Rokounjcic Avgust 2015, letnik XVI, številka 6, izid: 27. 8. 2015 stran 6 stran 10 Intervju Stojan Majdič stran 26 Slovo Andreja Sveteta Anastazij Živko Burja 1931-2015 2 OGLASI Rokovnjač PRI NAS OPRAVITE VSE NA ENEM MESTU! • polnjenje klim • zavarovanja, prepisi, odjave, • registracija motornih vozil servis vseh znamk vozil menjava pnevmatik tehnični pregledi homologacije www.otroskibazar.si ^^/otroskibazar ^^ @otroskibazar AVTO KVEDER D.O.O. Obrtniška ulica 1, Lukovica Uradne ure: 7.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00 TEHNIČNI PREGLEDI: 01/ 7236 - 844 SERVIS: 01/ 7236 - 840 www.avtokveder.com ^ AVTO KVEDER ¿jf^ tehnični pregledi m VAS PEUGEOT V ODLIČNI FORMI: REDNI SERVISNI PREGLED ŽE OD 77,45 EVROV* MOŽNOST PLAČILA DO 24 OBROKOV S KARTICO MOJ PEUGEOT DINERS CLUB Total PROGRAM UGODNOSTI MojPeugeot F> E U C E OT phipoiiouTOTAL * V ceno storitve menjave olja je vključeno olje Total 10W40 (3 litri), tesnilo čepa bloka motorja in oljnega filtra ter opravljeno delo po povprečni vrednosti urne postavke dela v pooblaščeni mreži Peugeot (42 €). Predstavljeni primer izračuna velja za peugeot 206 1,4 z bencinskim motorjem, letnik 2004, za vožnjo v normalnih pogojih v Evropi. Cena posameznega vzdrževalnega paketa je odvisna od več dejavnikov, kot so model vozila, njegova izvedenka, m ode Is ko leto, moč motorja, oznaka motorja, število prevoženih kilometrov in način uporabe vozila in vožnje, zato lahko končna cena posameznega vzdrževalnega paketa za posamezno vozilo odstopa od primera, navedenega na kuponu. Navedene cene že vključujejo 22 % DDV in so skladne s pravili programa ugodnosti Moj Peugeot, vendar cene za vaše vozilo lahko odstopajo od predstavljenih primerov. Ponudba velja do 30. 9. 2015. MOTION O EMOTION PEUCEOT RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 KONCESIONAR LETA 2014 avgust 2015 UVODNIK 3 Oral je ledino Poslovil se je Anastazij Živko Burja. V letih od 1994 do 2002 je v dveh mandatih kot župan oral ledino v no-voustano-vljeni Občini Lukovica. "Svetniki in jaz kot župan se globoko zavedamo, da smo zdaj sami gospodarji na svojem področju, saj nismo več v nikakršni odvisnosti," je ob sprejemu županskega mesta spregovoril v intervjuju januarja 1995 in dodal: "Skrbel bom, da bi postavil našo občino na zdrave temelje." V osmih letih je poskrbel, da je bila njegova primarna naloga uresničena. O tem, kako predano jo je opravljal in tudi vse ostale, so na 26. strani tokratnega Rokovnja-ča zapisali njegovi prijatelji in sodelavci ob nastajanju občine Lukovica. Temu je težko še kaj dodati in se mislim pridružujemo tudi v uredništvu glasila. Člani uredništva pokojnikovim najbližjim izrekamo iskreno sožalje. Ob tem dodajamo njegov stavek iz intervjuja, objavljenega v Rokovnjaču novembra 2002: "Sledi mojega dela bodo ostale z dejanji zapisane v zgodovini nastanka in začetnega razvoja mlade občine Lukovica v času samostojnosti Slovenije." Nezadržno se približuje 1. september in začetek novega šolskega leta. Kot pred vsakim tudi tokrat v Rokovnjaču opozarjamo na previdnost na cestah, posebej okoli šol in ob šolskih poteh. V članku izpostavljamo, da je prometna vzgoja nekaj, kar raste skupaj z otrokom. Starši in ostali odrasli nikoli ne smemo pozabiti, da smo njihov prvi in največji zgled. Izredno pomembno je, da se, ko je z nami otrok, še dosledneje držimo ce-stno-prometnih predpisov. Pred nami je tudi občinski praznik in prireditve ob njem. Zelo pozitivno sem bil presenečen, ko sem pogledal na seznam slednjih, saj jih bo tokrat kar 18, dvakrat več kot v lanskem letu. Tradicionalnim so se pridružile še nekatere nove in verjamem, da se bo za vsakega našlo nekaj. Ob prazniku občine Lukovica, 4. septembru, vsem občanom in občankam v imenu uredništva iskreno čestitam! Leon Andrejka ODGOVORNi UREDNiK Občina Lukovica vabi na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 4. 9. 2015, ob 20.00 uri na trgu v Lukovici. (V primeru slabega vremena bo prireditev pod šotorom na športnem igrišču v Šentvidu pri Lukovici) Slavnostni govornik: Matej Kotnik, župan Občine Lukovica Program: Predstavitev novega promocijskega filma Občine Lukovica Podelitev občinskih priznanj Predstavitev posameznikov, rojakov in občanov, ki so z življenjem in delom obogatili naš prostor Sodelovali bodo: Godba Lukovica Ženski pevski zbor »Mladost« Ansambel Igor in Zlati zvoki '■ —¿i" ' . MnUl šiSsižil wg£®ffi ¡p ' ViS&i je* . m - ■ ^iilfe^ Prireditev bo vodil radijski in televizijski voditelj Denis Avdic Vljudno vabljeni! Spoštovane občanke in občani, ob prazniku občine Lukovica, 4. septembru, vam vsem iskreno čestitamo in vas vabimo da se nam pridružite na osrednji občinski prireditvi ter vseh spremljajočih prireditvah v počastitev občinskega praznika. Župan Matej Kotnik in občinska uprava VSEBINA Prireditve ob občinskem prazniku 4 Srečanje Gradišč 15 Čistilna naprava 5 Srečanje podeželskih žena 16 Dan sivke 8 Karate v Lukovici 17 72-letnica Šlandrove brigade 9 Memorial Marjana Korošca 18 Uspešen zaključek oratorija 11 V prenovljenih prostorih šole 19 Pivovarska fešta 12 Prvi šolsi dan 21 Nova terasa GP Trojane 13 Vabila 22 Folklora - naš način življenja 14 Obvestila 24 Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 24. septembra 2015; rok za oddajo člankov je 15. september 2015 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka, uredniški odbor: Milena Bradač, Marjetka Vrbnjak, Andraž Kopitar in Erika Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na fotografiji: V vrtcu Medo tudi v poletnih mesecih ni bilo dolgčas.; foto: Vrtec Medo. 4 OBČINSKA UPRAVA Pred praznikom občine Lukovica Pozdravljeni, kar nekaj časa je minilo, od kar sem napisal zadnji uvodnik. Res smo v tem času uvedli nekaj sprememb na področju obveščanja in niste bili prikrajšani za novice o delu občinske uprave. V preteklih številkah Rokovnjača so sledile predstavitve del, ki jih opravljajo moji sodelavci. Namen je bil, da vam občanom približamo naše delo in hkrati razširimo vaše poznavanje o tem, kaj na občini počnemo. Vsak od nas ima svoje zadolžitve in celotna uprava dobro deluje v korist vseh nas prebivalcev. S takim predstavljanjem bomo nadaljevali, saj sem tudi sam opazil, da je vse premalo informacij in da je potrebno še več povedati o našem delu, nenazadnje tudi zato, da lahko skupaj premaknemo marsikateri problem in skupaj uresničimo zadane cilje. Več obveščanja, tudi prek spleta in facebooka ima en sam namen, boljšo obveščenost. Vsi, kot opažam, s tem niso ravno zadovoljni, ljudje, ki več veste, ste odpornejši proti dezinformacijam in nekaterim to nič kaj dosti ne koristi. Ampak to ni naš problem, ker se mi ukvarjamo s stvarmi, ki smo jih dolžni izvajati v dobrobit vseh nas. Kot župan, pa tudi, če kdo misli o meni slabo ali me ne mara, se na to ne morem ozirati, ampakje moja služba in poslanstvo delati za vse brez razlik. In to se tudi trudim počet. Poslovili smo se od mojega predhodnika, ki je prva dva mandata vodil Občino Lukovico. Anastazija Živka Burjo sem spoštoval, ker je bil dober župan, spoštujem pa tudi voljo, ki je bila izražena in tako tu ne govorim o njem in njegovem delu, čeprav mi je le to delo verjetno najbliže. Hvaležni smo mu lahko za njegovo delo in napore, ki jih je posvetil naši občini, ko je kot župan, dvakrat izvoljen od nas ljudi, vodil našo občino. Tudi sam se zavedam teže te odgovornosti, ki sem jo prejel od vas ljudi, tudi sam že štirikrat, in se zavedam, da vam s tem služim in moram s svojim delom upravičiti vaše zaupanje. Za njegovo delo in napore mu moramo ostati vedno hvaležni! Od nas je odšel tudi župnik, prelat Andrej Svete. Mnogo prisrčnih spominov me veže na tega moža, ki je najlepši del svojega življenja posvetil nam ljudem v brdski fari. Skupaj sva sodelovala pri obnovi mnogih spomenikov naše vere in kulture. Ne le kot župan, tudi kot načrtovalec sem mu sledil in bil vesel njegovega zanosa za ohranjanje in olepšanje naših cerkva, naše narodove dediščine. Za to mu bodimo hvaležni! In ko sva se poslavljala, sva se pogovarjala o mnogih stvareh. Razmišljal sem o tem, kako rade učiteljice potarnajo, kako morajo celo nedeljo pisati spričevala za svoj razred. Vprašal sem ga, koliko časa je on pisal spričevala za vso verouč-no šolo, za vse razrede. Odgovoril je, da je to naredil v približno dveh nočeh ... Nemalo časa je posvetil nam, v skrbi za našo mladino in njeno vzgojo, v skrbi za naš duhovni razvoj v služenju nam, od rojstva do smrti, od krstov, do pogrebov. Kaj bi brez takih Ljudi? (Namenoma napisano z veliko!) Hvala, gospod župnik Andrej Svete, želimo vam veliko dobrega zdravja! Ljubljanski nadškof nam je na njegovo mesto poslal gospoda Vladimirja Jaksetiča. Ob slovesu mi je župnik Svete dejal: »Mnogim sem naročil, naj mu pomagajo, da bo vera v naši župniji ostala živa!« Spoštujmo to in pomagajmo novemu župniku, da bo naše življenje imelo širino, smisel in svoj zato! Da bomo to, kar smo prejeli, lahko predali naprej in da bomo za vse, kar je naše, skupaj z njim skrbeli tudi v naprej. Jesen bo pestra in polna dogajanj. Ne mislim tu le na občinski praznik, ki bo letos še posebej pester Rokovnjač ter zapolnjen z mnogimi dogodki in prireditvami. V mislih imam pred seboj mnoge projekte in odločitve, ki jih bo treba sprejeti. Vesel sem bil obiska predstavnikov Spodnjih Prepreč, s katerimi smo se podrobneje pogovorili o izvajanju izgradnje fekalne, meteorne kanalizacije, menjavi vodovodnih cevi in vgradnji cevi za napeljavo optičnih kablov ter nove asfaltne prevleke na cestah. Spet je dobro, da se pogovarjamo in razjasnimo morebitna vprašanja, ki so še nejasna. To bomo storili še z ostalimi vaščani in se tako bolje pripravili na izvajanje projekta, ki se začne to jesen. Veselim se ceste s Hribov proti Lebenicam. S tem rešujemo zelo zahteven in za upravljanje ceste dragim odsekom. Temu sledi še odsek Hribi - Velika Raven, ki bo povezal zaselek na 900 metrih nadmorske višine prek Trojan z dolino. Kersnikova ulica z menjavo vodovoda v Lukovici je pa dolgo, dolgo pričakovano delo, s katerim smo rešili mnoge probleme in del najzahtevnejšega odseka vodovoda v naši občini zamenjali iz salonitnih v duktilne cevi. To je zapleten sistem, kjer je potrebna dovodna, tlačna cev in tudi odvodna cev. Vzporedno torej dve cevi. Hkrati urejujemo tudi nekaj za varnost prometa ključnih problemov v okolici šole. Ponosen sem, da smo daleč na okoli občina, ki je zgradila največ kanalizacije in vodovoda na prebivalca. To znamo s svojimi močmi in svojimi sredstvi. Žal ne moremo konkurirati na evropska sredstva, ker smo po eni strani v regiji skupaj z razvito Ljubljano, po drugi strani pa so naši projekti za Evropo ekonomsko neupravičeni, ker nimamo nobenega naselja nad 2000 prebivalcev ... Težave, vam povem. Pa vendar nam uspe, kar nikomur okrog nas ne. To pa govori o nas, da znamo, smo sposobni in tudi skupaj znamo stopiti. To pa je zame najpomembnejše in meni daje največ volje do dela! Tu smo dobri in sposobni ljudje in na to moramo biti ponosni! Lepo praznovanje občinskega praznika vam želim in na srce si vzemimo, da smo skupaj močnejši in pomagajmo si, drug drugemu. Hvala vam! Vaš Matej kotnik Župan Prireditve ob občinskem prazniku Sobota, 29. 8. 2015, ob 8. uri - Prevoje pri Šentvidu, Španov bajer Ribiško društvo Črni graben: Odprtje Španovega ribnika Sreda, 2. 9. 2015, ob 19. uri - Lukovica, Pungartnikova hiša Občina Lukovica, Muzej novejše zgodovine Slovenije: Odprtje razstave Zaprašene podobe: fotografska zapuščina Franceta Cerarja Občina Lukovica, Janez Jarc - Žan: Odprtje razstave rezbarskih in glinenih izdelkov Petek, 4. 9. 2015, ob 20. uri: Trg v centru Lukovice (v primeru slabega vremena bo prireditev pod šotorom na športnem igrišču v Šentvidu pri Lukovici) Občina Lukovica: Osrednja občinska prireditev ob občinskem prazniku Petek, 4. 9. 2015, ob 22. uri: Rokovnjaški gozdiček TOD Brdo Lukovica: Rokovnjaška noč Sobota, 5. 9. 2015, ob 10. uri: Brdo pri Lukovici Kmetijski inštitut Slovenije - poskusni sadovnjak Brdo: Dan odprtih vrat sadovnjaka na Brdu Sobota, 5. 9. 2015, ob 10. uri: Brdo pri Lukovici, Čebelarski center Slovenije Čebelarska zveza Slovenije: Predstavitev čebelarstva, ogled Čebelarskega centra in čebelarske učne poti, degustacija medov Sobota, 5. 9. 2015, ob 16. uri: Krašnja KUD Fran Maselj Podlimbarski - 12. srečanje ljudskih pevcev in izdelovalcev domače obrti iz različnih pokrajin Slovenije: Na vasi je lepo, ko pod lipo na Kanalu zapojo Sobota, 5. 9. 2015, ob 18. uri - Kroharjev bajer, Trnjava AMD Lukovica, Moto klub Rokovnjači - Piknik za vse simpatizerje moto kluba z družabnimi igrami, dobro glasbo in ugodno ponudbo Nedelja, 6. 9. 2015, ob 8. uri - Prevoje pri Šentvidu, Španov bajer Ribiško društvo Črni graben: Odprta tekma za pokal Občine Lukovica Petek, 11. 9. 2015, ob 18. uri - Krašnja, odprtje rekonstrukcije cestišča in obnove vodovoda v naselju Krašnja. Nedelja, 13. 9. 2015, ob 9. uri: Lovska koča Čevca Lovska družina Lukovica - Strelska tekma LD Lukovica za pokal Občine Lukovica Nedelja, 13. 9. 2015, ob 10. uri: Gradiško jezero TD Gradišče: Tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera Sreda, 16. 9. 2015, ob 18. uri - Lukovica, odprtje rekonstrukcije cestišča Trg Lukovica II. faza in investicijsko vzdrževalna dela na vodovodu Lukovica VH Brdo I. in II. faza. Sobota, 19. 9. 2015, ob 8. uri: Prevoje pri Šentvidu - Zeleni gaj Ribiško društvo Črni graben: Zaključna društvena tekma Ribiškega društva Črni graben Sobota, 19. 9. 2015, ob 14. uri: Avto Kveder Lukovica AMD Lukovica, Moto klub Rokovnjači: 6-urni vztrajnostni preizkus z mopedi do 50 ccm Sreda, 23. 9. 2015, ob 18. uri, Hribi - odprtje rekonstrukcije dela ceste Hribi - Lebenice. Petek, 25. 9. 2015, 17. uri - Češnjice - odprtje poslovilnega objekta in večnamenskega objekta na Češnjicah Nedelja, 27. 9. 2015, ob 9. uri: Podgora pri Zlatem Polju Športno društvo Zlato Polje - Turnir v malem nogometu avgust 2015 OBČINSKA UPRAVA 5 »Ljudje, čim manj smeti v straniščne školjke!« Od leta 2002 imamo v Vrbi centralno čistilno napravo Občine Lukovica,za katero skrbi Tomaž Korošec. Poleg upravljanja s čistilno napravo za čiščenje fekalnih odplak skrbi za urejenost okolice, čisti smeti in vsakodnevno pregleda ključne stvari za nemoteno delovanje čistilne naprave. Ko pride do kakšnih manjših okvar, jih poskuša popraviti sam, za popravilo večjih pa poskrbijo izkušeni mojstri s servisa. Centralna čistilna naprava Občine Lukovica. Ko se peljete po avtocesti od Lukovice proti Ljubljani, se na desni strani pred izvozom Krtina nahaja centralna čistilna naprava Občine Lukovica. Malo težje jo je sicer poiskati med ulicami na Prevojah in v Vrbi, a njen skrbnik Tomaž Korošec s kolesom prijazno pokaže pot in popelje do svojega delovnega mesta. Prav vsak dan se odpravi tja, saj je treba dnevno opraviti kontrolo in preveriti, ali je vse v redu. Poleg fekalne kanalizacije, ki je speljana v čistilno napravo, je še vedno veliko priklopov meteorne vode. Čeprav je meteorna voda speljana tako, da se lahko zliva v Radomljo, se težave pojavijo ob dežju. Takrat voda naraste, v čistilno napravo pa pride tudi veliko peska, ki ga je možno slišati v sito peskolovu in maščobniku tudi še kakšen dan po tem. Dopusti in prazniki se opazijo tudi na čistilni napravi »Dnevno se na naši čistilni napravi očisti od 250 do 300 kubikov vode,« razlaga Tomaž Korošec. »Najmanj obremenjena meseca sta julij in avgust, ko se pozna, da otroci ne obiskujejo šole in v občini ni toliko ljudi. Obremenitve se potem začnejo s septembrom, seveda pa se opazi, ko se praznične mize šibijo od dobrot, ob božiču in veliki noči.