povsod pa poudarjajo, da so pri nas krivi krize tuji kapitalisti, slabih razmer pa pri nas zaposleni tujci, ki jih je treba izgnati. Mi pa si v tem oziru upamo trditi obratno. — Opazovalec. Čudno sorodstvo. 'Pred nekaj dnevi je zašel v našo pisarno stavbinski delavec s par lističi kot pristopnimi izjavami za organizacijo. Po .kratkem razgovoru se je takoj videlo, rla je »nož prišel na naipačen naslov in je imel naročeno, da to izroči v Narodni strokovni zvezi. Sicer je vse to v redu in prav, toda čudimo se njegovi izjavi, da prinaša pristopne izjave po naročilu stavbenika. To čudno sorodstvo bi nam morda znal le kdo pojasniti, kajti znano je, da podjetniki res borbenih delavskih strokovnih organizacij ne podpirajo, pač pa tiste, ki se v takih organizacijah udejstvujejo, mečejo na cesto. Sicer pa izadevo beležimo samo kot ikronisti. Prevalje. Na inicijativo naše skupine, je interveniral ipri papirnici grofa Jurija Thurnskega v Prevaljah tajnik Delavske zbornice v Mariboru g. Čeh. Dosegel se je <1 el n i sporazum, šlo je predvsem za to, ker delavstvo že več mesecev oziroma skoraj leto dni ni prejelo rednega obračuna vs podjetjem. Podpisani Mežnar Blaž sem se pred letom dni težko ponesrečil pri zidarskem delu v premogovniku Prevalje-Leše. Ker sem glede moje nezgodne rente imel težave. mi je Jugoslovanska strokovna zveza v tej zadevi naredila ipritožbo in mi pripomogla do rente, katera mi po moji dela nezmožnosti pripada. Ugotavljam in kličem vsem tovarišem, delavcem, da dinarji, plačani za vzdrževanje delavske strokovne organizacije, se na različne načine plačajo ,z obrestmi vred nazaj delavcem. Mežnar Blaž. Kor. Bela: Delo pri našem vodovodu je zahtevalo eno človeško žrtev — delavca Fleisa iz Goirij. Čuditi se moramo, zakaj so ibile varnostne naprave pod ničlo in neodgovar ja joče. Plačilni pogoji za delavca so taki, da mora pozabiti na vse, tudi na svoje življenje, da zasluži vsaj borno skorjico kruha. Kako je pač to mogoče, da občina' upa v tej ikrizi delati taka dela, kjer mora varčevati ,z vsem, torej tudi z varnostnimi napravami. Da, zastonj jadikujejo slovenski listi o slučajih regulacije »Ljubljanice«, če pa je sličnih ali pa še hujših dosti o.koli nas. Upamo. dai bo občina storila vsaj svojo dolžnost napram preostalim. Tebi dragi tovariš pa naj Bog poplača tvoje težke ure, ki ti jih sedanji kapitalistični svet ni hotel. V nedeljo S6. okiohra rudarski kongres v Laškem Žumer Srečko: Ob obletnici Bilo je koncem septembra 1918. Po daljšem premoru so nas naenkrat presenetili v strelskih jarkih združeni zavezniki v Verdunif s silovitim ognjem. Ves ta in prihodnji dan strahovito bobnenje in tre-skanje. Brez najmanjšega usmiljenja so padale granate vseh mogočih kalibrov ena na drugo. Drugi dan popoldne smo dobili poročilo, da so ameriške čete prodrle in vzele naši bateriji 38 cm havbico in da naj mi le gledamo, kako se bomo rešili. Težko je bilo bežati v sredi najhujšega ognja, toda ni kazalo drugega. Prišli smo do prometne ceste. Nudil se nam je strašen prizor. Nemške čete so bežale v največji naglici. Cesta polna ranjencev, mrličev, polomljenih voz, pobitih konj itd. Sanitetni vozovi najrazličnejših vrst polni ranjencev. Vrstili so se v strnjeni vrsti drug za drugim. Na prvem kolodvoru, kamor je že prišel vlak, polno ranjencev. En vlak je odpeljal, prišel je že drugi. V najkrajšem času je bil tudi ta napolnjen in zopet vozovi in nosila z novimi ranjenci. Vrstili so se drug za drugim, voz za vozom, vlak za vlakom. Kdo more popisati trpljenje teh nepreglednih množic? Nehote sem se ob pogledu na te strašne žrtve vprašal, ali je človek res še človek. Kako so mogli vsi ti tisoči in tisoči pripraviti sebi tako