« Do sedaj meritve kvalitete vode, ki se izvajajo štirikrat do petkrat letno v okviru javnega podjetja JP Vodovod-Kanalizacija v Ljubljani, še niso pokazale nikakršnih težav dotoka in iztoka vode s čistilne naprave. »Če bo čistilna v prihodnosti bolj obremenjena, bo verjetno treba tudi kaj posodobiti, obnoviti in nadgraditi, da bo lahko nemoteno delovala še naprej,« pojasnjuje sogovornik. In kaj pride v čistilno napravo? V čistilno napravo poleg že speljanega kanalizacijskega sistema pripeljejo tudi odplake s cisternami iz tistih delov občine, kjer nimajo speljane kanalizacije. Največ odpadkov, ki ne spadajo med fekalije, se pojavi ravno takrat. »Zelo velikokrat je vse modro in belo od ušesnih paličic, ki jih ljudje mečejo v straniščne školjke. To moram potem sam loviti s posodo, da jih gre čim manj naprej. Tudi krpe za pomivanje površin, ženski vložki in tamponi ne spadajo sem. Vsak, ki je malo osveščen, tega ne bo počel, a vseeno moram opozoriti, naj ljudje čim manj mečejo v straniščne školjke, ker se potem tukaj pojavijo resne težave,« opozarja Tomaž. Zelo ga je presenetilo, ko je bilo v juniju med odplakami veliko kokošjega perja, glav in drobovine, kar vsekakor ni higi-enično. Našle so se tudi kombinirke, vijaki in celo kovinski del za spajanje cevi, ki so ga k sreči še pravočasno opazili. Če bi se zataknilo, bi kovinski del razbil črpalko, ta pa bi zaradi tega pregorela. V izogib podobnim nevšečnostim je Tomaževo opozorilo, naj bodo občani in občanke pozorni na svoje ravnanje, še kako na mestu. Za občinsko upravo Lea Smrkolj Tudi kombinirke se najdejo med fekalijami. Na Občini vas bo najprej sprejela Romana Bostele V primeru, da potrebujete kakšno informacijo s strani Občine Lukovica, boste najverjetneje najprej zavrteli telefonsko številko 01 729 63 00. Na drugi strani vas bo pozdravil prijazen glas, ki pripada tajnici Romani Boštele, nato pa vas bo napotila do sodelavca, ki vam bo podal želene informacije. Z delom v tajništvu občinske uprave Občine Lu-kovica se je Romana Boštele seznanila pred petimi leti. Med počitnicami je takrat kot dijakinja Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana opravljala obvezno prakso, nato pa je zaradi pomanjkanja kadra nadaljevala s počitniškim delom. Po končani štiriletni srednji šoli je prejela naziv ekonomska tehnica in nekaj časa delala tudi v ljubljanskem Poštnem centru. Čeprav študij nadaljuje na Višji strokovni šoli, smer ekonomija, se je v preteklem letu odločila, da poskusi srečo v domačem kraju in se prijavi na delovno mesto tajnice. Že od decembra 2014 jo lahko srečate v tajništvu Občine Lukovica, z majem pa se je tudi redno zaposlila. Njene delovne zadolžitve obsegajo oblikovanje in vodenje baz podatkov ter skrb za organizacijo sestankov župana in ostalih, ki so zaposleni v občinski upravi. Sodeluje pri materialnem in finančnem poslovanju, vezanem na področju nabave in preskrbe pisarniškega materiala, sodeluje pri izvajanju enostavnejših kadrovskih opravil, pri izdelavi poročil in vodenju enostavnih evidenc (izdelava zapisnikov), ureja, razvršča, klasificira in odpravlja dokumentarna gradiva, sprejema vloge strank (neposredno ali na zapisnik), ureja in skrbi za razdelitev pošte, dodeljene pa so ji tudi naloge področja uredbe o upravnem poslovanju. Delo v domačem kraju ji je zelo všeč, saj prijaha iz Trnjave. Prednost v delu z ljudmi, s katerimi se vsakodnevno srečuje, je zagotovo v tem, da občino Lukovico dobro pozna. Romana pravi, da bi njeno delo težje opravljali tisti, ki ne vedo, kako ljudje tukaj funkcionirajo in vsaj približno, kakšna so njihova pričakovanja. Ker je domačinka, občanom in občankam lažje pomaga v začetni fazi, ko se obrnejo nanjo s svojim problemom in jim pomaga sama oziroma napoti k sodelavcu, zadolženemu za določeno področje. Pravi, da zaenkrat nima slabih izkušenj pri svojem delu in upa, da bo tako tudi v prihodnje. Za OBČiNSKO UPRAVO Lea Smrkolj Romana Boštele dela v tajništvu občinske uprave Občine Lukovica. OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Obvestilo Občina Lukovica vas kot nosilka kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN« obvešča, da si lahko pridobite pravico do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN«. Pravico do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN« (v nadaljevanju: znamka) si lahko pridobijo: 1. vse pravne in fizične osebe s sedežem na območju občine Lukovica pod pogoji, da: • so nosilci dejavnosti vpisani v ustrezni register dejavnosti, • so storitve in blago ustrezne kakovosti v skladu z veljavno zako nodajo s področja kmetijstva, gostinstva in storitev, • nosilci dejavnosti zagotavljajo varnost, odgovornost, sledljivost, preglednost blaga in storitev, izvajajo nujne ukrepe za prepreče vanje nevarnosti z nadzorom pristojnih služb za zagotavljanje varnosti potrošnika v skladu z veljavno zakonodajo, • so uporabniki znamke na trgu blaga in storitev dolžni le-te oz načevati v skladu s Pravilnikom o splošnem označevanju pred pakiranih in Pravilnikom o splošnem označevanju živil, ki niso pred pakira na. 2. druge fizične in pravne osebe, ki nimajo sedeža na območju občine Lukovica, pod pogojem, da se znamka uporablja samo za blago, pridelano na območju občine Lukovica in pod pogoji iz točke 1. Znamka je bila prvotno namreč registrirana za šest razredov nicejske klasifikacije blaga in storitev, med katerimi obstoječi uporabniki znamke ponujajo predvsem: med in druge izdelke iz medu, moko in izdelke iz žitaric, meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke, sadje in zelenjavo (sveže in predelano), naravne rastline in sveže cvetje, sadike in semena, brezalkoholne in alkoholne pijače, gostinske in turistične usluge. V letu 2014 je Občina Lukovica na pobudo nekaterih društev in posameznikov znamko registrirala še za dodatnih sedem razredov nicejske klasifikacije, ki obsegajo: rokodelske izdelke, izdelke domače obrti in spominke. Drugi rok za oddajo vlog v letu 2015 je 1. september 2015. Vloga za pridobitev pravice do uporabe znamke se nahaja na povezavi: http://www.lukovica.si/zakladi-rni-graben/predpisi-in-obrazci. Za dodatne informacije se obrnite na skrbnico znamke na občini Lukovica: Katka Bohinc, telefon: 01 729 63 18, elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si. OBČiNSKA UPRAVA 6 Direktor občinske uprave mora biti na tekočem z vsem, kar se dogaja v občini Stojan Majdič je že osmo leto direktor občinske uprave Občine Lukovica. Njegovo delo obsega usklajevanje, razporeditev del in vodenje vseh ostalih sodelavcev. Kot direktor občinske uprave zaseda delovni položaj takoj za županom in je kot županova desna roka odgovoren za zakonitost delovanja občinske uprave. Ukvarja se torej z operativnimi nalogami, seznanjen je z vsemi projekti na občini, občani pa se lahko nanj direktno obrnejo, če želijo prek društev najeti katero izmed dvoran v obeh kulturnih domovih. Direktor občinske uprave Občine Lukovica Stojan Majdič z županom Matejem Kotnikom. Kakšne zadolžitve obsega funkcija direktorja občinske uprave? Direktor občinske uprave koordinira in vodi delo vseh ostalih sodelavcev in je tako kot direktor v nekem podjetju odgovoren za zakonitost delovanja občinske uprave. Dodeljujem naloge, ki se pojavijo, a niso pri nikomer zapisane v opisu delovnih nalog, zato jih je velikokrat potrebno dodeliti glede na njihovo naravo tistemu sodelavcu, ki opravlja najbolj sorodne naloge. Kot predsednik komisije za odpiranje ponudb, prejetih v okviru javnih razpisov, moram biti prisoten pri pripravi razpisov, odpiranju ponudb in odločitvi o oddaji naročil. Prav tako pripravljam del gradiva za občinski proračun in ga usklajujem z ostalimi sodelavci, saj sem vmesni člen med županom in občinsko upravo. K mojim delovnim obveznostim spada tudi iskanje možnosti racionalizacije občinskih stroškov, med drugim pa urejam tudi delovna razmerja. Na vprašanje, kaj točno počne, lažje odgovori svetovalec, saj ima konkretno določene naloge, jaz pa pokrivam vse. Moram poznati celotno zakonodajo, ki pokriva vsa področja občinske uprave, torej pravno, finančno, računovodsko, okoljsko in tako naprej, če želim opravljati svojo funkcijo tako, kot je treba. Zaradi česa se lahko občani in občanke obrnejo na vas? Name se direktno lahko obrnejo vsi tisti, ki želijo prek društva ali skupnosti najeti dvorano v katerem od kulturnih domov, saj urejam in razporejam rezervacije. Drugače pa je zadeva takšna, da občana z nekim problemom v prvi fazi sprejme svetovalec, ki je kompetenten za obravnavano področje in prevzame ter dela na tem. Če kaj ni jasno, se obrnejo name ali na župana. Tu je odvisno od same narave problema in občana, saj nekateri občani želijo delati direktno z županom. Sam se v reševanje določene zadeve vključim, če je potrebna moja intervencija. Če je občan nezadovoljen z delom svetovalca in mu karkoli ni jasno, se potem direktno obrne name. Tudi ko prihaja do zelo kompleksnih problemov, je najboljše, da se najprej pogovorimo, na katero področje spada, šele po tem komu ga dodelimo in se dogovorimo, kako bo to reševal. Zelo kompleksni problemi se največkrat pojavljajo na področju zemljiških zadev. Kakšno je razmerje med direktorjem občinske uprave in županom? Župan je predstojnik organa in ima najvišjo funkcijo v občinski upravi. Njegova desna roka je direktor, kar pomeni, da ima direktor bolj operativne naloge pri vodenju občinske uprave, medtem ko se župan ukvarja s strategijo delovanja občine in kaj želimo doseči. Sama izvedba in operativno izvajanje je v pristojnosti direktorja. Midva z županom Občine Lukovica Matejem Kotnikom imava določena področja razdeljena, tako da jih eden pokriva bolj, drugi manj, čeprav ni nikjer točno določenih pravil, kako naj bi si razporejala naloge in delo. Župan se bolj ukvarja s prostorskimi dejavnostmi, komunalnimi zadevami, sam se ukvarjam z vodenjem občinske uprave, organiziranjem in urejanjem sistema civilne zaščite, v sodelovanju s pristojnim sodelavcem iz občinske uprave se tudi bolj intenzivno ukvarjam z delom komisije za kmetijstvo. Imate v tem trenutku kakšno konkretno nalogo, ki ste jo prevzeli? Tako je. Kot že rečeno, lahko izpostavim vse zadeve s področja sistema civilne zaščite, kar pomeni tudi operativno izvajanje. Smo premajhna občina, da bi imeli enega zaposlenega le za ta dela in zato jih opravljam sam. Imam tudi pregled nad izvajanjem projektov, kar pomeni, da moram biti na tekočem z vsem, kar se dogaja. Nisem projektni vodja, a moram vedeti za vse projekte, v kateri fazi so. Kateri projekti so trenutno v teku na Občini Lukovica? V tem trenutku o kakšnih velikih projektih oziroma velikih gradnjah ne moremo govoriti. V preteklem letu smo imeli kar nekaj velikih zadev, in sicer energetsko sanacijo objektov, kot sta objekta osnovne šole v Krašnji in na Brdu, prav tako smo energetsko sanirali stavbo občinske uprave in Kulturnega doma Janka Kersnika Brdo. Uredili smo center Krašnje, nadaljevali z ureditvijo trga Lukovica, vsi našteti pa so bili za nas večji projekti, saj so predstavljali kar velik del našega občinskega proračuna. V letošnjem letu načrtujemo dokončanje obnove občinske stavbe na podstrešju in v pritličju, kar je bilo deloma urejeno. Glavni poudarek je na kanalizacijah in vodovodih, torej tisto, kar v preteklem letu ni bilo v ospredju, bolj se tudi osredotočamo na manjše zadeve, kot so manjša popravila lokalnih cest, kjer je potrebno. Lahko kaj več poveste o izgradnji kanalizacije? Trenutno se v zvezi s tem dela na treh projektih, kjer smo v fazi projektiranja in pridobivanja grad- avgust 2015 OBČINSKA UPRAVA 7 benih dovoljenj. Poleti smo pripravili in izpeljali razpis za kanalizacijo Spodnje Prapreče, v jesenskem času pa načrtujemo tudi fizično izvedbo. Za to je treba urediti dokumentacijo, ki je skladna s programom, sprejetim na občinskem svetu. Kako kaže z gradnjo prizidka k osnovni šoli na Brdu? Ta projekt bo trajal malo dlje, saj se vednost investicije po prvih ocenah in današnjih cenah giblje nekje med 3 in 4 milijoni evrov, ob upoštevanju potreb šole. To je kar hud zalogaj za občino, ki ima letni proračun realiziran med 5 in 5,5 milijona evrov, zaradi te gradnje pa nikakor ne bomo smeli opustiti ostalih dejavnosti. Pričakujem, da bomo morali vzeti določen kredit za ta projekt, saj ne vidim možnosti, da bi imeli dovolj sredstev iz samega proračuna v naslednjih treh letih. Že samo vrtec in šola nas letno staneta približno 1,5 milijona evrov, tako da celotnih sredstev za gradnjo prizidka v proračunu ni, ne glede na to, koliko varčujemo in koliko se marsičemu odpovedujemo. Če primerjamo z domžalsko občino, investicija pri nas za 3,5 milijona evrov pomeni nekaj podobnega, kot bi v Domžalah delali investicijo, vredno prek 20 milijonov evrov, saj imajo šestkrat višji proračun od našega in če v Domžalah gradijo nekaj za 20 milijonov, je to novica leta, če lahko tako rečem. Mi imamo tako v tem letu predviden začetek priprave vse potrebne dokumentacije, v prihodnjem letu pa bi začeli s samo izvedbo. Ocenjujem, da bo prizidek stal približno čez dve ali tri leta. Ker prilagajamo prizidek obstoječemu stanju z minimalno možno porabo energije, je manj možnosti za pridobitev kakšnih energetskih sredstev kot pa če bi začeli graditi vse na novo, saj zaradi obstoječega objekta ne moremo doseči takšne stopnje porabe energije, kot bi bila potrebna za pridobitev sredstev iz tega naslova. Bomo pa vsekakor poskušali pridobiti nekaj sredstev tudi iz tega naslova. Na občini ste zaposleni že osem let. Kako so se spremenile razlike v načinu dela od leta 2007, ko ste prevzeli funkcijo direktorja občinske uprave Občine Lukovica in sedaj? Če se navežem na šolstvo, je takrat, ko sem zasedel delovno mesto direktorja občinske uprave Občine Lukovica, večina občin še lahko ob gradnji šolskih objektov računala na finančno pomoč ministrstva za šolstvo. Danes te pomoči skoraj ni več oziroma je namenjenih nekje med tri in štiri milijone letno za celo Slovenijo. Pri nas s tem vložkom ne bi mogli zgraditi niti polovice osnovne šole, ne glede na to, da se ta sredstva delijo med vse šole v Sloveniji, ki uspejo na razpisu. Glede zadolžitev so ostale enake tistim od samega začetka, a so se pojavile spremembe v obsegu in na določenih področjih tudi načinu dela. Razlog je krepko spremenjena zakonodaja in spremembe pri pristojnostih lokalne skupnosti. To pomeni, da je veliko več stvari na plečih občine. Bistveno večjo vlogo imamo glede varstva otrok, osnovnega šolstva, pristojnosti in obveznosti občine v komunikaciji s komisijo za preprečevanje korupcije, z informacijskim pooblaščencem ... Posledica vseh sprememb je v precej večjem obsegu administracije. Država in ministrstva so predpisala veliko novih obrazcev in postopkov, ki jih moramo na občini izpeljati, izpolniti, dostaviti, po drugi strani pa si nekatera ministrstva včasih vzamejo precej več časa za odgovor, kot je predpisano z zakonom. Po izobrazbi ste diplomirani sociolog, vaše prejšnje delovne izkušnje so bile s področja kadrovske službe v Iskri, vodenja splošne službe v Rudisu, kjer ste delali na gradbišču v vzhodni Nemčiji. Ko ste se vrnili, ste vodili splošne zadeve, bili ste tudi komercialist, nato v Nemčiji ponovno vodja