gorje. Kaj je vendar naredil Franzoz, ali Anglež, ali Ameri- Vaieniški kotiček Z otvoritvijo Vaše rubrike bodo va jenci gotovo zelo veseli. Imeli bodo vsaj nekje mesto, ikjer bodo lahko potožili svoje gorje, iki ga morajo pretrpeti v delavnicah pred neusmiljenimi mojstri in brezvestnimi pomočniki. Tudi jaz sem med tistimi. IProsim Vas, da priobčite moje kratko poročilo in mi obenem svetujte, kaj naj storim, da se bom vsaj nekoliko rešil tega neznosnega bremena: Učim se ključavničarstva v Ljubljani. Prestal sem že več kot polovično učno dobo. Delati začnem ob 7 zjutraj, pa vse do 7 zvečer, z opoldanskim odmorom, ki traja le toliko, da vržem v sebe najpotrebnejše. Med temi 12 urami jili gotovo na vsako uro prileti brez peroti okoli glave in |Ki njej že enkrat toliko, talko da imam vsak večer leipo plačilo za delo, iki sem ga podnevi naredil. Komaj čakam nedelje, da se vsaj nekoliko oddahnem. Pomočniki in mojster mi vedno očitajo, da komaj čakam večera. — Ne tajim. iRes ga komaj čakam, saj sem vsak dan popolnoma izčrpan. Mar sino vajenci kaj drugega, kakor sužn ji obsojeni na 4 letno trdo delo ? Delavska Trbovlje. Kako so radovedni, kaj mi IKre-kovci delamo! Na kongres se pripravljamo, ki se bo vršil 16. oktobra v Laškem. Ž nami bodo šli vsi dobro misleči mladi, da »kupno povemo, kaj smo in kaj hočemo. — Učimo se pa tudi igro »Divji lovec«, katero bomo v kratkem igrali. Imamo prav pogoste vaje in tudi veliko igralcev. Saj radi pridejo v naše vrste in se uče izobrazbe. V zimskem času bomo imeli socialno šolo, potom katere bomo spoznali pojme socializmov in zadobili potrebnega socialnega znanja. Sestajamo se prav pridno in se pogovarjamo o vsem potrebnem in koristnem. Med nas zaide vedno kak nov tovariš. Zakaj tudi ne bi, saj smo Krekovi učenci in nasledniki. Njegovo koristno- delo za delavce vendar vsak pozna, kdor pa ga ne, mu mi povemo. — iKrekovec. IKrekova družina Celje. V nedeljo 25. septembra 19>2 se je vršil dobro uspel in dobro obiskan občni zbor celjske Krekove družine. Iz poročil Funkcionarjev je bila razvidna velika agilnost posameznih odsekov, predvsem dramatskega, ki je priredil celo vrsto dobro uspelih dram in vzgojil že lep kader dobrih igralcev. V .bodoče nameravajo osnovati študijski krožek, ki se bo bavil predvsem s go-cialnimi vprašanji. Krekova družina Polhov gradeč. Družina je priredila vnedeljo 25. septembra občni zbor. (z poročilu starešine tov. Ki-sovarja posnemamo, da je priredila družina tudi tečaj o čebelarstvu. Tečaj je vodil: tov. Kisovar. — V bodoče bodlo prirejali redne tedenske sestanke in gojili dramatiko. — Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: stareSina: Velkavrh Franc, tajnik: Canlkar iMatevž. blagajnik: Peklaj Jakob. Novoizvoljeni odbor isi je nadel nalogo, vreči se z vsem elanom na delo za vzgojo proletarske mladine po načelih krščanskega socializma in bo skušal v ta namen pritegniti v svoj krog čim več fantov in deklet. Enota Zalog. Naša enota je priredila v nedeljo 25. septembra občni zbor ob |*t>-voljni udeležbi članstva. Poročilo tov. tajnika je izkazovalo velik porast članstva v zadnjih inesecili in celo vrsto uspelih sestankov in izletov. Predvsem se je odlikovalo v agilnosti Krdelo Oračev, to je starejših članov, ki se bavijo večidel s socialnimi vprašanji. — Glede bodočega dela smo sklenili, da Ihmiio prirejali vsak metsec družinsike večere, s katerimi upamo pridobiti še več članov. Glede širaka smo sklenili, da bomo dosegli tekom treh mesecev 100 pripadnikov. — Pri volitvah smo izvolili sledeči odbor: starešina1: Leopold Grum, vodnik: Morn Ivan, vodnica: Kovač Slava, tajnik: Marn Franc, blagajnik Pangeršič Ciril. — Prvi družinski večer bomo priredili 15. oktobra ob 20 pri Cirilu v Zalogu. Ker se vrši na predvečer ‘kongresa rudarjev, ga bomo posvetili rudarski mladini. — Spored družinskega večera: I. Otvoritev. 