gradbene dejavno- sti, projektni vodja in pred funkcijo, ki jo opravljate sedaj, vodja prodaje v orodjarni Eti. Ste imeli sprva kakšne predsodke glede javnega sektorja? Moje prvo delovno mesto po opravljenem pripravništvu je bilo vodenje kadrovske službe v nekdanji Iskrini tovarni polprevodnikov v Trbovljah, nato sem dve leti vodil splošno službo na gradbišču Rudisa v Vzhodni Nemčiji, šest let sem delal v Rudisovem predstavništvu v Munchnu in kar nekaj let vodil projekte, ki jih je Rudis izvajal v državah bivše Jugoslavije in Avstrije, tako da mi je delo v gospodarstvu dobro poznano. Mediji ustvarjajo splošno prepričanje, da je javni sektor 'kar nekaj. Da se bolj malo dela, ljudje so nekom-petentni in je pravzaprav 'zelo luštno'. Priznam, moj prvi predsodek je bil približno tak, da bomo videli, kako in kaj bo v javnem sektorju, saj sem prihajal s področja gospodarstva. No, že po enem letu sem ugotovil, da je zadeva malo drugačna. V javnem sektorju oziroma vsaj v lokalni samoupravi se dela ravno toliko ali več kot v službah z gospodarskega področja. Jasno, vsepovsod se najdejo posamezniki, ki ne izpolnjujejo pričakovanih nalog in drugi, ki jih presegajo. Celostno gledano je vsaj z mojega vidika delo v javnem sektorju zahtevnejše, saj zahteva širino, poznati moraš več zadev. Na primer kot vodja prodaje v izlaškem Etiju sem moral dobro poznati izdelke in kupce. Zakonodaja niti ni bila tako pomembna. Tukaj je drugače, saj moram na tem delovnem mestu poznati vse od kmetijstva pa do šolstva, podjetništva in tako naprej, da si lahko ustvarim vsaj osnovno sliko. Na občini ni delo vedno utečeno po ustaljenih vzorcih, saj prihajajo k nam posamezniki z različnimi problemi, in ko že misliš, da poznaš vse ali vsaj večino rešitev, se pojavi situacija, v kateri ugotoviš, da temu ni tako. Za OBČiNSKO UPRAVO Lea Smrkolj www.208energy.com/si-si V i ar^iH NOVI PEUGEOT 208 PREBUDITE SVOJO NOTRANJO ENERGIJO * i mv PEUCEOTmikko(*TOTAL Ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja prejmete tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 4,5 1/100 km. Izpuh CO2: od 97 do 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanješa§gka,,i:| pIKmea^gm^mbnpS^gpe»o k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozon^SdelcevgMlo il^Mi^^^i^a^^^^hSksidov. NOVI PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION PEUCEOT RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 KONCESIONAR LETA 2014 DOGODKI Rokovnjač Dan sivke pri Janezu Javorskem Leto je naokoli in 4. julija je manjša skupina Ljudskih pevcev KUD F. Maselj Podlimbarski iz Krašnje spet gostovala na Dnevu sivke in odprtih vrat pri Janezu Javorskem v Javorjah nad Bogenšperkom. Povabilu so se z veseljem odzvali, kajti spet doživeti neokrnjeno naravo, svež gorski zrak, se sprehajati po Javorski energijski poti, se prepustiti gostoljubju gostiteljev in na večer sodelovati v kulturnem programu, je preprosto lepo. V kulturnem programu sta nastopili še KUD Folklorna skupina Javorje in Tamburaški orkester Šmartno. Nihče pa tudi ni odšel domov brez domačih dobrot Društva podeželskih žena in deklet Polšnik. Posebno zanimiva je bila razstava zeliščnih in drugih izdelkov ŠD Javor in prikaz sušenja zelišč. Gostitelji so spet vsakega gosta obdarovali z njihovimi domačimi zdravilnimi dobrotami. Milena Bradač Naše praznovanje dneva državnosti Predsednik republike nam, zbranim v kristalni dvorani predsedniške palače: Vsem želim, da bi naša domovina bila varen in topel dom za vse, da bi ga napolnili s prijaznostjo in pogumom. A vse skupaj se je začelo že prej. Društvo Skrinjca se je z veseljem odzvalo povabilu Društva gluhoslepih Slovenije DLAN za pripravo razstave njihovih kiparskih del in fotografij, na dnevu odprtih vrat v predsedniški palači ob dnevu državnosti, 25. junija 2015. Tako smo Meta, Petra, Sabina in Silvija tega dne že zgodaj zjutraj v kristalni dvorani postavljale stojala za fotografije, ki jih je skrbno razvrščala Petra in na mize polagale kipe obrazov. Vse tri smo se strinjale, da postavimo obraze na skupno mizo, povezane v dialog, v skupen pogovor, kot najvažnejšo vez med njimi. Oči, votle in brez polnila, so njihova skupna značilnost. Kot da je umetnik želel s tem pokazati svojo bolečino, saj z njim doživljamo praznino v očeh, ki nakazuje njegovo slepoto. Na drugo stran smo razvrstile na mizo še ostala kiparska dela društva DLAN. Težko si je predstavljati, da gluhoslepa oseba izdela tako dovršeno delo, le na osnovi opisane slike. Pri pripravah se nam je pridružil tudi Jernej iz društva DLAN. Fotografije nazorno predstavljajo društvo DLAN, prikazujejo raznolike aktivnosti iz življenja gluhoslepih in dokazujejo, kaj vse zmorejo. Bila sem ponosna, da sem lahko v kratkem kulturnem programu prebrala prelepo pesem gluhoslepe avtorice Jožice Atelšek z naslovom Ko ugašajo luči. Hvaležna Tanji, Cvetu in Meti za vzpodbudo pred nastopom. Ne recitiraš vsak dan pred predsednikom. Po uradnem programu smo si skupaj ogledali predsedniško palačo in njegov kabinet, kjer je sproščeno odgovarjal na vprašanja obiskovalcev. Ne videti in ne slišati, a vedeti in občutiti, da nisi sam ... prelep način za praznovanje državnega praznika. Hvaležni predsedniku Borutu Pahorju za sprejem, za tople, iskrene besede in vzpodbude. Silvija Pavčič ZAPRAŠENE PODOBE: fotografska zapuščina Franceta Cerarja MUZEJ NOVEJŠE ZG0DDV1NE SLOVENKE 4 Muzej novejše zgodovine Slovenije in Občina Lukovica Številni ste lepe poletne dneve izkoristili za nabiranje kilometrov s svojim kolesom. Prva kolesa so se sicer v naših krajih pojavila okoli leta 1880. Pravi razcvet je kolesarstvo pravzaprav doživelo po prvi svetovni vojni. Tako je namreč leta 1930 v Sloveniji delovalo okoli 22 kolesarskih klubov. Tokratna fotografija amaterskega fotografa Franceta Cerarja prikazuje cestno-kolesarsko dirko skozi Lukovico. Skupino kolesarjev je fotograf ujel na trojanski cesti pred svojim domovanjem. Če se kdo spominja dogodka, ve okvirni čas ali se celo spominja, kdo je tekmoval, nam lahko informacije o dogodku posreduje na spodnji naslov: Muzej novejše zgodovine Slovenije www.muzej-nz.si Celovška cesta 23 1000 Ljubljana Kustosinja: Andreja Zupanec Bajželj andreja@muzej-nz.si telefonska številka: 01 300 96 24 8 avgust 2015 DOGODKI 9 MoPZ Janko Kersnik pel ob Dnevu državnosti Lani je naš moški zbor s solistkama na predvečer praznika izvedel kulturni program na slavnostni seji v slovenskem parlamentu, letos pa smo se v sredo zvečer, 24. junija 2015, pevci MoPZ Janka Kersnika na povabilo primorskih znancev (in tudi navdušenih spremljevalcev naših turnej) podali na pevski nastop v nedavno obnovljeno cerkev na Stari Sušici pri Pivki. Cerkveni zavetnik Stare Sušice je Janez Krstnik, ki goduje 24. junija, to je dan pred Dnevom državnosti. Ker sta bili naši stalni solistki Marta Zabret in Urška Pavli odsotni, sta ju nadomestili tudi že večkrat sodelujoči Danaja Koren in hčerka naše znanke Hedvike Turk Ana Dolgan. V solih se jima je pridružil še naš Marko Juteršek. Peli smo med mašo in po njej imeli še koncert domoljubnih pesmi pod vodstvom dirigenta Igorja Velepiča. Lani je tod ob tej priliki prepeval zbor Limbar. MoPZ je navdušil z domoljubnimi pesmimi. Sledila je bogata pogostitev z izvrstnimi domačimi dobrotami, pripravljena z združenimi močmi zagnanih vaščanov Stare Sušice, v kateri zadnja leta zgledno obujajo v življenje mnogotere stare običaje (novoletno koledovanje, kresovanje ipd.). Ko se je stemnilo, smo uzrli povorko domačih mladenk z baklami (kresnic) v belih tunikah, ki so koreografsko in ob močni recitaciji obredno prižgale pripravljen kres, ki se je razplamtel v mogočen ogenj, viden daleč naokrog. Pokanje gorečega lesa in magična privlačnost vročega ognja je bilo tudi v duhu najkrajše noči ob prazniku svetnika Janeza Kersnika. Skoraj mistično razpoloženje sta dodala dva gonga, na katera je mojstrsko igrala Tamara Kaluža iz Postojne. Uživali smo v čarobni kresni noči z vaščani in za konec zapeli še nekaj lepih ljudskih pesmi. Upajmo, da bodo lepa doživetja, kot je bilo to v Stari Sušici, v naš zbor pritegnila marsikoga od mladih pevcev, da bo slovenska pesem donela še naprej. Vaje so vsak ponedeljek ob 19.30 v kulturnem domu. Dobrodošli! ViKTOR JEMEC Fotografue: Jože pAvZiN iN viktor Jemec Slovesnost ob 72-letnici ustanovitve Šlandrove brigade v Šipku Združenje borcev za vrednote NOB Lukovica je v dogovoru z odborom skupnosti borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra in v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Kamnik v nedeljo, 9. avgusta, v Šipku nad Blagovico pripravilo slovesnost v spomin na ustanovitev VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Slavka Šlandra in srečanje borcev. Zbrane sta sprva pozdravila župan Občine Lukovica Matej Kotnik in podžupan Občine Kamnik Igor Žavbi. A glavno besedo je imel tokrat slavnostni govornik, član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Milan Gorjanc. V svojem govoru je po uvodnem pozdravu opisal veličino Šlandrove brigade, ki je stopila na prste strahotnemu terorju, ki ga je na našem ozemlju izvajal okupator. Med drugim je Gorjanc dejal tudi, da so se borci borili za Slovenijo, glasovali za demokratične spremembe in za samostojno Slovenijo. Nismo pa glasovali za to, kar se zdaj dogaja in s tem nakazal na nestrinjanje Zveze borcev NOB z današnjo politiko, ki jo prakticirajo naši vrli politiki. Prisluhnilo mu je lepo število obiskovalcev, med katerimi so bili še živeči borci in borke udarne brigade ter komandant takratnega operativnega štaba Šlandrove brigade, tovariš Franc Sever - Franta. V kulturnem programu je nastopila Častna enota območnega združenja Slovenskih častnikov Domžale, ki ji je poveljeval Milan Habjan, MPZ Janko Kersnik Lukovica, recitatorji Kulturno-zgodovinskega društva Triglav in harmonikarji, ki so z domačimi vižami ogreli srca prisotnih. Andraž Kopitar Foto: Občina Kamnik 10 DOGODKI lip Rokovnjač "Nič ni ta, ki sadi in zaliva, ampak Bog, ki daje rast." Andrej Svete, župnik na Brdu, 15. 8.1981 - 1. 8. 2015 Odšel je mož, ki se je z velikimi črkami zapisal v zgodovino župnij Brdo in Zlato Polje, saj je poleg dušnega pastirstva opravil še veliko več. Božo Rustja je v svoji knjigi Dragoceno darilo zgodb v zgodbi Župnik ne dela nikoli prav takole zapisal: Če kdaj kakšno minuto podaljša pridigo,je dolgočasen, če je kratek, se ni dovolj pripravil. Če povzdigne glas,kriči in vpije, če govori normalno, ga ni mogoče razumeti. Če gre z doma, je vedno na cesti, če ne gre nikamor, zaostaja za časom. Če hodi na obiske, ga ni nikoli doma, če je v župnišču, samo doma čepi. Če govori o denarju, mu je mar samo za plačilo, če o denarju molči, ne zna gospodariti. Če pripravlja slovesnosti, nam je nadležen, če ničesar ne organizira, je zaradi njega župnija mrtva. Če si za ljudi vzame čas, ne zna nehati, če se mu mudi, ne zna prisluhniti človeku. Če točno stopi pred oltar, njegova ura prehiteva, če zamudi minuto, mora ves svet čakati nanj. Če začne obnavljati cerkev, bo spet »fehtal« denar, če je ne obnavlja, je kriv, da vse propada. Če je mlad, mu manjka izkušenj, če je star, bi se lahko že umaknil v pokoj. Če umre, spet ni prav, ker ni nikogar, da bi ga nadomestil ... Z duhovniki je res križ, saj nikoli ne delajo prav. A vendar je vsebina te zgodbe bolj odraz našega nezadovoljstva, negodovanja in ne vem še kaj. Šele ko gre, ko ga ni več med nami, se zavemo, kaj smo v svoji sredi imeli. Po skoraj 34 letih župnikovanja na Brdu in v Zlatem Polju je župnik Andrej Svete zaradi starosti in bolezni poprosil nadškofa, da sprejme odpoved službe v obeh župnijah. Nadškof je njegovo odpoved sprejel in tako odhaja z Brda. Skoraj polovico svojega življenja je preživel med nami župljani Brda in Zlatega Polja. V vseh teh letih si je prizadeval, da bi živel svoje novomašno geslo: "Nič ni ta, ki sadi in zaliva, ampak Bog, ki daje rast." Njegovo delo na božji njivi v naših dveh župnijah se je končalo z mislijo: "Kmet, posejal si žito. Zdaj prepusti Bogu, da bo on dajal rast in njegova želja k Bogu je, naj daje rast v obeh župnijah." Obenem se je zahvalil vsem, ki so ga v teh letih sprejeli za svojega in mu stali ob strani, in mnogim sodelavcem, ki so mu ta leta stali ob strani pri poslanstvu Cerkve v obeh župnijah tako pri bogoslužju, oznanjevanju kakor dobrodelnosti. Kajti brez vašega sodelovanja in truda bi bilo res težko in Bog, ki vidi vsako dobro delo, naj vam povrne vaše delo! Trdno verjamem, da nas je Bog leta 1981 združil, trdno tudi verujem, da nas bo Bog "še združiti znal". Bogu sem neizmerno hvaležen, da sem smel biti duhovnik pri Mariji Vnebovzeti na Brdu in Mariji Magdaleni v Zlatem Polju in ga prosim, da vas ohrani v vsem dobrem, Vjffi ijbTjJ V aliv.il l*ifi| Wk M* PT '' C TSk ^H t .-. t r ■ 'KMkm t k^H naj Kristusov mir prebiva v vas in med vami, hvaležni bodimo drug drugemu in drug za drugega ter na Boga ne pozabite, so bile besede župnika Andreja ob slovesu. Besede predstavnika župnije Antona Medena ob slovesu tokrat povzemam v celoti, ker iz njih razberemo 34-letno delo župnika Andreja Sveteta na Brdu in v Zlatem Polju. Dragi naš gospod župnik Andrej! Dovolite, da vam danes, ko ste kot župnik zadnjič darovali nedeljsko sveto mašo v farni cerkvi, izrečemo nekaj besed ob skorajšnjem slovesu od naše župnije. Saj ne boste odšli daleč in gotovo se bomo še srečevali, pa vendar se v teh dneh končuje pomembno obdobje za naše župnijsko občestvo. Obdobje, ki se je začelo pred 34 leti, ko ste kot 35-letni mladenič postali naš župnik. To je bilo v letu 1981, ko ste obhajali 10-letnico posvetitve in sklenili tako imenovano »praktično usposabljanje« za župnika - najprej kot kaplan v Velikih Laščah in Tržiču, potem pa kot župnik v Ovsišu. Da je bilo to usposabljanje uspešno, ste dokazali kmalu po prevzemu župnije. V skladu s svojim novomašnim geslom ste pridno sadili in zalivali, Bog pa je dajal rast. Mlade ste navdušili s karizmo, blagostjo in odprtostjo. Mladinska skupina se je razcvetela in dobesedno pokala po šivih. Starejše je nagovoril duh povezovanja, izžarevanje veselja do duhovništva in prizadevanje za gradnjo občestva, ki se je kazalo tudi v obiskih po domovih in pridobivanju župnijskih sodelavcev. Spomniti se moramo, da se je vse to dogajalo v letih še močnega komunizma, ki je oviral versko življenje med drugim tudi tako, da ni dovoljeval obnove cerkvenih stavb, čeprav so bile tega potrebne. Kot domoljuba in zavednega Slovenca vas je padec komunizma in osamosvojitev Slovenije razveselila in s svojega mesta duhovnega pastirja ste župljanom znali pokazati vrednoto lastne državnosti in svobode - s kleno besedo, molitvijo in darovanjem svetih maš za domovino ste v ključnih trenutkih slovenske osamosvojitve, pozneje pa ob obletnicah teh dogodkov pričevali o pomenu svobode in domovine za duhovno blaginjo posameznika in tudi pripomogli k njuni uresničitvi. V samostojni državi je prišla na vrsto tudi obnova cerkva, župnišča in drugih zgradb ter ureditev grobov pobitih, ki jim je bilo do tedaj krateno človeško dostojanstvo. Pri tem sta se obrestovala zaupanje in duh sodelovanja, ki ste ju uspeli zgraditi v predhodnih letih duhovne gradnje občestva. Ljudje so stopili skupaj in pod vašim vodstvom dosegli stanje, ko lahko rečemo, da je župnija, vključno s podružnicami, v materialnem smislu vzorno urejena. Enako velja tudi za duhovni vidik župnije, saj ne moremo mimo