2. Deklamacija. 3. Delo (zborna deklamacija). 4. glasbene točke izvajane po članih tambuiraškega odseka. 5. Film: v kraljestvu premoga. Enota Ljubljana. V sredo 12. oktobra olj 20 bomo priredili v mali dvorani Delavske zbornice družinski večer, ki bo posvečen rudarski mladini. — Na sporedu bo predavanje, deklamacije, glasbene točke, drama taki prizori, film itd. — Vabljeni so vsi prijatelji našega mladinskega pok reta. Zvera kal kovinarjev v Holandiji Naše delavstvo večkrat zatrjuje, da so take razmere, da ni mogoče izvesti organizacije. Tako govorjenje pa dokazuje vse kaj drugega, namreč to, da je organizacija nemogoča zaradi tega, ker ni volje in smisla za žrtve v svojo lastno korist in v korist splo&nosti. To našo trditev potrjuje zgodovina katoliških kovinarjev v Holandiji, ki so organizirani v »Zvezi katoliških kovinarjev Holandije«. V zvezi je včlanjenih nad 31.000 kovinarjev, proračun za leto 1931 je znašal 699.407.60 holandskih goldinarjev (nad 15 milijonov dinarjev). Kakšen je torej razvoj te zveze? V začetku so osnovali katoliški kovinarji le krajevne organizacije, ki niso imele nikake zveze med seboj. Šele leta 190*2 se je zbralo 15 krajevnih organizacij v Utrechtu in osnovalo skupno centralo. Ob: ustanovitvi je štela 702 člana. Že takoj v začetku se je morala boriti zveza ■s finančnimi težkočami. Toda ljubezen pijonirjev sedanje mogočne zveze do organizacije je bila večja kakor pa te težake. Finančnim neprijetnostim so se pridružile še nove. Posamezne krajevne skupine so se namreč zelo težko ločile od svoje prejšnje svobode in se niso mogle vživeti v to, da je treba žrtvovati nekaj svcbcde v korist splošncsti. Nekatere skupine so rajši izstopile, kakor pa da bi se podvrgle centrali. Egoizem je žel. Polagoma je vendar prodrla misel za skupnost, k zvezi so pristopale nove skupine in tudi izstopivše so se vrnile. Na prvem kongresu leta 1903 je štela zveza že 25 krajevnih skupin s 1000 člani. Na drugem kongresu leta 1904 je bilo navzočih že 30 delegatov. Na tem kongresu sc med drugim sklenili, da ustanove posredovalni urad za delo. To institucijo so sedaj prevzele občine in države, toda incjativa je prišla od strani delavcev. Upravo zveze so vodili delavci sami. Svoj presti čas so žrtvovali za pisarniška dela in za notranjo poglobitev organizacije, urejevali so sami tudi svoje glasilo, ki so ga pričeli izdajati takoj ob ustanovitvi. Izvršili so torej ogromno delo. Leta 1907 je dobila zveza prvega stalnega tajnika. Leta 1909 se je zveza pridružila splošni delavski zvezi in je dobila še enega tajnika. Prispevki za organizacijo. Tudi cd te strani je razvoj zveze zanimiv. V začetku je znašal prispevek 70 centov za člana. Prispevek so razdelili tako: 30 centov za organizacijo, 30 cen- tov za strokovni list, ki je izhajal mesečno, in 10 centov za štrajkovni fond. Leta 1907 so zvišali prispevek za 4 cente cd člana tedensko. Leto pozneje za 2 centa, leta 1909 je znašal prispevek 7 centov tedensko in od člana. Leto 1910 je zelo važno za organizacijo. Tega leta so določili prispevke progresivno, t. j. na temelju dohodkov. S to ureditvijo je znašal prispevek od 10 do 25 centov tedensko in od člana. Ta »novotarija« je seveda dvignila veliko prahu med člani. Vsi so se pritoževali, češ da je članarina previsoka, veliko jih je tudi izstopilo, zaradi česar je padlo članstvo zveze od 1800 na 1000, torej več kot za 40%. Teda to nazadovanje je bilo le trenutno. Delavstvo je izprevidelo, da mora biti organizacija tudi finančno močna, akc naj kaj pomeni. Zato so stari člani nazaj pristopili, pa tudi novi so se priglasili. Od leta 1910 zaznamuje zveza velik porast, dokler ni doseglo število članstva sedanjo višino. Članarina znaša sedaj od 11 do 111) centov. Zakaj je bila potrebna pametna ureditev financ organizacije? 