tega, kar ste sami ves čas poudarjali in z zgledom živeli - pomembnejša je duhovna kot materialna podoba župnije. Verjetno ne bomo nikoli vedeli oziroma se zavedali, koliko duhovnih darov smo prejeli prek vaših rok, besed in molitev. V teh 34 letih ste kakih 15.000 krat darovali sveto mašo, od tega več kot 1500 za župnijsko občestvo, z zakramentom krsta v Cerkev sprejeli več kot 1000 otrok, podelili na stotisoče svetih obhajil in desettisoče zakramentov sprave. Tudi ur verouka se je verjetno nabralo blizu 20.000 ... Pa številke pravzaprav niso pomembne - že en sam zakrament, ko se po vaših rokah človeka dotakne Bog, je neprecenljiv in neskončno vreden. Vi pa ste vsemu pridodali še svojo ljubezen, predanost in veselje nad tem, da ste božji služabnik in nam lahko posredujete Božje darove. Poleg tega ste nam dali tudi sebe - osebno pozornost do vsakega, drobna darilca za mlade in župnijske sodelavce ob različnih priložnostih, vedno odprto župnišče, Gardaland, ki ste ga iz leta v leto podarjali generacijam devetošolcev ter drugi izleti za pevce, ministrante, animatorje ... Posebej je župnijo zaznamoval vaš romarski duh. Župnijska romanja, ki jih je popestrila vaša razgledanost, so bila bogata izkušnja za udeležence. Vse to priča o tem, da ste nas imeli radi in vašo ljubezen bomo ohranili v srcih. Župnijo ste vodili mirno, brez pritiskov in avtoritarnega »komandiranja«, tudi tako, da ste dopustili in (tako materialno kot duhovno) podprli pobude skupin in posameznikov, da so lahko po svojih močeh in sposobnostih prispevali k življenju občestva. To znajo in zmorejo le modri župniki, ki vedo, da ne morejo vsega narediti sami, znajo pa obdržati pravo smer dogajanja v župniji. To se odraža predvsem pri delu z mladimi. Tako kot tistim, ki so bili mladi pred 34 leti kot zdaj njihovim otrokom ste se naselili v srce, podprli vzgojna prizadevanja njihovih staršev in mladim posredovali Kristusovo besedo resnice ter jih navdušili za življenje v Kristusu - na različne načine, a v istem Duhu. Nekdanji ali sedanji mladinci so tako nosilci cerkvenega petja, ključarji, člani Župnijskega pastoralnega sveta, Karitas, zakonske in molitvene skupine, animatorji Slomškovega priznanja in oratorija, tudi mladi duhovniki in bogoslovec ... Po drugi strani so vaše posebne skrbi deležni bolni in ostareli. Prinašate jim Kristusovo tolažbo, ne le v župniji, ampak tudi v bolnišnicah in domovih. Kot dobri pastir, ki se potrudi za vsako ovco. Gospod župnik, iskreno smo vam hvaležni za vse, kar ste dobrega naredili za nas vse in za vsakega posebej. Nikoli vam ne bomo mogli tega povrniti, zato bomo v molitvi prosili Boga, naj vam On povrne. Ne zamerite nam, če smo vas kdaj prizadeli in razočarali ter vas prosimo, da se tudi vi nas kdaj spomnite v molitvi. Odhod z župnije bo tudi za vas velika sprememba. Naj vam Bog nakloni povrnitev načetega zdravja in še veliko duhovno bogatih romanj po tem svetu. Tako kakor se nas bo on spominjal v svojih molitvah in prošnjah, se ga večkratspomnimo tudi mi. Drago Juteršek avgust 2015 DOGODKI 11 Uspešen zaključek Oratorija Brdo 2015 Krištofova nedelja Na Krištofovo nedeljo skupaj prosimo za vse udeležence v prometu, da nam Bog na priprošnjo svetega Krištofa deli svoj blagoslov in nas varuje na vseh naših poteh. Biti Kristonosec je poslanstvo vsakega kristjana, kajti smo živi udje Kristusovega skrivnostnega telesa in v današnjem času mi nadaljujemo Jezusovo delo. So pa tudi ljudje, ki so Njegovo besedo ponesli v daljne kraje in tem je namenjen dar, zbran na Krištofovo nedeljo. Misijonarji, ki so odšli v tuje dežele in oddaljene pokrajine, da bi mogli doseči oddaljene kraje in naselja, da bi mogli poskrbeti za lačne, da bi lahko tudi gradili šole, vrtce, ambulante, zavetišča, mostove in ceste - nujno potrebujejo prevozna sredstva - to so vzdržljivi avtomobili, motorna kolesa, ambulantna vozila, traktorji, tovornjaki, kombiji ... Velikodušna srca slovenskih voznikov vsako leto poskrbijo, da lahko MIVA Slovenija omogoči nakup prepotrebnih prevoznih sredstev in tako podpre misijonarje pri mobilnosti, krajšanju poti, lajšanju bremen, širši dejavnosti - predvsem pa pri reševanju življenj. V zahvalo za srečno prevožene kilometre namenimo sredstva za akcijo MIVA in naj nas ob tem vodi geslo: »Moj dar Boga slavi za vse prevožene poti!« »Z veseljem darujem - življenja rešujem!« Tako smo sredstva lahko darovali ob blagoslovu vozil, lahko pa darove za srečno prevoženi kilometer darujemo neposredno na TRR Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0201 4005 1368 933 V minulem letu je Miva Slovenija s pomočjo darov ob blagoslovu avtomobilov v letu 2014 lahko omogočila nakup vozil in drugih prevoznih sredstev v skupni vrednosti 454.435 evrov. Drago Juteršek Knjiga katehez se je zaprla, po delavnicah so pospravili pripomočke, uredili so še zadnje podrobnosti in lahko so začeli z zaključno prireditvijo Oratorija 2015. Letošnji oratorij na Brdu je bil zgled dobrega sodelovanja kar treh župnij, saj so bili tako animatorji kakor otroci iz župnij Brdo, Zlato Polje in Blagovica. Tokrat se je z 132 otroki igralo, premišljevalo in pelo 40 animatorjev, ki so skrbeli, da jim ni bilo v dnevih, ki so jih preživeli na Brdu, niti na trenutek dolgčas. Teden, ki smo ga začeli zaradi slabega vremena v cerkvi, smo končali s sveto mašo v katedrali pod milim nebom na šolskem igrišču. Sveto mašo, pri kateri smo se spomnili sestre Frančiške Gerčar, je tokrat daroval domači župnik Andrej Svete, v veliki meri pa so jo sooblikovali oratorijski otroci skupaj z animatorji. Namesto običajnega nagovora med sveto mašo smo prisluhnili Janezu Medenu, ki je s pomočjo vprašanj predstavil svetega Dominika Savia in Don Boskovo delo. Po končani sveti maši smo prisluhnili še predstavitvi posameznih delavnic in utripa oratorijskega tedna. Tako smo se ob pomoči najmlajših spoznali z delavnicami za najmlajše, najmlajši pa kar svoje delavnice, zanimivo ni kaj dodati. Nato smo spoznali še že dobro utečene delavnice kot so lesna, kuharska, plesno gimnastična, športna in novinarska, ki so jim letos animatorji dodali še taborniško, gasilsko, zdravstveno, avtopralnico in najbolj oblegano robinzonsko. Sicer se je na vseh delavnicah vsakodnevno dogajal nadvse zanimiv program in vsi so lahko spoznali prav vsako posebej. Predstavili so nam tudi dva posebna dneva in sicer najprej obisk AMZS in AMD Lukovice ter nato izlet v Kamnik, in nepozabne vodne igre. Velike igre so nekaj posebnega in kakšne so, smo se tokrat lahko prepričali sami, saj so animatorji pripravili posebne velike igre za vodjo oratorija.Tako je moral Marko Juteršek opraviti kar nekaj zahtevnih nalog, da si je prislužil darilo animatorjev. In ko smo že pri darilih, je za izredno razumevanje in pomoč pri oratoriju prejel posebno darilo tudi domači župnik Andrej Svete. Vsega lepega je enkrat konec in zastava letošnjega Oratorija, ki jo je spustil Andrej Svete, je naznanila konec in obenem začetek neke nove zgodbe, ki jo piše življenje. Otroci bodo odšli na zaslužene počitnice, animatorji tudi, a kaj kmalu bodo ponovno stekle priprave na Oratorij 2016 na Brdu. Da pa spomini ne bodo zbledeli, so ponovno poskrbeli animatorji z Oratorijskim časopisom Hočem biti svet, geslo in slika letošnjega oratorija krasita naslovnico tega zanimivega časopisa. Mnogi so se zadržali še na prireditvenem prostoru ob prigrizku, ki so ga pripravili animatorji in si na koncu ogledali še mladinsko sobo v izgradnji. Drago Juteršek 12 DOGODKI IN GOSPODARSTVO Priznanje za ustvarjanje na kulturnem področju Vera Beguš, predsednica KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja, ima doma že kar nekaj priznanj, letos pa je dobila še enega. Priznanje so ji podelili v Dobu na srečanju gorenjskih komedijantov. Podelil ji ga je Peter Militarev, selektor regijskega Linhartovega srečanja za območje Gorenjske za leto 2015. Posebno lepe in tople so bile besede, ki so bile izrečene: »Z izrednim estetskim čutom, adaptacijami, priredbami literarnih del iz svoje okolice, s strokovnim znanjem, hkrati pa z igrivo domiselnostjo in režiranjem ustvarja Vera Beguš že mnogo let neverjetno izčiščeno in vsebinsko poglobljeno kulturno in gledališko delo v njej tako dragem Črnem grabnu. V zadnjih treh letih oživlja odre v Krašnji in okolici z estetskimi kriteriji in posluhom za vodenje igralcev ter primerno jezikovno razplastitvijo. S svojim izjemnim pedagoškim darom, kakor tudi tenkočutnim posluhom za režijo in delo z gledališkimi ljubiteljskimi ustvarjalci, od otrok do odraslih, ki jih neutrudna Vera Beguš, gospa z veliko začetnico, vodi kot neumorna ustvarjalka v Kra-šnji. Njeno delo dokazuje, kako izjemen je njen prispevek za ustvaritev in obstoj gledališkega ljubiteljstva v Krašnji in širše.« Spomnimo se samo nekaj na oder postavljenih del, ki jih je režirala in priredila imetnica priznanja: Štajerc v Ljubljani, Solze in kri in še malo nazaj, kjer je soustvarjala režijo Potresna povest leta 1997 in Ubežnik 2001. Da ne omenjamo vseh ostalih prireditev, literarnih večerov, vsakoletnega srečanja ljudskih pevcev iz vse Slovenije in še posebej ukvarjanje z igro z mladimi. Milena Bradač Pivovarska fešta v Lukovici Lukovica ima bogato pivovarsko zgodovino, saj so tu varili pivo že leta 1830. Leta 2005 se je Vinko Pirnat - Cene odločil oživeti to tradicijo. Čeprav je alfa in omega Pivovarne Lukovica, edini zaposleni, mu na pomoč priskoči kateri od otrok, pri urejanju dokumentacije pa mu pomaga žena. Ob 10. obletnici, ki je bila 24. junija na trgu v Lukovici, so priredili pravo Pivovarsko fešto oz. lahko bi rekli pivovarski praznik, saj so se fešti pridružile še druge pivovarne, ki so vse povezane med seboj ter so tudi degustirali svoja piva, in sicer Pivovarna Mali Grad, Pivovarna Pelicon, Maister Brewery in Češko pivo Černa Hora - Slovenija. Ljubitelji piva so tako prišli na svoj račun, saj so si poleg pokušanja različnih vrst piva lahko ogledali tudi kje in kako nastane dobro pivo Rokovnjač. Pivovarna Rokovnjač je ena od redkih malih pivovarn v Sloveniji, ki je v celoti plod domačega znanja in dela, od načrta do same izvedbe. Pripomočki, ki mu omogočajo varjenje piva, so zorilniki, cedilo, 500-litrski kotel za varjenje ter 500 do 1000 litrski vrelniki. Njegove sestavine so hmelj iz Savinjske doline, voda je izpod Lim-barske gore, slad pa dobiva z območja Slovaške in Belgije, ker v Sloveniji ni sladarn. Izkušnje v varjenju piva je dobil v mali pivovarni, kjer je delal nekaj mesecev. Poleg že obstoječih treh vrstah piva je za 10. obletnico zvaril novo pivo s primernim imenom Čista desetka. Pivo Rokovnjač nudijo poleg v gostilni Furman še v šestih drugih gostilnah oz. barih, v Kamniku, Škofji Loki, ter v štirih v Ljubljani. Iskanje lokacij je bilo na začetku težko, zdaj pa drugi pristopijo k njemu. Na primer za letošnje poletje je imel vse zmogljivosti polne, tako da je moral kar nekaj ponudb zavrniti. Prodaja piva je odvisna od meseca in vremena, saj najmanj piva proda januarja in februarja. Potrošnja se poveča spomladi, višek pa je junija. Zaradi dopustov pade konec julija in začetek avgusta ter spet naraste konec avgusta oz. septembra in oktobra, kar je odvisno od lepega vremena. Umiri se novembra, malo pa se poveča decembra zaradi praznovanj. Proizvodnja piva na mesec znaša do 40 hektolitrov, kar na letni ravni znaša največ 360 hektolitrov. Udeležujejo se raznih praznikov in festivalov. Maja so na Prazniku piva in rock glasbe v Logatcu osvojili prvo mesto v obeh kategorijah - naj pivovarna in naj pivo (svetli ležak). V prihodnosti Vinko načrtuje še kakšno novo vrsto piva ter seveda širjenje pivovarne, kar pa trenutno ni mogoče zaradi ekonomskih razmer v državi. Pivovarsko fešto je glasbeno popestrila skupina Bog bards s preigravanjem tradicionalne irske glasbe. Čeprav je dež malo presenetil, se skupina in obiskovalci niso pustili pregnati. Celotni večer je minil v prijetnem vzdušju in brez izgredov, saj ljubitelji piva niso pijanci. Erika Cerar Foto: Drago Jutersek avgust 2015 GOSPODARSTVO 13 Nova terasa, še lepši pogled na zasavsko hribovje Drugi vikend v juniju so v Gostinskem podjetju Trojane, v novejšem objektu, imenovanem Terasa, odprli še en prostor za strežbo gostom, še eno pokrito teraso, kjer je prostora za 120 gostov. Obenem so za ves objekt v kletnih prostorih uredili popolnoma nove toaletne prostore, seveda tudi s previjalnico za malčke. Posebnost je tudi lepo ogledalo, ki vas pospremi tja v posvečene prostore. Za majhno osvežitev spomina naj navedemo najpomembnejše izboljšave GP Trojane, ki se z vso pravico ponašajo s svojim sloganom Gostišče s tradicijo. Od leta 2009 imajo svojo sončno elektrarno, ki so jo leta 2011 aktivirali tudi s soproizvodnjo pridobivanja toplotne in električne energije. S tem jim je omogočena celotna potreba po ogrevanju in obratovanju objektov. Leta 2013 so skupaj z Elektro Ljubljana postavili polnilno postajo za električna vozila. Že pet let strežejo na zunanji terasi, ki se razteza v dve nadstropji. Vsi poznamo obstoječo notranjo teraso, saj obratuje dobrih dvajset let. Z novo polkrožno stekleno notranjo teraso, ki ima ravno tako prečudovit panoramski pogled, ki se sam spreminja štirikrat letno, ravno sedaj zaključujejo še zunanji del, kjer bodo gostje ravno tako lahko posedeli. Pogovor z direktorjem GP Trojane Bojanom Gasiorjem in operativno poslovodkinjo Urško Strnad je potekal v novi polkrožni terasi. Odstr-la sta kar nekaj skrivnosti njihovega, nam vsem znanega, velikega uspeha tega evropsko znanega gostišča. Da je na Trojanah postrežba hitra, vemo, da pa je tako, je potrebno kader že takoj na začetku službovanja primerno in stimulativno uvesti. Urška Strnad pove, da jim marsikatera mama zavida, ker njihov mladenič ali mladenka takoj lepo sodeluje in mu ni nič pretežko. Čisto drugače kot doma. Prijela se je tudi njihova pripravljenost ustreči gostom, če si želijo ogledati, na primer samo pripravo in peko krofov, ki so popolnoma brez vseh umetnih dodatkov in vseeno tako dobri. V GP Trojane so z zgraditvijo nove polkrožne terase s 120 sedeži povečali zmogljivost sedišč na 850. Tako je za enkrat dovolj prostora za goste, ki želijo ali malo zasebnosti ali pa za večje skupine ali celo vodenje seminarjev. V letošnjem letu so tudi povečali zaposlitev za 8 novih delovnih mest, skupaj s študenti sedaj zaposlujejo že okoli 150 ljudi. Seveda, ko pa bo enkrat sprejet še urbanistični plan, bo imelo GP Trojane tudi parkirno hišo, ampak menda obstaja bojazen, da bo preteklo do takrat preveč časa in odpeljalo mimo veliko število gostov. Milena Bradač Foto: arhiv GP Trojane Pri Rosovih spet zorijo jabolka Roman Klopčič iz Trnovč pri Zlatem Polju s svojo družino pridno kmetuje, skrbi pa tudi za pridelavo jabolk. Že dve desetletji sta minili, ko so se odločili, da začnejo z gojenjem jablan in kmalu se je izkazalo, da so krenili v pravo smer. S pestro ponudbo kvalitetnih jabolk so zadovoljevali povpraševanje trga oziroma kupcev. Zaradi vremenskih sprememb, vse pogostejše toče in starosti nasada so se lani odločili za obnovo nasada oziroma sadovnjaka. Na novo so posadili prek dva tisoč jablan novejših sort. Celoten nasad so tudi prekrili s proti-točno mrežo in ga opremili z namakalnim sistemom. Pred leti so postavili tudi manjši nasad, ki ga je v lani popolnoma uničilo neurje s točo, tako da so bili brez celotnega pridelka. Doletela jih je velika škoda in ogromno delo obnove oziroma postavitve novega sadovnjaka. Danes se upravičeno veselijo letošnjega pridelka, na različnih sortah se pojavljajo že prvi znaki zorenja, kaže pa se dobra letina. Kupcem bodo lahko ponudili sorte elstar, topaz, carjevič, jonagold, idared in fuji. Seveda velja vsem povabilo k jesenskemu nakupu za ozimnico, lahko pa jih tudi pokličete na telefonsko številko 051 840 831 in z veseljem se vam bodo odzvali. Tone Habjanič 14 DRUŠTVA ■ II ■ V V* V* ■• • Folklora - nas način življenja Važička, mi je nedavno nekdo rekel. Da, sem važna in ponosna, da sem članica Folklornega društva Lukovica. Imamo se lepo, smo prijetna družba in ko pridemo domov z vaj, nam niti na misel ne pride, da bi šli še k telovadbi ali aerobiki. A ni tako enostavno, vsak naš korak budno spremlja naša mentorica in predsednica - ha - boste rekli, deklica za vse, pa še res je! Ob promociji knjige Izgnančev dnevnik Vere Beguš smo bili povabljeni v Krašnjo, kjer smo 12. junija 2015 odplesali splet gorenjskih plesov (Sotiš, Zibenšrit, Žaklje šivat). Na tem mestu bi se zahvalili Osnovni šoli Krašnja, ki nam je odstopila telovadnico, da smo lahko imeli 13. junija 2015 celodnevne intenzivne vaje - priprave na nastop v Bistrici ob Dravi. V nedeljo, 14. junija 2015, smo se odpravili, polni veselega pričakovanja, pa tudi z malo treme, v Bistrico na Srečanje veteranskih folklornih skupin Slovenije. Hvaležni smo JSKD Domžale za organiziranje prevoza. Zahvaljujemo se tudi Občini Lukovica za majice, s katerimi smo se na prireditvi enotno predstavili. Pričakali so nas prisrčen sprejem, prijazni domačini, pogostitev in animacija. Nestrpno smo čakali naš večerni nastop - ni bilo ne tekmovanje ne ocenjevanje - pa kljub temu s kančkom strahu, da se ja ne bi kje zalomilo. Pa je šlo! Plesali smo plese iz Zgornjega Posočja (Rezijanko, Mazurko, Ta čotasto, Sotiš in Pajeriš). Po nastopu je bilo druženje z zabavo, srečelo-vom, dobro hrano in pijačo, kar nam bo vsem ostalo v lepem spominu. Naši godci Kamilo, Damjan in Blaž, ja, ja ti pa so "kerlci", so igrali ves dan do poznega večera, tako da so dvignili na noge staro in mlado. Pred počitnicami smo se na povabilo Občine Lukovica udeležili še snemanja promocijskega videospota, v katerem smo se s ponosom predstavili. Začenja se nova sezona, zato obljubljamo naši Simoni, da bomo pridno vadili in se ji zahvaljujemo za ves njen trud - HVALA. Tudi otroška skupina je bila zelo aktivna. Nastopala je 29. maja 2015 v Lukovici, in sicer na povabilo Glasbene šole Polton ob njihovem zaključku. Kot vedno so tudi tokrat otroci nastop vzeli zelo resno in profesionalno in dvorana jim je zato namenila velik aplavz. Takoj po tem nastopu smo se že dogovorili za nastop na prireditvi ob zaključku šolskega leta in ob prazniku Dneva državnosti, ki je potekala 22. junija 2015 na trgu v Lukovici. Seveda je bilo treba za tako veliko prireditev povečati tudi število vaj in pričakovanje pri otrocih se je s tem še povečalo. Starši so otroke pripeljali že na generalko, kjer jih je prevzela mentorica in predsednica Simona Drolc, ki je otroke potem tudi ves čas prireditve skrbno imela pri sebi. Kot presenečenje za vse gledalce so otroci na koncu, ko so odplesali, odšli do mikrofona in prvič, suvereno in brez treme, zapeli folklorno himno. Na koncu prireditve so organizatorji otrokom razdelili sendviče in veseli so se odpravili domov. Za konec folklornega leta smo se odločili, da otrokom pripravimo presenečenje. Ko so jih starši pripeljali na vaje, smo jim poleg vaj na igrišču v Šentvidu priredili družabne igre. Med drugimi je bilo iskanje čokoladnih jajčk, brcanje žoge z zavezanimi očmi v gol, polnjenje steklenico z vodo, skratka lepo in sigurno nepozabno. Po končanih igrah, ko so prišli tudi že starši, so otroci v zahvalo svoji mentorici podarili šopke rožic in vsak svoje posvetilo. Prav tako so vsi otroci dobili priznanje za uspešno udeležbo na folklornih vajah in na koncu izvrsten sladoled, ki nam ga je prinesla mamica naših dveh soplesalcev, torej je bil zaključek tudi sladek. Ob slovesu pred počitnicami so otroci tudi povedali, da komaj čakajo september, pa ne zaradi šole, ampak zaradi vaj folklore. Prav tako so obljubili, da bodo pripeljali svoje prijatelje, da jih bo več in da se bodo imeli še lepše. Janica Žurej iN Urška hRiBAR Folklorno kulturno druStvo Lukovica Te zanimajo ljudski plesi? Si pripravljen na nove izzive? Se želiš v dobri družbi lepo imeti? Pripelji še svojega partnerja in oglasita se. Prideta najprej na vaje in odločitev, da se nam pridružita, bo lažja. Uvodno srečanje bo v torek, 22. 9.2015, ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma A. M. Slomška v Šentvidu. Pridite, ne bo vam žal. Po uspešnem prvem letu vaj in nastopov želimo razširiti našo otroško skupino, zato vabimo otroke stare od 7 let naprej, da se nam pridružijo. 1. sestanek staršev in vpis bo v torek, 22. 9.2015, ob 19. uri. Dodatne informacije lahko dobite na: 051 845 537 (Simona). avgust 2015 DRUŠTVA 15 Plemeniti Abrahami s Srečno hišo počastili otroke sveta Težko si je predstavljati, da imajo trije mladostniki v današnjem času največji izziv v dnevu priti do šole. In težko si je zamisliti, da je največja želja dveh skromnih bratcev, da bi lahko poleti obiskala tečaj angleščine. Še težje si verjetno lahko predstavljamo, da na drugem koncu sveta otroci z ulic Nairobija vzklikajo od sreče, ko prejmejo v dar šolske potrebščine. Ali pa, da je mogoče navdušiti nad življenjem otroke v manjši vasi male afriške države Gvineja Bissau z risbicami njihovih vrstnikov iz daljne Slovenije oz. konkretno iz vasice Krašnja. To je le nekaj primerov, kako Srečna hiša uresničevanje svojega slogana - to je Lokalno veselje za globalno srečo. In v petek, 3. julija, so v Dvorcu Rus v Šentvidu pri Lukovici to poslanstvo lahko spoznali tudi obiskovalci odprtja razstave OTROCI SVETA, ki prikazuje ganljiva dela Nine Meglič, Ajde Erznožnik in Marte Bartolj. Obiskovalci odprtja razstave Otroci sveta pa niso bili naključni; to so bili člani lukoviškega Društva za ohranjanje in oživljanje kulturne dedi ščine Skrinjica, ki je letos prevzelo Abrahamov ključ Srca Slovenije, s tem pa so njihovi člani postali »plemeniti Abrahami«, saj bodo kot Abrahami generacije 1965 letos namesto za velika praznovanja svojega 50. rojstnega dneva sredstva usmerili v dobrodelne namene in častitljivo obletnico tako pozdravili malo drugače - plemeniteje. S petkovim dogodkom so tako naklonili svojo potrditev tudi delovanju Srečne hiše, ki je denimo od konca lanskega leta, odkar je odprla svoja vrata, na pobudo socialne delavke s CSD Domžale podarila nov moped trem mladostnikom iz rejništva za lajšanje vsakodnevne poti od doma na vzpetini do precej oddaljene šole, pa pomagala do vozniškega izpita najstarejšemu od treh bratov, s plačilom jezikovne šole angleščine je polepšala letošnje poletje še dvema bratcema v rejništvu, marsikateri trenutek pa je obogatila tudi številnim drugim slovenskim otrokom iz socialno ogroženih družin, saj redno donira sredstva za plačilo toplih obrokov v šolah, nakupuje in zbira živila za socialno ogrožene družine na lokalnem območju, zbira in podarja oblačila, obutev, opremo, računalnike in šolske potrebščine malim pa tudi odraslim varovancem materinskih domov, varnih hiš in azilnega doma pa tudi prejemnikom neposredno prek Centrov za socialno delo (CSD) Domžale, Maribor in Ljubljana Šiška. Vanja žižmond 15. srečanje Gradišč V soboto 27. junija 2015, smo se člani TD Gradišče udeležili že tradicionalnega 15. srečanja Gradišč iz celotne Slovenije, ki je bilo letos v Gradišu v občini Tišina. Pričakali so nas lokalni vodiči, ki so nam razkazali celotno občino ter nas odpeljali na ogled Vrta spomina in tovarištva v Petanjcih, ki je kot poseben spominski park zaščiten kulturni spomenik. Sledil je prihod na prireditveni prostor, kjer je bil zabavno-glasbeni program z različnimi družabnimi aktivnostmi in seveda tradicionalnimi spretnostnimi igrami, kjer smo zasedli solidno 4. mesto. Poudariti je treba, da je ideja o srečanjih Gradišč iz vse Slovenije zrasla prav v Gradišču pri Lukovici pred 15 leti pod taktirko dolgoletnega predsednika TD Gradišče Aleša Burje, ki ima na gradiških srečanjih neuradni vzdevek »oče prireditve« in mu tudi organizatorji vedno izkažejo posebno pozornost. Člani TD Gradišča pri Lukovici so bili prvi organizatorji srečanja, kar je tedaj pomenilo ogromen logistični zalogaj. Za njegovo izvedbo je bilo potrebno vložiti ogromno truda celotne vasi, da je bila prireditev izpeljana na visokem nivoju. Tedaj so bili komunikacijski kanali precej drugačni kot danes, tako da organizatorji do zadnjega trenutka niso vedeli, koliko Gradišč se bo udeležilo tega prvega srečanja. Dogodek je z leti prerasel v odmevno prireditev, ki je v večini občin tudi osrednji občinski dogodek. Naslednje leto nas bo srečanje Gradišč vodilo v Gradišče pri Ormožu, ki se ga bomo z veseljem udeležili. 16 DRUŠTVA Rokovnjač Voščilo ob devetdesetletnici Ivanke Hostinger iz Prevoj Devetega avgusta 2015 je minilo 90 let, odkar se je Ivanka Hostinger rodila v Rovtah pri Logatcu. Ob visokem osebnem jubileju sta ji v imenu Zveze borcev NOB čestitke izrekla Majda Gostič in predsednik zveze borcev Prevoje Martin Dobravec. 9. avgusta 1925 se je v Rovtah pri Logatcu v veliko in revno družino rodila Ivanka, ki je imela še sedem sestra in tri brate. Otroci so kmalu ostali brez mame in živeli samo z očetom. Med vojno so za partizane sestre opravljale kurirsko delo, čeprav so bile pod budnim očesom domobrancev, ki so imeli v Rovtah postojanko. »Težki časi,« zavzdihne Ivanka. Leta 1964 se je preselila na Prevoje, kjer se je poročila in zaživela s Simonom. Simon je taisti možak, ki je v našem okraju mnogim zgradil hiše, saj je bil izučen zidarski mojster. Ivanka je sprva delala v krajevni skupnosti Krašnja, nadaljevala svojo delovno pot v Tosami in jo zaključila v Jabljah. Ima hčerko Dani, vnuka in vnukinjo ter pravnukinji Hano in Zojo. Ko ju omeni, se ji zasvetijo oči in takoj doda, da jo neizmerno razveseljujeta. Pri svojih devetdesetih je Ivanka še vedno čila in zdrava ter vedrega duha. Sama ureja sebe, svoj vrt, ima pa tudi nekaj putk in zajčkov. Še lansko leto je z zetom in vnukom volontersko urejala okolico prevojskega NOB spomenika Mrtva straža, kosila travo, zalivala rože in odstranjevala plevel. Iskrena hvala. Ivanki Hostinger želimo še na mnoga leta, polna zdravja in sreče. Andraž Kopitar Ivanka Hostinger, Majda Gostič, Martin Dobravec Pohodniki ŠTD Rafolče na Kriških podih in na Bavškem Gamsovcu V soboto 25., in v nedeljo, 26. julija 2015, smo se člani pohodniške sekcije ŠTD Rafolče podali na dvodnevno pohajkovanje po Julijcih. Še v lepem vremenu smo se podali od Aljaževega doma v Vratih (1015 m) prek Sovatne proti Pogačnikovemu domu na Kriških podih (2015 m). Pot je izredno slikovita, ob poti pa smo videli tudi krasno rejene kozoroge. Ker se v dolini nabere kar precej grehov, nas je narava pred Luknjo začela močno namakati in spirati vso nesnago z nas. Naravne sile so nas opozorile z glasnim grmenjem na spremembe obnašanja. Po kaki dobri uri pranja smo se preoblekli in uživali v lepem pogledu po poti proti Kriškim podom, še posebej, ker se je pot rahlo spuščala. V Pogačnikovem domu so nas prijazno postregli z jedačo in pijačo, zapeli smo še nekaj pesmi in odšli v rezervirano spalnico. Ponoči je bilo še nekaj grmenja. Jutro je bilo megleno, zato smo nekaj časa čakali na boljše vreme, ker pa se ni dosti popravilo, smo se podali na Bavški Gamsovec (2392 m). Uživali smo ob pogledih na lepa Kriška jezera. Planinka srednjih let iz Nizozemske kar ni nehala hvaliti lepote naših gora, ki jih mi Slovenci, ki jih imamo na dosegu roke, še ne znamo dovolj ceniti. Gosta megla nas je po naporni in tudi nevarni poti nekako ovila v vato, da smo mislili, da hodimo po čisto običajni poti. Ko pa se je megla razkadila, smo si rekli ob pogledu nazaj, da je bilo to dobro, da nismo videli, po kako strmih stenah smo se spuščali. Na povratku smo se ustavili še blizu Kranja na ka- lamarih, ki smo jih z veseljem pojedli in si zaželeli, da spet pohitimo konec meseca na Korošico. Viktor Jemec Srečanje podeželskih žena Tudi letos smo se članice DPŽ Lukovica zbrale na tradicionalnem poletnem pikniku. Letos je bilo to na dan državnosti, 25. junija 2015, ob 13. uri na kmetiji Znojilčevih na Znojilem. Prisotnih nas je bilo prek trideset. Tam nas je pričakal novinar, publicist in pisatelj Matjaž Brojan. Prijazno nas je povabil na ogled muzejske zbirke, ki jo je vestno in strokovno zbiral čez vsa leta svojega novinarskega dela na radiu. Zbirka obsega svetila, zvončke, potičnike ali po domače modele, obliče, ključavnice, ključe, vrče ali poliče, škrince (pasti za polhe) in drugo. Po ogledu smo se družile in se okrepčale s sla- stno piknik pojedino. Seveda ni manjkalo dobrot, ki so jih tudi tokrat članice pridno nape-kle in prinesle s seboj. Predsednica Vida nam je polepšala druženje s harmoniko in pesmijo, ki smo se ji pridružile. Polne lepih vtisov smo se zvečer s pesmijo odpravile proti domu. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo prijaznim Znojilčevim za piknik prostor in gospodu Matjažu za odprta vrata njegovega doma. Za DpŽ Lukovica Darči Hrovat-Podbevšek Foto: Matjaž Brojan avgust 2015 ŠPORT 17 Petra Pavlič zmagala na turnirju Alpe-Adria! Prvi del sezone olimpijskega dviganja uteži se je zaključil na močnem mednarodnem turnirju Alpe-Adria. Letos je tekmovanje potekalo v Vidmu (Udine). Slovensko reprezentanco je zastopala tudi članica Težkoatletskega kluba Domžale Petra Pavlič. Petra je odlično dvigala in zmagala, postavila pa je tudi tri državne rekorde. V potegu je dvignila 70 kg, v sunku 90 kg in olimpijskem biatlonu 160 kg. Tekmovanje Alpe-Adria je močno mednarodno tekmovanje, ki ima več kot 50-letno tradicijo. Prvič v zgodovini tekmovanja se je zgodilo, da je zmagala predstavnica iz Slovenije. Prvi del sezone je tako zaključen, tekmovalke in tekmovalci Tak Domžale pa že pridno trenirajo, saj bo prva tekma konec avgusta, ko bo ekipa Tak Domžale odpotovala na mednarodni turnir v Subotico. VALENTiN Orešek Sankukai karate v Lukovici Sankukai karate klub Domžale se s svojo dolgoletno tradicijo širi tudi v naše kraje, kjer bomo 15. septembra na OŠ Janka Kersnika Brdo začeli s treningi za začetnike. Prva skupina so cicibani, v to skupino spadajo otroci od 5-7 let in imajo trening enkrat na teden, ki traja 45 minut. Trening, ki je prilagojen tej starostni skupini, začnemo z zanimivim in dinamičnim ogrevanjem, nato pa na zanimiv, enostaven način otroke učimo osnov karateja, med treningom pa vključujemo različne igre za sprostitev. Druga skupina, ki zajema osnovnošolce 7-15 let, poteka pod vodstvom trenerja z dolgoletnimi izkušnjami, ki je raznolika, privlačna in polna domiselnih vaj, s katerimi si otroci izgrajujejo pozitivno samopodobo, krepijo samozavest in pridobivajo pozitivne delovne navade in disciplino. Treningi potekajo dvakrat na teden po 45 minut. Ob zaključku semestra poteka izpit za višji pas, na katerem se preverja pridobljeno znanje. Urnik treningov na OŠ JKB v mali telovadnici: Dan Mala šola (5-7 let) Osnovnošolci (7-14 let) Torek / 17.00-17.45 Četrtek 17.00-17.45 17.45-18.30 Vsako leto med poletnimi počitnicami za dva tedna karateisti zasedemo Umag. Letos je LKŠ potekala od 5. do 19. julija 2015, v dveh tednih pa se je zbralo skupaj kar 