1. Strokovno glasilo so morali pričeti izdajati 14 dnevno, obenem pa povečati obseg. 2. Naraščajoče delo v organizaciji je zahtevalo stalno in večjo upravo. Organizacija je morala voditi borbo za kolektivne pogodbe, za boljše delovne rede itd. Leta 1930 je sodelovala zveza istetako pri 170 kolektivnih pogodbah. 3. Gospodarske razmere same so zahtevale tako ureditev. Potreben je bil močan štrajkovni fond in drugi fondi, zlasti fond za podpiranje brezposelnih članov. Pri sedanjih težkih razmerah podpira zveza 3000 brezposelnih članov. Od teh je 2000 popolnoma brezposelnih, 1000 le deloma. Tedensko izda zveza v ta namen 28.000 holandskih goldinarjev (ca. 616.000 Din). Na temelju pametne ureditve finančnega vprašanja je bil omogočen trden štrajkovni fond. Brez tega bi bil namreč nemogoč znameniti štrajk leta 1921—1922, ki je trajal deset tednov, pri čemer je uživalo polno podporo ves 'ta čas 2000 članov. Za sedaj je določeno tako: brezposelni član dobiva v najvišjem razredu dnevno 3 goldinarje (66 dinarjev), v času štraj-ka ali izpora pa dobiva vsak prizadeti član od 9.60 do 21.60 goldinarjev na teden. Ako človek bere tako poročilo, šele čan v nasprotnem jarku, da ga je prišel morit Nemec iz take oddaljenosti. Strašna preizkušnja za človeštvo in trenotek za globoko razmišljanje ... Ljudje strti telesno in duševno. Vzdihi, tarnanje, preklinjanje, grožnje, vse se ponavlja. Edini žarek ljubezni, ki je še ostal v človeštvu, so bili sanitetni vojaki, zdravniki in sestre Rdečega križa. Ti so nudili trpečim vojakom še pomoč in kazali sočutje, vse drugo je bilo samo sovraštvo. Toda ti sanitetni vojaki in sestre so nudili kar so mogli, niso pa mogli preprečiti novih žrtev, ki so padale neprestano druga za drugo. Edini, ki je povzdigoval glas za mir, sv. oče Benedikt XV., se je zastonj trudil. Bil je glas vpijočega v puščavi. Trpljenje je neprestano naraščalo, dokler ni bila mera polna, da so trpeči sami napravili konec groznemu klanju. In danes? Ali niso milijoni brezposelnih, sestradanih in obnemoglih prav taki ranjenci istega nenasitnega moloha kapitalizma, ki je odločilno vplivalo na nadute vodilne kroge, da so skoro ves svet pognali v medsebojno sovraštvo in krvopre-litje? Ali niso vsi ti milijoni, katere je kapitalizem pognal na cesto v pomanjkanje, prav tako znanilci podobnega konca trpljenja, kot pred leti onemogli in izčrpani vojaki po strelskih jarkih? Zopet nastane vprašanje, ali so vsi ti milijoni res še ljudje? Kaj je božjega na njih? Tako brezobzirno postopanje z ljudmi je zasmehovanje Boga, kajti On jih je ustvaril po svoji lastni podobi. Da, tudi danes imamo saniteto, dobra srca, ki storijo vse, da se trpljenje vsaj nekoliko ublaži. Hvalevredno je to, veliko dobrega stori različna dobrodelnost. Toda vptašanje nastane, če more narediti to do* volj. Resno se je bati, da bo šel razvoj časa preko teh dobrih src in naredil prav tako svojevrsten konec, kot v svetovni vojni. Bati se je, da bo razvoj časa vrgel človeštvo v novo trpljenje, nove preizkušnje. Današnja ljubezen mora biti ljubezen ubogega Samarijana, ki človeku, kateri je padel med razbojnike, ni nudil le najpotrebnejše. Nesrečneža je tudi pobral in ga dal na živinče ter izročil v bližnji gostilni in dal vse potrebno, da se je okrepil in ojačil. Nesrečnim žrtvam kapitalizma je treba nuditi pomoč, da si opomorejo in postavijo zopet na lastne noge. Treba jim je duha samozavesti, dvigniti jih moralno, da se osvobodijo krempljev kapitalizma. Tudi danes se je oglasil sv. oče Pij XI. in pravi, naj se delavci organizirajo v strokovnih organizacijah, v katerih naj ščitijo svoje gospodarske interese, svojo osebnost in dostojanstvo. Zelja sv., očeta je, da naj delodajalci skušajo izravnati vse nastale spore z delavskimi strokovnimi organizacijami, da se prepreči najhujše. Toda žal kaže, da bo tudi ta klic sv. očeta zaman kot Benedikta XV. Katoličanstvo se ne sme osredotočiti zgolj na dobrodelnost. Ne smemo pomagati kapitalizmu, da pobiramo zgolj ra-i njence in njegove žrtve, ampak naša lju- bezen mora biti tako silna, da bomo v teh težkih časih poiskali tudi povzročitelje te strašne morije in uničili njega. S tem delom bomo preprečili nove žrtve, ki se dan za dnem množijo. Z vsemi silami moramo v borbo za pravico človeka, za njegov vsakdanji kruh. Pomagati moramo najbolj užaljenim in izkoriščanim tam, kjer se oni borijo za svojo čast in dostojanstvo, to je pri njihovi strokovni organizaciji. Le-ta vodi pogajanja, intervencije in različna posredovanja proti krivicam, ki se godi danes vsem onim, ki se nahajajo v strelskih jarkih in branijo dostojanstvo človeka. Delavstvo se ne boji žrtev, koliko jih je že padlo! Ne bojte se jih tudi drugi! Ne zavedajo se strašnih posledic tisti, ki mislijo, da branijo katoličanstvo s tem, ker ovirajo delavsko strokovno organizacijo v njegovem razvoju. Kristus je Resnica in Pravica. Kdor se bori za resnico in pravico, se bori za Kristusa. In kdo se danes bolj bori kot delavstvo v svoji strokovni organizaciji, ki se bori za svoj vsakdanji kruh. Svetovna vojna se je končala ob vprašanju človeške osebnosti in tudi današnja svetovna borba se bo končala ob tem vprašanju. Vprašanje je le, kdo bo to uganko prej razumel. V srečo človeštva bi bilo, da zmaga Kristus s svojimi večnimi načeli. Bog daj, da bi katoličani prav razumeli klic današnjega časa in prihranili človeštvu novo trpljenje in nove težke preizkušnje. spozna, kaiko daleč smo še mi. Kdaj bo izpre videlo naše delavstvo^ da je nemogoča prava bojna akcija, ako nima strokovna organizacija finančnega temelja? * Počitniški domovi v Avstriji Od gojencev, poslanih v 1. 1980 v počitniške domove, odpade na delavsko bolniško zavarovalno blagajno 5802 (62 odstotkov), na blagajne za nameščence 1084 (11 odst.), na urade za brezposelne 126 (1 odst.), na poklicno posvetovalni urad 806 (9 odst.) in na različne bolniške blagajne 1503 (17 odst.). Prvič moremo ugotoviti nazadovanje poslanih na okrevališče. Odpošiljatev je padla od 12.000 v letu 1929 na 9000 v letu 1930. Ta padec je pripisati dejstvu, da je dunajska občina, otroški prevzemni urad, svoje gojence, ki so jih dosedaj s 14 letom pošiljali v okrevališče za nekaj tednov v vajenški dom ali okrevališča, to obustavila in te 14 letne gojence pridržala v svojih lastnih zavodih, ker je bilo opažati tudi tamkaj nazadovanje. Tudi vsled padca rojstev je nazadovanje umljivo. Rojstva so padala na Dunaju v zadnjih letih sledeče: v letu dečki deklice skupaj 1927 11.791 11.800 23.591 1928 10.596 10.812 21.408 1929 8.183 8.203 16.886 1930 6.937 6.818 13.755 Nazadovanje je opažati tudi v dunajskih obrtno nadaljevalnih šolah, kakor kažejo sledeča števila: 1. okt. vajencev vajenk skupaj 1920 29.649 11.704 41.353 1926 24.132 6.654 30.786 1929 19.407 5.791 '25.198 1930 18.231 5.222 23.453 Institucije, ki so doslej skrbele za vzdrževanje vajeniških počitniških do-imov, predvsem boln. blagajne, občina Dunaj in dunajsko podporno društvo za mladino, ne morejo samo z zadovoljstvom zreti na svoje delo, temveč smelo in upravičeno trditi, da je Avstrija kljub temu, da je majhna , na vodilnem