440 karateistov in njihovih spremljevalcev, od tega 150 iz domžalskega kluba. Skupaj treniramo, se družimo, navezujemo nova prijateljstva in na koncu vsakega termina sledijo izpiti za višji pas. Zvečer na zaključni prireditvi sledijo demonstracije in podelitev diplom za višji pas. Za utrip iz LKŠ vam prilagamo nekaj fotografij in vas vabimo, da se nam 15. septembra pridružite na našem treningu. Dodatne informacije na telefon 031 231 440. TiNKARA KEPiC Rezultati testa zanesljivosti nal00.000 prevoženih km so pometi po nemikl revlllAuto Motor Šport. Kasko zavarovanje za prvo leto podarlmovprlmeru floantlraola vozila. VeE na ford.sl. Uradna poraba goriva: 3,1-6.31/100 km. Uradne sperlfllne emlslle a); SB-U6 j/km. Emlsllska stnpnla: Biro 6. uradieemlsl|eN0x: 0.0100-0,1653g/km, spejffineemlslletrdlh delcev; O0OO53-O.DOZ18g/kraitevllo delrei:0,140-3,09Dil0>Ggl|lknv dioksid (C0J |e nalpomembneliltoplogrednl plin,ki poizrn&glnbalno segrevanle. Emisije onesnaževal zunanjega zraka Iz prometa pomembna prispevajo k poslal£an|a kakovosti zunan|ega zraka. Prispevajo zlasti k iezmemo povišanim koncentracijam prlzemnega ozona, delcevPM1D In PMU ter dušikovih oksidov. Slika |e slmbolKna. rVEITTEAM, fufarjeva ulica 24. Vir, Domžale GSM: 031395395, www.veitteam.si 18 SPORT lip1 Rokovnjač HOKEJI^r^b hokejskikCub p revo je vabi k vpisu v^tiftfrtfcjsko šolo na / rolIrjih. ^ TRENINGI BODO OB PONEDELJKIH IN ČETRTKIH V rcu lukovi ca OD 17.15 - 18.30 INFORMACIJE - ZMAGO: 041 734 830, DARIO: 041 929 307. PRIČNEMO V SEPTEMBRU! wPisovanje abonmajev: ' od 10. do 22. septembra www.kd-domzale.si tel.: 01/722 50 50 Četrti memorial Marjana Korošca Minila so že štiri leta, odkar je prerano ugasnilo srce našemu sočlanu športnega društva Zlato Polje Marjanu Korošcu. V spomin nanj smo tudi letos organizirali nogometni turnir in se z minuto molka spomnili njegovega delovnega in športnega sodelovanja v društvu. Skupaj s svojima bratoma so nekoč popolnjevali nogometno celoto Zlatopoljske ekipe, ki jo danes pridno popolnjuje mlada generacija. Z vrstniki iz Trnjave smo preživeli prijeten nogometno obarvan večer, prav slednja ekipa Bregar je bila gost tudi na prejšnjih memorialih. Pokal za prvo mesto je prejela domača mlada ekipa in tako povečala zbirko v zlatopoljski vitrini. Tone Habjanič Skupna slika Zlatopoljcev in ekipe Bregar Novih osem točk med elito Motokrosist Klemen Gerčar je med poletjem nadaljeval z nastopi na dirkah svetovnega prvenstva elitnega razreda MXGP. Žal je moral najprej dve preizkušnji, na Švedskem in v Latviji, izpustiti, saj si je na nemškem pokalu ADAC, enem izmed treh prvenstev, kjer letos nastopa, poškodoval zapestje. Uspešno se je nato vrnil konec julija, ko je v Češkem Loketu z 19. mestom osvojil dve novi točki svetovnega prvenstva. Še bolje mu je šlo že teden dni pozneje v Belgiji, na štirinajsti dirki sezone MXGP, ko je obe dirki končal na 18. mestu, in pokazal, da se je vztrajno delo ter veliko treninga na mivki pred sezono poplačalo. V statistiko je vpisal 6 novih točk in sedaj s skupno 17 v prvenstvu zaseda 32. mesto. Do konca sezone v tem tekmovanju, v katerem Gerčar prvič nastopa z lastno ekipo in si tako nabira predvsem prepotrebne izkušnje, so še štiri dirke. Leon Andrejka Foto: Jan Porič avgust 2015 MLADINA IN ŠOLSTVO 19 V prenovljenih prostorih šole nadaljujemo z uspešnim delom V teh avgustovskih dneh se učenci počasi poslavljajo od brezskrbnih počitniških dni. Pred vrati je novo obdobje - novo šolsko leto, ki ga vsi z nestrpnostjo pričakujemo. Preden bomo popolnoma zaprli vrata šolskemu letu 2014/2015, je prav, da si v spomin še enkrat prikličemo prijetne in zanimive dogodke, ki so se zgodili v preteklih dvanajstih mesecih. Življenje in dogajanje na šoli je bilo bogato, zanimivo, raznoliko in polno različni dejavnosti. Učitelji in ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo dr. Anja Podlesnik Fetih smo skupaj načrtovali, uresničevali in izvajali zastavljene naloge. Zavzemali smo se za vključevanje v najrazličnejše aktivnosti, ki so vse udeležence obogatile z različnimi in za življenje pomembnimi izkustvi. Iztekajoče se šolsko leto je bilo bogato z uspehi naših učencev na: • področju fizike (zlato Štefanovo priznanje), • področju matematike in razvedrilne matematike, • področju logike, • področju slovenščine in angleščine, • področju kemije, • področju biologije, • področju glasbe, • področju športa (lokostrelstvo, atletika), • področju turizma (zlato priznanje na festivalu Turizmu pomaga lastna glava). • Še posebej smo ponosni na trinajst učencev, ki so izjemen učni uspeh dosegli vseh devet let osnov nošolskega izobraževanja. V svojo sredo smo velikokrat povabili obiskovalce in se z njimi družili na kulturnih, družabnih in športnih prireditvah v prostorih šole ali izven nje. Prvo večjo prireditev smo pripravili že v oktobru. V toplem in sončnem jesenskem dnevu smo se veselili odprtja prenovljene šolske zgradbe OŠ Janka Kersnika Brdo, ki je bila pod okriljem Občine Luko-vica energetsko sanirana in preoblečena v novo podobo v pomladno-poletnem obdobju 2014. Trak pred prenovljeno šolsko zgradbo sta ob zvokih šolske himne slovesno prerezala ravnateljica in župan. Poseben dogodek je bil v decembru. Odločili smo, da decembrsko prireditev z naslovom Glas ljubezni dobrodelno obarvamo in vsa zbrana sredstva namenimo družini v stiski. Na trgu Lukovice smo s sejmom pričarali praznično vzdušje. Stojnice so se šibile pod izdelki naših učencev, staršev, zaposlenih in upokojencev. Dogajanje smo popestrili s prireditvijo Brdo ima talent, ki je bila v Kulturnem domu Lukovica. Prireditev bo v naših srcih ostala v lepem spominu, saj vemo, da smo z našimi dejanji polepšali težke dni družini v stiski. V začetku februarja smo imeli kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Z obiskom nas je počastil Boštjan Gorenc - Pižama. Predstavil nam je nekaj knjig, ki jih je prevedel. Pripovedoval nam je nadvse zanimivo in smešno zgodbo o Rusici in Grdini. Tudi letos smo ob tej priložnosti podelili nagrado šolskim Prešernovim nagrajencem. V okviru mednarodnega projekta Erasmus+, v katerega je vključena naša šola, se je v februarju 32 naših učencev udeležilo smučarskega tabora v Li-echtensteinu. Med 25. in 29. majem smo izvedli drugi del srečanja, in sicer so tokrat k nam prišli gostje iz Liechten-steina. Zanje smo pripravili toplo dobrodošlico s sprejemom v naši šoli, kjer smo jim predstavili delček kulturnega udejstvovanja naših učencev in se z njimi pomerili na športnem dnevu. Po končanih športnih aktivnostih so se vsi udeleženci odpravili proti Bohinju, kjer so preživeli zanimiv teden. V maju smo organizirali športno-družabno prireditev »zaGIBAJ Z NAMI«, ki je bila pestra in živahna. Po uvodni športno-kulturni prireditvi v šolski telovadnici so se udeleženci vseh starosti lahko razgibali ob igranju nogometa, odbojke, košarke in badmintona, zaplesali v plesni šoli ali se spotili na uri aerobike in vodene vadbe. Prireditev je bila organizirana na pobudo članov upravnega odbora Šolskega sklada v tesnem sodelovanju z delavci in vodstvom šole, zato smo lahko vsi skupaj zelo zadovoljni in ponosni, da nas niti muhasto vreme ni spravilo v zadrego. Prav poseben žarek lepega smo skupaj z brdski-mi učenci, ki so osvojili bralno značko, doživeli 12. maja na zaključnem dogodku. Učenci so se srečali z izredno ustvarjalnim avtorjem iz Prekmurja, in sicer s Ferijem Lainščkom. Z valeto so se 11. junija v Letnem gledališču Studenec od osnovne šole poslovili letošnji devetošolci. V zanimivem in pestrem programu so nas zabavali s plesom, petjem in predajo ključa osmošolcem. Vsak oddelek se je predstavil s kratkim filmom, v katerem smo lahko videli, kam jih bo peljala pot po končani osnovni šoli. 22. junija je na trgu v Lukovici potekala osrednja občinska prireditev, ki sta jo sooblikovali OŠ Janka Kersnika Brdo in Občina Lukovica. Poleg bogatega kulturnega programa sta ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo dr. Anja Podlesnik Fetih in župan Občine Lukovica Matej Kotnik podelila občinska priznanja najuspešnejšim učencem na različnih področjih. Takoj po odhodu naših učencev na zaslužene počitnice smo se na šoli tudi letos lotili številnih investicijskih del, ki so v obstoječi stavbi naše šole več kot potrebna. Z namenom izboljšanja pogojev dela za učence in vse zaposlene ter hkrati reševanja prostorske stiske smo tekom poletja prenovili manjšo učilnico, ki je bila doslej namenjena za delo v učnih skupinah. V novi podobi in lepih oranžnih barvah že čaka na naš tretji oddelek drugih razredov, ki s Prevoj prihaja na Brdo. Lotili smo se tudi prenove odtokov starega dela šole ter širitve prostorov kuhinje z namenom pridobitve večje delovne površine za kuhinjo, ki je širitve in posodobitve nujno potrebna. V sklopu teh prenov smo preuredili tudi sanitarne prostore za kuhinjo in čistilke ter dodatno zgradili še toaletne prostore za učitelje in obiskovalce naše kuhinje. Ker se zavedamo, da smo šola ljudje in da so gonilna sila naših številnih uspehov naši učitelji, bodo prav gotovo veseli prenove učiteljske knjižnice in gradnje podstrešne delovne zbornice, ki bo za učitelje dodaten delovni prostor. Ob pripravi na novo šolsko leto naše učitelje čaka kar nekaj izobraževanj, kajti z novim šolskim letom prehajamo na uvedbo e-dnevnikov. Druge vrste izobraževanja so namenjena dobri medsebojni komunikaciji in prijetni delovni klimi in na to temo bomo izvajali delavnice v obdobju do jesenskih počitnic. Veseli smo tudi izobraževanj izbranih strokovnih področij, ki jih učitelji pripravijo za svoje strokovne kolege. Predstavljeni uspehi naših učencev, številni dogodki in prireditve, vključitev v sofinancirane evropske projekte ter skrb za izboljšanje pogojev in investicije so lep dokaz, da ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih skupaj z zaposlenimi, učenci, starši in lokalno skupnostjo vedno najde skupno pot, ki vodi do uresničevanja vizije in nalog, ki si jih je na začetku svoje ravnateljske poti zadala. Zaključujemo uspešno šolsko leto in si želimo, da bo takšno tudi prihajajoče. dr. Anja podlesmk Fehh petra hudnik 20 MLADINA IN SOLSTVO Rokovnjač Vabilo na prvi šolski dan Dragi bodoči prvošolci in prvošolke ter spoštovani starši! S hitrimi koraki se približuje dan, ko boste prvošolci prvič prestopili šolski prag in sedli v šolske klopi. Ker je prvi šolski dan nekaj posebnega in želimo, da vam ostane v lepem spominu, vas vabimo v šolo v torek, 1. septembra 2015, ob 11. uri na vaše lokacije (Vrtec Medo, Podružnica šole Krašnja, Podružnična šola Blagovica), kjer se boste srečali s svojimi učiteljicami, spoznali sošolce in si ogledali razrede. Ob 13. uri vas bodo na zgornjem hodniku matične šole na Brdu pozravili tudi starejši učenci, ravnateljica in župan. Vašega prihoda se že veselimo! Z lepimi pozdravi do skorajšnjega snidenja, ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih z učitelji in učenci Osnovne šole Janka Kersnika Brdo Navodila za prvi šolski dan Torek, 1. 9. 2015 Ob 8.20 se učenci (razen učencev 1. in 6. razredov) zberete v matičnih učilnicah. Učenci 6. razreda počakajte na dvorišču pred šolo na svoje razrednike. Matična šola in podružnici bodo ta dan odprte od 6.25 dalje. Za učence vozače bo organizirano varstvo. Pouk bo prvi šolski dan trajal od 8.20 do 11.55 za vse učence od 2. do 9. razreda. Podaljšano bivanje bo potekalo po običajnem urniku (odpade samo za 1. razred). Na Brdu se bo delo v oddelku pod. bivanja zaključilo ob 16.30, v Krašnji ob 15.45 in v Blagovici ob 16.00. Prvošolci se skupaj s starši ob 11.00 zberete po svojih lokacijah (PŠ Krašnja, PŠ Blagovica, Vrtec Medo), ob 13.00 pa na zgornjem hodniku matične šole. Urnik prevozov bo objavljen naknadno na spletni strani šole. Prehrana Prvi šolski dan bodo učenci dobili vse obroke, na katere so prijavljeni. Kaj prinesete prvi dan s seboj? Učenci od 2. do 5. razreda prinesete s seboj vse zvezke, učbenike in šolske potrebščine, učenci od 6. do 9. razreda pa pisalo, beležko in copate. B DENT, d.o.o. KRAŠNJA 57A 1225 LUKOVCA . popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase ' Straumann implantati ' brezkovinska keramika TELEFONI: ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNAŠTEVILKA 031/684-212 WW dent d.o.o. WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com D U D E DUDE - Center za svetovne jezike Breznikova ul. 15 1230 Domžale VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE tel.: 01 721 69 13, 01 729 24 86 GSM: 041 317 444 dude@dude.si, www.dude.si avgust 2015 MLADINA IN ŠOLSTVO 21 Prvi šolski dan Pozor, otroci na cesti! V torek, 1. septembra 2015, se bodo prvič proti osnovnim šolam napotili otroci prvih razredov. Malčki so ena najbolj ranljivih skupin udeleženih v prometu, zato si želimo, da bo njihova pot v in iz šole čim varnejša. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje, poleg tega pa ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. V letošnjem šolskem letu gre v naši občini v prvi razred 70 otrok. Petdeset jih bo svojo šolsko pot začelo v vrtcu Medo, osem v Krašnji in dvanajst v Blagovici. Čeprav je za otroke organiziran prevoz do šole, moramo večji, izkušenejši udeleženci v prometu prilagoditi vožnjo, saj so poleg nepredvidljivosti najmanjši udeleženci v prometu tudi najmanj vidni, zato je pomembno tudi, kako so otroci oblečeni. Za boljšo vidljivost pomagajo živobarv-na oblačila, uporabljajo pa naj tudi odsevna telesa (kresničke, odsevne trakove). Otroci, ki obiskujejo prvi ali drugi razred osnovne šole, morajo na poti v šolo in iz nje poleg kresničke okrog vratu nositi še rumeno rutico. V prvih šolskih dneh bo na večjih prehodih proti šoli tudi tako imenovana šolska prometna služba, ki jo opravljajo prostovoljci in s tem na kriznih točkah zagotavljajo varen prehod nadebudnežev. Otroci naj že pred prvim dnem spoznajo svojo pot do šole ali do doma najboljšega prijatelja. Zato strokovnjaki svetujejo, da se skupaj z otrokom sprehodimo do šole pred prvim šolskim dnem in si ogledamo pot, opozorimo na nevarnosti in razjasnimo nejasnosti, predvsem pa se o poti pogovarjamo. Z otrokom se dogovorimo in izberimo najvarnejšo pot do šole in do prijatelja. Pot naj bo čim krajša in naj prečka čim manj cest. Komandir Policijske postaje Domžale Metod Vidmar je povedal, da je zagotavljanje varnosti otrok v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bodo policisti ob začetku šolskega leta izvajali ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh bodo občutno prispevali k umirjanju prometa. V času od 24. do 31. avgusta 2015 bodo izvajali poostrene meritve hitrosti v okolici šol, predvsem v času, ko običajno otroci prihajajo in odhajajo v šolo. Hkrati bodo policisti preverjali varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolč-kov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Preverjali bodo tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Prav tako bodo v začetku šolskega leta poostreno nadzirali tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo. V dneh pred začetkom šole je že potekal pregled postavljene prometne signalizacije ter pregled talnih označb na vozišču in pločnikih. Vodja policijskega okoliša je skupaj s predstavniki šole pregledal načrte varnih šolskih poti in ureditev šolskih prevozov, predstavnik policije pa je član Sveta za preventivo občine Lukovica, kjer obravnavajo tekoče zadeve s