mestu vseh dežel na svetu v socialni skrbi za doraščajočo mladino. Zaposlena mladež ceni ta pokret in njihovi starši hvalijo to delovanje, kajti mladeniči se vračajo zdravi in s svežimi močmi prežeti iz svojih počitniških domov. To priznanje izvira iz krogov podjetnikov in staršev. Vajeniški skrbstveni uradli »o si nadeli ogromno odgovornost, kajti od njih se zahteva stalen nadzor in skrb za celokupno delavsko mladino. Tudi važna naloga Kamorkoli stopiš in s komurkoli govoriš, povsod isti zaključek: tako ne m o r e i t i. Vse govori o krizi, ki ni le gospodarska, ampak pred vsem duševna. Duh je zinaterializiran, zato tolika revščina. Brez duše smo, tavamo v megli, zatem-nen je pogled v cilj človeka: Pot k Bogu, k Pravici in Resnici. Odprimo oči vsaj tisti, ki hočemo biti propovedniki, vodniki, prvoborilci. Krščanski socialisti bodimo celi katoličani v svojem osebnem življenju, tako tudi do vseh svojih soljudi, brez razlike, bodisi do prijateljev, somišljenikov ali pa nasprotnikov. Zmoto bomo pobijali, a ljudi bomo spoštovali in upoštevali osebe kot del narodne edinice. Prava beseda ob pravem času najde vedno dovolj prijateljev. Resnica in pravica nad vse, tudi nad lastnim jazom. Kakšne družbe si želimo'? Ne izkoriščevalcev in ne izkoriščanih. Enako-veljavnost in enakopravnost vseh v človeški družbi, ki delajo in hočejo delati. Vse poti, vsa mesta morajo biti odprta tekmi najboljših in najsposobnejših. Ne uglednost, družina, zveze itd., ki naj vodijo in določajo voditelje, ampak lastna pridnost in sposobnost, ki mora biti neovirana, da se uveljavi v človeški družbi. Slovenski naiod ljubimo kot važno edinico med drugimi rodovi. Ves narod ljubimo z vsem, kar je. Temu narodu posvečajmo vse sile, vsa naša stremljenja hočemo uveljaviti med tem narodom in po tem narodu tudi drugim narodom. Ljubiti svoj narod, se ne pravi, sovražiti drug narod! Zadnji berač, ki’ ga je sedanji družabni nered vrgel na beraško palico, je tudi član tega naroda, katerega ljubimo. Prav tako je zadnji delavec, ki opravlja najnižja dela, tudi član tega naroda. »Sladko je za domovino umreti,« so govorili v stani dobi. »Sladko je za domovino in narod živeti!« naj bi veljalo danes. Ljubimo ves nared, zaradi tega se moramo otresti vseh predsodkov, da se uveljavi dejanska enakopravnost in ena-koveljavnost povsod, vsakega člana tega naroda. To bi bila samostojnost naroda, ki bi bila vredna ljubezni .in zadnje žrtve. Kruh in delo je od vseh in za vse! V našem narodu je treba to izvesti, ne oziraje se na še stare predsodke. Mi ne moremo umeti tega, da bi imeli posamezniki po dve službi, mož in žena, in morda še eno, dve, tri razna ugledna mesta v upravi, nadzorstvu, ki so za naše razmere bogato honorirana. Če je pa kdo taka veličina, ki ima voljo za narodov blagor še več žrtvovati, kot veleva mu stan, služba, pokojnina itd., naj bo to udejstvovanje častno, njegov honorar naj gre v dobrobit armadi čakajočih brezposelnih! Za greh, zločin napram narodu naj bi veljal dvojni zaslužkar, ko toliko dela-voljnih, sposobnih, mladih ljudi — sobratov — čaka na prostor, da zastavi svoje mlade sile za narod! Na stotine učiteljev čaka na službena mesta — a v službi je na stotine dvojnih zaslužkarjev, mož in žena! In po drugih uradih! Tudi naši socialni zavodi ne delajo socialne politike ob nastavljanju osebja. Mnogoštevilni brezposelni inteligenti naj bi si osnovali organizacijo in iskali pri vseh socialnih, državnih in privatnih uradih one pijavke, ki Izsesavajo njihovo kri! To stvar mora vzeti v roke javnost, ki je v ogromni večini Se zdrava in sluti in čdti, da je to rak-rana na našem telesu. Pa na dan z delodajalci in delojemalci! Prav gotovo ni obilen slovenski kruh — a ta mora biti za vse! To velja za uredništvo, obrtništvo, delavca in kmeta! Socialna pravičnost bo nujno ustavila kopičenje bogastva nekaterih, a ustvarila znosno življenje ogromne večine naroda. Slovenski narod ne rabi posamezn h bogatih »veličin«, ampak potrebuje primerno blagostanje za vsakega posameznika, da se bo 'mogel sleherni čimbolj uveljaviti na polju napredka. SlovensKo bogastvo naj bo last vsega naroda! Pregled gospodarstva delavskega zavarovanla Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil poročilo o svojem gospodarstvu v letu 1931. Iz njega posnemamo to-le: Bolniška panoga je imela v preteklem letu izgube 31,158.000 Din. Nepremakljivo premoženje je cenjeno na 2,014.315 D., premakljivo in nepremakljivo pa čez 31 milijonov. Dohodkov je imela nekaj čez 301, izdatkov na podporah v denarju in naravi pa skoro 267 milijonov. Upravni stroški so znašali nekaj nad 17 odstotkov. Najvišji so bili pri OUZD Skoplje (nad 31 odstotkov), najnižji pa pri Merkurju (7.88 odstotkov), dokaj nizki pri ljubljanskem trgovskem bolniškem in podpornem društvu (8.78 odstotkov), pri ljubljanskem OUZD pa 16.59 odstotkov. Glede veljke razlike pri upravnih stroških, je trgba predvsem povdarjati, da imajo opraviti okrožni uradi s čisto drugim materijalom kot meščanske blagajne. Nameščenski delodajalci sami na vsak način mnogo bolje vršijo zakonite zavarovalne dolžnosti kot pa je to slučaj pri delavskih obratih. Lastniki istih se pač vedno izogibajo zavarovalne dolžnosti, vsled česar je potrebna podvojena kontrola nad njimi. Koliko je nezavarovanih delavcev samo pri gradbenih podjetjih ali pa se zanje ne vplačujejo prispevki! To je vzrok, da je potreben večji zavarovalni aparat, čemur so posledica višji upravni stroški. V preteklem letu so bili pasivni vsi okrožni uradi. Dolg delodajalcev je znašal koncem leta skoro 174 milijonov dinarjev (ljubljanski OUZD nad 15 milij., belgrajski pa nad 42 milij.!) Od predpisanih prispevkov se jih ni poravnalo 43 odstotkov (v letu 1930 38 odstotkov). Državna podjetja so bila dolina do marca meseca letos že okrog 25 riili-jonov. Nezgodna panoga je imela izgube t>in 5,461.000. Z izgubo prejšnjih let znaša celotna izguba te panoge 37,449.589 dinarjev. Nekatere uradove stavbe so cenjene previsoko. Tako n. pr. ljublj. OUZD na Din 15 milijonov. Zanimivejše je, da je dalo slovensko zavarovanje leta 1922 SUZOR-U Din ca. 7,100.000 (likvidacijska imovina!), in da se je ljubljanska stavba postavila z denarjem Slovenije, ljubljanski OUZD pa mora SUZOR-u sedaj letno plačevati za uporabo prostorov najemnino, ki je znašala v preteklem letu 429.159 Din. To je posledica tozadevnega določila v ZZD. Ta panoga je imela dohodkov skoro 88, podpor pa je izdala za 43 milijonov dinarjev, na povišanje glavničnega pokritja za rente je odpadlo skoro 29 milijonov (lani 43%, letos 32% — gospodarska kriza!). Fond zavarovanja za starost, onemoglost in smrt izkazuje denarja Din 19 milijonov, pasiv pa 13 milj. Din. Zavarovanje ima 10 zdravilišč in okrevališč ter 11 delavskih bolnišnic. Poslovanje teh ni bilo ugodno. Penzijski fond pragmatičnih uradovih nameščencev ima deficita skoro 8 milj. dinarjev, z deficitom iz prejšnjih let pa skoro 20 milj. Din. Ker je bil upliv gospodarske krize največji v nezgodnem zavarovanju, se je zvišala po sklepu ravnateljstva SUZOR-a prispevna tarifa na 7%. Ker je bil sklep tega ravnateljstva tudi, da smejo priznavati podaljšanje podporne dobe od 26 na 52 tednov bolnim zavarovancem le oni OUZD-i, ki nimajo deficita in ker takih uradov ni, se bo v letošnjem letu zavrl nekoliko deficit, posebno še, ker so znižane tudi porodniške podpore. Uprava SUZOR-a je predlagala tudi, naj zahteva ravnateljstvo od države, da poplača dolg na prispevkih za 25 milj. di- Specerija, delikatese, zajutrkovalnica Ljubljana, M. c. 28. dnevno sveža iz lastne novodobne pražarne. Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Za male trgovce in obrtnike obstoji posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, z*i pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon štev. 2016 in 2616. Poštni ček. rač. št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8 do 12 in pol. narjev in da plača tudi bolniške stroške, ki jih je izdalo zavarovanje mesto države, ki znašajo okrog 2 milj. Din. Zahteva se tudi izpeljava starostnega zavarovanja in »reorganizacija« (?) zavarovanja. Zdi se nam pa, da vse pozablja še na na eno točko. V času gospodarske krize se vse obrača na državo za pomoč: industrija, obrtniki in kmetje. Vse te naj reši država! Pozablja se pa, da obstoja tu še sloj nemaničev, ki nimajo ničesar svojega? Zato smo mnenja, da je ravno zavarovalna institucija teh nemaničev prva upravičena zahtevati od države pomoč. Mnenja smo, da je zavarovanje upravičeno in tudi dolžno zahtevati od države vsaj tisto skromno podporo, ki ga je po zakonu dolžna dati in ki bi do danes znesla že nekaj milijonov, čudimo se, da predstavniki zavarovanja niso postavili te zahteve! Verus. Nove kniige Klaverjev misijonski koledar za loto 1933. Naroča se pri Družbi sv. IPetra Klaverja, 'Ljubljana, 'Metelkova 1. Cena 5 Din. — Koledar ima okusno opremo in ročno obliko; prinaša zanimivosti iz afriških misijonov in kratek, pa jedernat življenjepis služabnice božje Marije Terezije Ledochowske z lepimi slikami. Mnogo lepih zgledov kaže, kako rada ta apostolska duša pomaga vsakemu, ki se ji priporoča, ona, ki je že bivala v naši Ljubljani in imela misijonska predavanja po naših društvih. Vsem prijateljem misijonov in 'častilcev služabnice božje, Marije Terezije, ga toplo priporočamo. Misijonski koledarček za mladino 1933. 'Prinaša ljubite povestice in slike. Veselje in radost ne samo malim, ampak tudi odraslim. Starši in vzgojitelji, naročajte ga v množini; pri 10 izvodih eden povrhu. Cena 3 Din. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova '1. Revija »Žena in dom«, ki jo urejuje g. Rija Podkrajškova, izda za naročnice vsako leto po pet praktičnih knjig. .Letos bodo izšle: Za pridne roke — šivanje, Kako vzgojim svojo deco, Vzgoja za zakon, Naše zdravje in Gospodinjski koledar za leto 1933. Vseh pet knjig stane za naročnice Din 32. Najprej je Izšla izpod peresa znane pisateljice Milice Stupanove iz Maribora knjiga: Kako vzgojim svojo deco. Knjiga je prva te vrste v slovenskem jeziku in temeljito obravnava vsa vprašanja moderne vzgoje otrok. Stane za naročnice 6.20 Din, za nenaročnice 30 Din. Knjiga je več kot vredna tega denarja, je zelo zanimiva in poučna. Je potrebna staršem, pa tudi vsem vzgojiteljem. Vsi bodo dobili v njej mnogo zlatih zrn. Tudi v delavsko družino spada in jo prav toplo priporočamo. mn DELAVSKA HRANILNICA M POSOJILNICA REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJ. ZAVEZO V LJUBLJANI (DELAVSKA ZBORNICA) Sprejema hranilne vloge in daje posojila najugodneje. | Uradne ure od 8—12 in od 15—16. — TOVARIŠI, VLAGAJTE V SVOJ LASTNI ZAVOD! Qitniimmmmtnmiiiimmiim>imimsiiiiiiiii(t!tmiiiiitiiiiiiiQ 1 KNJIGOVEZNICA \ 1 JUGOSLOVANSKE TISKARNE, prej K.T.D 1 I- LJUBLJANA I KOPITARJEVA UL. 6/II 1 Črtalnica in tvornica po- | slovnih knjig - Stalna velika | zaloga vsakovrstnih salda- | konti, štrac, jonrnalov i. dr. § 1 lastnega izdelka i e □immimimiiiimiiiiiminitiiiiimmmiiiiiiiimiiiuiiiiiimimD Za Jugoslovansko tiskarno K. Čež. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.