področja varnosti cestnega prometa. Poleg vsega povedanega tudi zakon o varnosti cestnega prometa pravi, da morajo starši zagotoviti spremstvo otroka na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole. Otrok sme samostojno sodelovati v prometu šele, ko se starši ali drugi skrbniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah. Dr. Marko Polič, profesor in psiholog s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, opozarja, da otroci do desetega leta niti spoznavno niti socialno še niso zreli za varno udeležbo v prometu, zato vsaj do te starosti potrebujejo spremstvo odrasle osebe. ANDRAŽ KoPiTAR STARŠI POZOR! Prometna vzgoja je nekaj, kar raste skupaj z otrokom. Ko otrok začne hoditi v šolo, se njegovo vključevanje v promet še poveča. Starši in ostali odrasli nikoli ne smemo pozabiti, da smo njihov prvi in največji zgled. Izredno pomembno je, da se, ko je z nami otrok, še bolj dosledno držimo cestno--prometnih predpisov. Sonce se smeje v vrtcu Medo Končno poletje! Toplo sonce in veliko vode. Zaščiteni s klobučki in kremami za sončenje kot pravi pomorščaki plujemo po vročih poletnih dneh. Sončni žarki nas prijetno božajo, zato preživimo ogromno časa za prostem, kjer se predajamo poletnim radostim na vrtčevskem igrišču, ob igri z mivko in vodo, ki nas prijetno hladita. Vodo prelivamo, se namakamo v bazenih, z mokrimi nogami hodimo po travnati površini in se igramo z mivko, ki se lepi na naša mokra oblačila in kožo. Veliko ustvarjamo, slikamo, gnetemo, rišemo in vse to kar na prostem. V Vrtcu Medo nam tudi v poletnih mesecih res ni dolgčas. VERONiKA HRiBAR, TjASA DRENiK 22 VABILA IN OBVESTILA Rokovnjač r * ¿7/W Kmetijski inštitut Slovenije oddelek za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo vabi na DAN ODPRTIH VRAT SADOVNJAKA NA BRDU PRI LUKOVICI v soboto, 5. septembra 2015. V sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici bomo v soboto, 5. septembra 2015, že petnajsto leto zapored organizirali dan odprtih vrat. Za vse ljubitelje sadjarstva bodo vrata na široko odprta med 10. in 17. uro. Po krajšem uvodnem kulturnem programu bomo prisluhnili predavanju Operacija polinator - pomagajmo opraševalcem predstavnice podjetja Syngenta. Sledili bodo strokovno vodeni ogledi sadovnjaka, obisk sadjarske tržnice in razstava plodov različnih sadnih vrst. Ob 13. uri bo na sporedu predavanje Esada Šabanoviča, univ. dipl. inž. živ. tehnol. z naslovom Tehnologija pridelovanja sadnih proizvodov. Možen bo tudi nakup jabolk, pridelanih v sadovnjaku na Brdu pri Lukovici. Dodatne informacije: 01 28 05 138, 01 72 36 733 in 031 537 449 Lepo vabljeni! 12. tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera Turistično društvo Gradišče pri Lukovici vabi na tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera, ki bo 13. septembra 2015 ob 10 uri. Tekli bomo na: • 300 m (predšolski otroci) • 1.200 m (otroci) • 4.200 m (1 krog / ženske in moški) • 12.600 m (3 krogi / ženske in moški) V okviru letošnjega teka uvajamo dve novosti in sicer ukinjamo kategorijo 2 kroga in uvajamo novo kategorijo 300 m, ki bo namenjena predšolskim otrokom. Prijava bo možna na dan teka 13. septembra 2015 od 8. ure zjutraj naprej. Startnina za odrasle znaša 10 €, za otroke 3 €. Vsi udeleženci tečejo in hodijo samo po označeni poti in na lastno odgovornost. Za dodatne informacije pokličite na 041 794 775 ali nam pišite na: tdgradisce.2012@gmail.com. Za okrepčilo in prijetno vzdušje bo poskrbljeno. Prisrčno vabljeni! Obvestilo o zapori ceste Občina Lukovica bo v petek, 4. septembra 2015, organizirala prireditev ob občinskem prazniku. Osrednja proslava bo potekala na trgu v centru Lukovice, z začetkom ob 20. uri in predvidenim zaključkom ob 22. uri. Za namen izvedbe prireditve se v času od 19. do 22. ure dovoljuje popolna zapora trga v Lukovici, od uvoza na trg do križišča med Šolsko ulico in stanovanjskim blokom na naslovu Stari trg 8. Redarsko službo bo izvajalo PGD Lukovica. Vodja redarske službe mora zagotoviti neoviran dostop stanovalcem Ul. Jelke Komotarjeve vse do 18.45. Udeležence v prometu obveščamo, da bo na dan prireditve oviran promet na območju trga zaradi priprave prireditvenega prostora. V času izvedbe zapore ceste bo dovoljen le dostop za intervencijska vozila. Za udeležence prireditve bodo zagotovljena naslednja parkirna mesta: parkirni prostori pri OŠ Janka Kersnika Brdo, pri Čebelarskem centru Brdo, pri ZD Lukovica in ob cesti na Maklenovec. V primeru slabega vremena bo prireditev na športnem igrišču v Šentvidu pri Lukovici. Hvala za razumevanje! OBČINA LUKOVICA Občinska uprava TOD Brdo-Lukovica vabi na ROKOVNJAŠKO NOČ 4. 9. 2015 OB 21. URI V ROKOVNJAŠKEM GOZDIČKU NA BRDU. ZA SUPER ŽUR BO POSKRBEL Ansambel Jureta Zajca VABLJENI! avgust 2015 VABILA IN PISMA BRALCEV 23 Mepz Šentviški zvon začenja novo pevsko sezono pod novim vodstvom. K sodelovanju vabimo vse pevke in pevce, ki si želite pevskega muziciranja v dobri družbi. Z vajami začnemo v ponedeljek, 7. septembra, ob 20.00 v Kulturnem domu v Šentvidu. Za dodatne informacije pokličite na tel. številko 031 403 808 (Matej). Foto utrinek htítí M fcti Romska družina se vrača z morja (skozi Šentvid) Božo Stupica je konec maja v fotografski objektiv ujel tale trenutek. Naj se september začne s posebnimi doživetji Lukovice Prvi vikend septembra, od 4. do 6. septembra, bo v Lukovici poleg občinskega praznika zaznamovalo okušanje domačega kruha in lokalnega piva, spoznavanje sadjarstva, čebelarstva in starih obrti. Potekal bo vikend odprtih vrat, ki ga bo s svojo ponudbo turističnih točk bogatil Razvojni center Srca Slovenije, saj letos slovi 15. obletnico delovanja. S potepanji od enih do drugih vrat turističnih ponudnikov lahko sodelujete v nagradni igri za vikend paket v Termah Snovik. Vsak ponudnik bo imel na vratih označen srček, ki ponazarja dogodek ter ponuja tudi posebne promocije in ugodnosti. Novih dogodivščin bodo veseli tudi otroci, saj so zanje pripravljene brezplačne ustvarjalne delavnice in igre na prostem. Urnik dogajanja V petek in soboto, 4. in 5. septembra, lahko obiščete Gostilno Furman, Stari trg 19, kjer vas bodo ob kosilu od 12. do 16. ure razveselili z brezplačnim vrčkom domačega piva Rokovnjač. V soboto, 5. septembra, ne zamudite dogodkov: • V sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije, Brdo pri Lukovici 5, kjer bodo vrata odprta od 10. do 17. ure, na predavanju ob 13. uri pa vam bodo strokovnjaki predstavili še tehnologijo pridelovanja sadnih proizvodov. • V Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, lahko od 10. do 17. ure spoznavate skrivnosti čebelarstva, ob 15. uri pa se udeležite vodenega ogleda centra in čebelarske učne poti z degustacijo medu. • V Pavletovi hiši v Krašnji, Krašnja 31, si lahko od 10. do 14. ure ogledate muzejsko zbirko. KUD Fran Maselj Podlimbarski pa tu ob 16. uri pripravlja srečanje pevcev ljudskih pesmi slovenskih pokrajin in prikaz starih obrti. • Na Eko kmetiji Pr' Matožet, Krašnja 26, se bo za vnaprej prijavljene udeležence ob 9. uri začela delavnica peke kruha po posebni promocijski ceni (15 EUR). Prijavite se po telefonu 031 613 564. • V Srečni hiši v Lukovici, Obrtniška 1, od 12. do 20. ure pripravljajo brezplačne ustvarjalne delavnice in igre na prostem za vnaprej prijavljene otroke (prijave na info@srecnahisa.si do 3. septembra). Ob 16. uri se bo začelo izdelovanje kred, od 18. do 19. ure pa bo na sporedu igriva angleščina. V soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra, ne zamudite doživetij: • V dvorcu Rus, Šentvid pri Lukovici 4, bodo od 14. do 18. ure ogledi dvorca, čigar zgodovina sega v leto 1675, ter galerije in trgovinice. • Na Gradiškem jezeru, okoli katerega se vije del Rokovnjaške poti, se boste ta vikend lahko osvežili s pijačo na jasi, za katero bo poskrbelo TD Preserje pri Lukovici. Program vikenda odprtih vrat je nastal v sodelovanju s Turistično zvezo občine Lukovica. Vikend odprtih vrat bo to jesen potekal tudi v Šmartnem pri Litiji, Litiji in Kamniku. 24 OBVESTILA Rokovnjač *mw Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Izpostava Domžale Vir, Šaranovičeva cesta 21a, p.p. 22, 1230 Domžale www.lj.kgzs.si URADNE URE ponedeljek: 8h-10h ostalo po dogovoru Telefon: 01/724-48-55 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si DAN KORUZE - izobraževanje V sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije bo v sredo, 9. 9. s pričetkom ob 9. uri v Jablah izveden tradicionalni t.i. »Dan koruze« v okviru katerega si boste lahko ogledali poskusne nasade in prisluhnili predavanjem na temo koruznega hrošča in krmnih obrokih. Podroben program bo objavljen pred izvedbo na naši spletni strani. OSNOVNI TEČAJ FFS Osnovni tečaj varstva rastlin za izvajalce ukrepov bo potekal od 22.-24. 9. 2015 v popoldanskem času od 14.30-19.30 v Dobrunjah pri Ljubljani. Tečaj je tridneven v skupnem obsegu 15 ur. Zaključi se s pismenim izpitom, ki ga boste imeli zadnji dan in na osnovi katerega dobite izkaznico. Prijava je obvezna. Za vse dodatne informacije in prijavo se obrnite na lokalno kmetijsko svetovalno službo. JAVNI RAZPIS ZA ZAGON DEJAVNOSTI ZA MLADE KMETE Javni razpis za zagon dejavnosti za mlade kmete je bil odprt 31.7. in se bo zaključil 18.9.2015. Za vzpostavitev kmetije se šteje, da je mladi kmet postal lastnik kmetje, da je v Registru kmetijskih gospodarstev vpisan kot nosilec in bo z začetkom koledarskega leta po prejemu odločbe na svoje ime vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo (FADN ali drugo). Nekateri pomembni pogoji: • prevzemnik mora biti star med 18 in 40 let (ne sme dopolniti 41), • imeti mora ustrezno izobrazbo pri čemer ja minimalni pogoj nižja poklicna kvalifikacija s področja kmetijstva oz. s kmetijstvom povezanih dejavnosti in tri leta delovnih izkušenj ali nižja poklicna kvalifikacija nekmetijske smeri in pridobljen certifikat NPK s področja kmetijstva oz. s kmetijstvom povezanih dejavnosti IV. ravni zahtevnosti in tri leta delovnih izkušenj, • kmetija mora imeti v uporabi od 6 do 80 ha primerljivih kmetijskih površin, • v kolikor nima dovolj površin mora imeti v reji od 15 do 160 GVŽ istovrstnih živali ali od 60 do 200 čebeljih družin, • potrebno je priložiti poslovni načrt za obdobje treh let v katerem se opredelijo razvojni cilji kmetije, • ob oddaji vloge mora že biti izdan sklep sodišča o vpisu nepremičnin v zemljiško knjigo. Višina prejetih sredstev je 45.000 € v primeru, da je vlagatelj zavarovan iz naslova kmetije oziroma se bo zavaroval v devetih mesecih od prejema odločbe ali 18.600 € za ostale prevzemnike. Vsem, ki prenos lastništva še načrtujete predlagam, da si aktualen razpis ogledate in razmislite o možnostih kandidiranja na naslednjega, saj je potrebno imeti marsikaj urejeno že do odprtja razpisa oz. oddaje vloge. Celotna dokumentacija je objavljena na spletni strani MKGP, za dodatna pojasnila pa smo vam na voljo tudi na enotah KSS. ANALIZA ZEMLJE -GNOJILNI NAČRTI Po spravilu pridelkov in pred gnojenjem je primeren čas za odvzem vzorcev tal za analizo zemlje, ki je potrebna za izdelavo strokovno utemeljenega gnojilnega načrta. Za vse, ki z naslednjim letom razmišljate, da bi vstopili v izvajanje katerekoli zahteve v okviru kmetijsko okoljskega podnebnega programa (KOPOP), pa sta analiza zemlje in gnojilni načrt obvezna za vse površine na kmetiji, ki se bodo v naslednjih letih gnojile z mineralnimi gnojili. SHEMA ZA MALE KMETE Ob oddaji zbirne vloge ste bili nekateri opozorjeni, da bi lahko vstopili v t.i. shemo za male kmete. V septembru naj bi ARSKTRP obvestila vse potencialne upravičence o višini ocenjenega zneska neposrednih plačil. Oddaja vloge bo mogoča samo letos in sicer do vključno 15. oktobra 2015. Vsem, ki boste prejeli obvestilo svetujem, da se obrnete na lokalno KSS, da skupaj pregledamo ali je za vas vstop smiseln ali ne. Izstop iz te sheme bo mogoč vsako leto do 1. januarja tistega leta v katerem ne bi več želeli sodelovati v tej shemi. ODDAJA ORGANSKIH GNOJIL Vsi ki oddajate živinska gnojila (gnoj, gnojnica, gnojevka) kakršnegakoli izvora (govedo, drobnica, perutnina, konji) morate v okviru zbirne vloge oddati najkasneje do 15. 11. 2015 t.i. obrazec B1. Z oddajo gnoja se razbremenite obremenitve z dušikom na svoji kmetiji, ki ne sme presegati 170 kg/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. To je vsako leto predmet administrativne kontrole. V primeru, da se gnoj odda na drugo kmetijo, mora obrazec podpisati tudi prejemnik organskega gnojila. Za oddajo se oglasite s potrebnimi podatki najkasneje v oktobru, saj je obvezna elektronska oddaja obrazca. PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka Vabilo na veselico PGD Prevoje Gasilke in gasilci PGD Prevoje vabijo na gasilsko veselico z ansamblom Erazem. Veselica bo tradicionalno potekala zadnjo nedeljo v avgustu, to je 30. avgusta 2015 z začetkom ob 18.00 na športnem igrišču v Šentvidu. Na voljo bo tudi bogat srečelov. Vabljeni v čim večjem številu! sreda: 8h-10h in 14h-15h avgust 2015 PISMA BRALCEV, OBVESTILO IN POLITIKA 25 Rdeči alarm v gozdovih zaradi podlubnikov Daljša obdobja toplega in sušnega vremena v letošnjem letu in prisotnost poškodovanih in oslabljenih iglavcev, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledolo-mu, so dramatično povečali ogroženost slovenskih gozdov zaradi podlubnikov. Po najnovejših podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) se je v drugi polovici letošnjega junija močno povečalo število odkritih žarišč napada podlubnikov, kar je slaba napoved pred poletjem, ki je kritično glede obsega poškodb zaradi podlubnikov v gozdovih. Razmah teh škodljivcev utegne biti največji po drugi svetovni vojni in je najbolj intenziven na postojnskem, ljubljanskem, kranjskem in tolminskem območju, kjer je bilo največ poškodovanega drevja zaradi lanskega žledoloma in predvsem v predelih, kjer sanacija iglavcev, poškodovanih v lanskem žledolomu še ni zaključena. Pojav sekundarnih škod v gozdovih zaradi podlubnikov je bil po žledolomu sicer pričakovan, obseg škode pa je odvisen vremena, obsega namnoženo-sti podlubnikov in od hitrosti sanacije odkritih žarišč njihovega napada. Škodo lahko namreč omejimo le s pravočasnim sanitarnim posekom napadenih iglavcev in s tesnim sodelovanjem lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Zavod za gozdove Slovenije ugotavlja, da mnogo lastnikov gozdov še posebej v takih razmerah ni kos izzivom, ki jih zahteva dobro gospodarjenje z gozdom in da ti lastniki gozdov škodijo sebi, sosedom, gozdu in drugim uporabnikom socialnih in ekoloških funkcij gozdov. V prvi polovici leta 2015 je bilo s strani ZGS za posek evidentiranih 258.000 m3 s podlubniki napadenih iglavcev, od tega kar 84.000 m3 v drugi polovici letošnjega junija. Obseg odkritih žarišč napada podlubnikov je za 37% večji kot v primerljivem obdobju lani in za 8% večji kot v prvem polletju leta 2005, ko je bilo največ škode zaradi podlubnikov v gozdovih v zadnjih 20 letih in je znašala 755.000 m3 iglavcev na letni ravni. Te primerjave nakazujejo možne razsežnosti letošnjega napada teh škodljivcev v gozdovih. Obseg napada in škode je težko napovedati, ker je odvisen od mnogih faktorjev, vse pa kaže na to, da bo letos rekorden v zadnjih 70 letih in bomo konec leta poročali o milijonih kubičnih metrov. Prenamno-žitev podlubnikov je bila zaradi žleda sicer pričakovana, delno je k temu pripomogel tudi letošnji vetro-lom (95.000 m3 iglavcev) v skoraj enakem območju, kot je bil žledolom 2014. Problem je v tem, ker lahko ti hrošči iz enega nepravočasno posekanega drevesa napadejo 10-20 drugih dreves in ker se takšna prena-množitev lahko zmanjša šele čez nekaj let. Višje temperature in manj padavin sta pospešila razvoj podlubnikov na smreki, zato so se krošnje smrek, ki so jih smrekovi lubadarji napadli v aprilu in maju 2015, obarvale rumeno do rjavo, iglice pa so začele odpadati. Pod skorjo teh dreves se razvija nova generacija lubadarjev, ki je zdaj večinoma v razvojni fazi ličink. V višjih predelih (nad približno 700 m n.m.) so krošnje napadenih dreves praviloma še zelene in se bodo začele barvati v rjavo v naslednjih tednih. S posekom s podlubniki napadenih dreves iglavcev lastniki gozdov ne smejo odlašati. Potrebno jih je posekati, spraviti iz gozda ter olupiti ali predelati, preden se na njih razvije nova generacija podlubni-kov. Rok za posek napadenih dreves je 14 do 21 dni. Lastnikom gozdov ni potrebno čakati na označitev dreves za posek s strani Zavoda za gozdove Slovenije in na izdajo odločbe o sanitarnem poseku, ampak lahko takoj začnejo s posekom odkritih napadenih dreves v svojem gozdu, o tem pa morajo le obvestiti pristojnega revirnega gozdarja ZGS. Prvi znak napada je črvina, ki jo čistijo podlubniki iz svojih rovov, in se nabira za luskami lubja ter okoli koreničnika drevesa. Pod krošnjami napadenih smrek je pogosto preproga iz odpadlih zelenih iglic. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in predelana se vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva sivo-modro, kar je posledica okužbe z glivami, ki jih s seboj na drevo prinesejo podlubniki. Obarvanje zniža trenutno prodajno vrednost lesa v povprečju za približno 28 €/m3, več pri bolj kakovostnem lesu, manj pri manj kakovostnem lesu. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les velikokrat razvrednoten do cene celuloznega lesa ali približno za 53 €/m3. Pravočasen posek napadenih dreves je nujen tudi s stališča ohranitve vrednosti lesa in zmanjševanja materialne škode zaradi napada podlubnikov. Zavod za gozdove Slovenije izvaja intenziven nadzor v ogroženih gozdovih, tudi s pomočjo gozdarskega kadra iz manj ogroženih območij in s pomočjo zaposlenih v okviru javnih del. Glede na razsežnost letošnjega problema podlubnikov učinkovito izvajanje varstva gozdov ni možno brez sodelovanja lastnikov gozdov. Zbrani podatki (2012-2015) kažejo, da 87% novih žarišč napada podlubnikov v zasebnih odkrijejo revirni gozdarji ZGS, le 13% pa lastniki gozdov sami. Čepravjih lahko gospodarska škoda, ki jo napadi podlubnikov povzročajo, zelo prizadene, lastniki gozdov v povprečju premalokrat pregledajo svoje gozdove (v danih razmerah bi bilo primerno to storiti enkrat tedensko) in prepozno začnejo s sečnjo napadenih dreves. Pozivamo vse lastnike gozdov, da redno in pogosto pregledujejo svoje gozdove, kjer so prisotni iglavci in naj bodo pozorni na znake napada podlubnikov. O odkritih, s podlubniki napadenih drevesih, naj obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja, se takoj lotijo poseka napadenih dreves in izvedejo vse varstvene ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja teh škodljivcev v gozdovih. Zavod za gozdove slovenje Spomin Dve fotografiji nam je posredovala naša nekdanja občanka in zvesta bralka Rokovnjača Jožefa Zupančič. Na prvi je poroka Franca Kosmatina in Rozalije Osredkar iz Zavrha pri Krašnji leta 1939. Druga pa je tudi iz konca 30-ih let prejšnejga stoletja in na njej učenci 4. razreda osnovne šole v Krašnji. Za podrobnejše informacije v zvezi s fotografijama se lahko obrnete na naslov: Jožefa Zupančič, Neveljska 22, Kamnik (tel: 031 262 342). Ob občinskem prazniku Člani SDS radi in s ponosom izpostavljamo vrednote, ki so tudi temeljne točke strankinega programa. SDS je namreč stranka, ki brezpogojno poudarja domoljubje za eno temeljnih vrednot, stranka, ki so ji vrednote slovenske osamosvojitve svete in stranka, ki ima pravi odnos do polpretekle zgodovine (samo resnica je temelj zgodovinopisja). Poleg tega pa SDS pozna tudi prave odgovore za prihodnost. Iz njenega programa je razvidno, da bi lahko prav vsi ljudje živeli dostojno življenje, da bi bila blaginja dosegljiva za vse in ne samo za peščico izbranih. To je stranka tudi vedno dokazala, ko je vodila slovensko vlado. Na lokalnem področju OO SDS Lukovica deluje dobro in organizirano. V letu dni novega svetniškega mandata in nove sestave IO, smo na sejah večino časa namenili temam, kako še izboljšati kvaliteto življenja občanov in njihov bivanjski standard. V tem kontekstu delujeva tudi svetnika SDS - predvsem kar se da konstruktivno, z željo, da bi se zastavljeni in predlagani projekti odvijali čim hitreje, da občani ne bi bili prikrajšani zaradi političnih zdrah in zaradi zaviralne birokracije, ki je zasnovana tako, da stvari tečejo kar se da počasi, in da se predolgo odlagajo. Seveda pa še veliko naših dobrih idej čaka na seznamu prioritet, ker je žal občinski proračun omejen in močno okleščen. Po občinah še prav nič ne čutimo »konec krize« oziroma »okrevanje gospodarstva« kakor jo vehementno oznanja državna politika. Veliko časa je nov IO SDS Lukovica namenil tudi konsolidaciji članstva. Trudimo se, da bi se med seboj bolj povezali, zato je bilo organiziranih tudi nekaj družabnih srečanj, prav vsi člani pa ste bili povabljeni na srečanje občinskih odborov SDS v Bovec. Ob koncu čestitamo vsem občanom naše občine ob bližajočem občinskem prazniku.. .da bi bili ponosni na svojo občino in da bi vsak (brez posplošenega kritizaštva) prispeval svoj delež za dobrobit občine- svoje znanje in svoje delo - tisto najboljše kar premore. Matevž Kink, predsednik OO SDS Lukovica SDS 26 ZAHVALE IV Rokovnjač V spomin: Anastazij Živko Burja, častni član NSi DRAGI IN SPOŠTOVANI PRIJATELJ IN SODELAVEC ŽIVKO! O, Bog, ko padem, naj odpadem zrel, naj me tvoj dih pred žetvijo ne sname ... V vročem julijskem dnevu visokega poletja in zrelega klasja je zamahnila tista usodna in vedno prezgodnja kosa in morje te je spojilo z večnostjo. Danes se pretreseni poslavljamo od tebe in globoko v sebi podoživljamo dneve in dogodke našega dolgoletnega sodelovanja, naporov in uspehov ob prvih temeljnih korakih naše nove Občine Lukovica. Vse poti, vsa upanja, razglabljanja in iskanja najboljših možnosti v danem trenutku zgodovine se poistovetijo s teboj. Bil si pravi mož v pravem času in z vso možato voljo in odgovornostjo si sprejel župansko čast. Mož dejanj in pogumnih odločitev, zvest svojim načelom in svojim koreninam. Odtlej si živel samo za napredek, razvoj in prihodnost svoje ljube doline in za njene ljudi. Poznal si vsako samotno domačijo in njene razmere, poznal si potrebe in hotenja njenih ljudi ter z njimi iskal poti preživetja v novih razmerah. Zrasel si iz čvrstih korenin slovenskih krščanskih vrednot, ki si jih vedno dosledno tudi živel. Iz sokov črne zemlje po hribovitih lehah, ob mogočnem šumenju in varstvu gozdov si zrasel v pokončnega Slovenca in vedno kljuboval življenju, v svojem neomajnem prepričanju in pristnem domoljubju. S svojo naravno inteligenco si si širil obzorje na vseh področjih. Vse si dosegel s svojim lastnim pridobitnim delom ter se usposobil do visoke strokovnosti in duhovne širine. Že v časih, ki niso bili naklonjeni osebnim gospodarskim pobudam, si zasnoval svoje podjetje, ki si ga s poštenim delom in sposobnostjo razvil do konkurenčnih zmogljivosti in svoje izkušnje predal novemu rodu. Postal si ugleden in spoštovan krajan ter ohranil svoj ugled in čast v funkciji prvega moža nove občine. Tvoja predanost delu in idejam je bila nalezljiva, zato si okrog sebe zbral ekipo navdušencev, ki nismo šteli ur svojega časa, ampak smo se skladno dogovarjali in načrtovali nemogoče, in nemogoče se je vidno uresničevalo. Naše vasi so se povezale s cestami, se zavarovale pred naravnimi grožnjami, cerkve in cerkvice so zablestele v novem sijaju, zaživel je nov kulturni utrip, življenje se je prehitevalo v novem teku. Gledati si znal s srcem, kot velik ljubitelj kulture in že pozabljenih žlahtnih oblik vaškega življenja, ki so se začele prepoznavno uvrščati v širši prostor. Prihodnost naše doline si videl v razvoju zasebne pobude, v turistični prepoznavnosti naših zgodovinskih znamenitosti in v iskanju naravnih danosti. Tako se podeželju vrača identiteta. Bil si mož dejanj, odprtih rok. Svojo častno službo župana si opravljal ljubiteljsko, mnogokrat pa stvari rešil tudi na lastne stroške. Naša Občina Lukovica je po tvoji zaslugi od svoje ustanovitve leta 1994 pridobila številne prednosti: • mokri zadrževalnik - Gradiško jezero, ki je bilo ob gradnji avtoceste sprva načrtovano kot suhi zadrževalnik • čistilno napravo v Vrbi • vrtec Medo v Šentvidu • dokončan Čebelarski center na Brdu • popolno obnovitev dvorane Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici in Kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu • obnovitev prvega Zdravstvenega doma v Sloveniji, to je Zdravstvene postaje v Lukovici • potujočo knjižnico • postavitev spominskih obeležij zamolčanim žrtvam pri vseh farnih cerkvah. Sam si vse življenje zaman iskal očetov grob - na zemlji ga nisi našel, a srečala se bosta v nebesih. Še bi lahko naštevali, vendar so tvoja dela, dragi Živko, zgovorna sama po sebi. Lepo je bilo delati s teboj. Nikoli nismo do kraja izmerili tvojih poštenih vzgibov in tvoje predanosti. Politiko si pojmoval v pomenu služenja domovini in državljanom, zato so te razočaranja razjedala. Klic domovine si nosil v srcu, zato si se v času osamosvojitvene vojne prostovoljno in brezpogojno odzval notranjemu vzgibu in dneve preživljal skupaj s soborci, ki si jih prevažal s svojim tovornjakom. Prav nobena stvar zate ni bila pretežka ali nemogoča, to smo vedeli vsi. S teboj smo izgubili človeka visokih moralnih kvalitet, opazovalca pronicljivega duha, moža, ki je v svojih prizadevanjih opravil velika dela in zasejal zlata semena za večnost. Tvoja osebnost se zgošča v najvišjih notranjih maksimah: vera, upanje, ljubezen. Ali v krščanskem spoznanju doseganja človekove sreče: moli in delaj. Vrnila se bodo spoznanja o preživetju človeka in naroda, ki bodo prečiščena to držo znova potrdila. O tebi, dragi Živko, bi lahko napisali knjigo, z mnogimi zapleti in razpleti, vrtinci in padci, ki so te brusili in kalili, s samo tebi dano enkratnostjo, ki je v svoji osebni drami dosegla zmagoviti vrh. Tvoja pot pušča globoke sledi, na osebni in družbeni ravni. Zapisane so po doleh in po bregeh Črnega grabna, v častitljivi zgodovini trških spomenikov, v duhovni podobi našega človeka, v duši slovenstva. Hvala ti, da smo bili v nekem lepem obdobju del tvojih prizadevanj. Pesnik pravi: Imeli smo ljudi, vrhu gore hrast. Kot neuklonljivi hrast si zaznamoval svoj čas. Hvala ti. Naj tvoj križ, ki si ga postavil na krašenjskem Ciclju v čast samostojni državi Sloveniji in jubilejnemu letu 2000, razsvetljuje temine naših iskanj. Prijatelji in sodelavo ob nastajanju naše občine ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA 1931-2015 Prvi župan Občine Lukovica v mandatih 1994-1998 in 1998-2002 Ustanovni in častni član Nove Slovenije - krščanskih demokratov Spoštovani Živko, počivaj v miru pri Bogu, pri svojem nebeškem in zemeljskem očetu, ki je zaradi človeške nestrpnosti moral tako kmalu zapustiti svojo družino. Svoje poslanstvo na tem svetu si vzel zares in ga tudi v največji meri izpolnil. Hvaležni smo ti za vsa tvoja dobra dela, zgled poštenega človeka in velikega domoljuba, ki mu ni žal časa, energije in denarja, ko lahko naredi kaj dobrega za svojo domovino, občino in domači kraj. Hvala ti! Počivaj v miru! Predsednica NSi priijatelji in člani Ljudmila Novak OO NSi Lukovica avgust 2015 ZAHVALE 27 Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA V 93. letu se je od nas poslovila draga mama, babica in prababica ANA ZUPANČIČ po domače Mlinarjeva Ani iz Zlatega Polja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izkazano pomoč in spoštovanje, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču, hvala župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen obred in Slavi za ganljiv poslovilni govor. Hvala tudi dr. Logarju, sestri Tatjani in patronažni sestri Mateji ter zdravstvenemu osebju Infekcijske klinike, doma v Gornjem Gradu in bolnišnice v Topolšici, ki so mami lajšali njene zadnje trenutke. Sin Janko z družino ter hčere Janika, Anica in Tatjana z družinami Julij 2015 W~om/ad na vvt ¿c- fatoj, čaAa/a ¿o, da/vkideA to, iea(¿a ¿o- na ¿¿a - Jtdca/a ¿a.. a ieie ni/cdov- večne ¿o-/ Ob Malem šmarnu bo minilo 5 let odkar je odšla naša mami Marija - Mimi Stupica Ob Božiču pa že 14 let ni med nami našega dobrega ata Alojza Stupica Hvala vsem, ki se ju spominjate, Vsi njuni Dom je prazen in na dvorišču oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 37. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil BOJAN ČEBULJ iz Češnjic Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Hvala za vso izkazano pomoč, izrečena sožalja, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala župniku Avguštinu Klobčarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem in pevkam za ganljive žalostinke. Hvala krajevni skupnosti za poslovilne besede. Hvala Pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zlato srce je nehalo biti, smejoče oči so se zaprle. Praznina ostala je, srce polno gorja, a vsako življenje se enkrat konča. Zdaj tam si nekje in čakaš na nas, da se srečamo spet, ko pride naš čas. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 60. letu starosti sklenila naša draga hči, žena, mami, babica, sestra in teta TILKA URANKAR rojena Prašnikar iz Prilesja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi župniku Janezu E. Rusu za lepo opravljen obred in sveto mašo, Simoni Burkeljca in Silvi Ovca za sočutne besede slovesa in Pogrebni službi Vrbančič. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Tako tiho, skromno si živela, takšno si tudi življenje imela, zdaj rešena si vseh bolečin, za tabo bo ostal lep in boleč spomin. V mesecu juniju nas je v 90. letu starosti zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta MARIJA POZNIČ iz Prapreč 26. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovanje sveč in za svete maše. Hvala dr. Lobodi in Irmi za vso nego. Zahvala tudi gasilcem. Hvala župniku Andreju Svetetu za obiske na domu, za sveto mašo in besede ob slovesu. Še enkrat zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Zahvala gre tudi Pogrebni službi Vrbančič in pevcem za lepo zapete pesmi. Vsi njeni Zmagovalna kakovost najboljša cena AAt VEC KOT FER. HOFER. 1. mesto čokolade Najboljše razmerje med kakovostjo in ceno ste potrdili potrošniki, saj je Hofer prejel priznanje Best Buy Award v kategoriji čokolad. Mlečna ali temna, polnjena ali z drobci lešnikov, velika ali mini, Hoferjeve čokolade posladkajo ob katerikoli priložnosti. Privoščite si jih lahko brez skrbi, saj vsebujejo kakav z UTZ certifikatom - pridelan pod strogim nadzorom kakovosti in v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Polnjene čokoladice več vrst, 200 g za kos Sm kKakao (jwcew N«gaí VCert¡fad\ Čokolada s celimi mandeljni 179 lii<® ' Čokolada z drobljenimi lešniki m r ■ Žlahtna mlečna čokolada več vrst, 100 g za kos © Ede! Votomkh Polnjena čokolada več vrst, 100 g za kos >65 lir® * za kos 047