4-2006
21
Kar vle~e me k tlom, tako te`ak nahrbtnik 
imam. Neprijetni znoj mi te~e tja do … Ampak 
druge ni, treba se je pomu~iti. @e v temi pridemo 
do Bivaka Za Akom. Tu si le oddahnem. Dan je 
bil za znoret. V bajti se mi je za velikono~no 
soboto zama{ila kanalizacija! Pa kako ravno za 
praznik! Na sre~o mi je uspelo dobiti de`urno 
ekipo, ki je umazano delo uspe{no opravila, 
tako da sem lahko {el na turo. Darko je tudi 
utrujen, prej{nji dan je imel vodeno turo na 
Stor`i~. Le Irena je videti spo~ito. 
Ve~er je res lep. Skozi veje se na obzorju 
ka`e kulisa martulj{kih vr{acev. V dolini je `e 
pomlad, tule pa je ni {e prav ni~ ~utiti. Na klopi 
razlo`imo hrano, te{imo si lakoto, razpravljamo 
o jutri{nji turi, predvsem pa se zabavamo. 
Zgodaj zjutraj smo `e nared. Nekaj opreme 
pustimo v bivaku in krenemo. Zgoraj `e sveti 
sonce, mi pa smo {e globoko v senci. Sneg v 
strugi je trd, ne udira se, za hojo je to dobro. 
Gore so se `e odkrile, tik pred nami je kraljica 
[iroka pe~. Po dolgi ravnini dokaj hitro napre-
Markacije na Dov{kem kri`u!
Prvega aprila okoli [iroke pe~i
? in µVladimir Habjan
dujemo, na koncu pa zavijemo v {iroko grapo. 
Brez derez naprej ne gre ve~. Grapa je v kopnem 
precej zahtevnej{a, zdaj pa skokov sploh ne 
~utimo. Pred skalno zaporo zavijemo levo. Tu 
nas preseneti strm skok, vendar je sneg trd, kot 
bi plezal v ledu, zato smo hitro ~ez. Za robom se 
odpre dolgo sne`i{~e, ki vodi pod steno [iroke 
pe~i. Zdaj je treba pridobivati vi{ino. Te`a in 
strmina naredita svoje, sopiham, po~ivam, spet 
krenem in spet se ustavim … Tak{ne dele poti 
mora{ enostavno miselno izpre~i. 
In tu mi kapne! Danes je vendar prvi april! 
OK. Ampak ~esa le naj se spomnim, da bi ju 
potegnil? No, pa poskusimo! 
»V~eraj sem bral pri Savencu, da bo eno pla-
ninsko dru{tvo letos markiralo pot na Dov{ki 
kri` …« 
»A daj, nehaj! A so znoreli? Pa kaj mislijo! A 
zdaj bodo pa markirane poti `e vsepovsod! …« 
Darko se kar ne more umiriti. 
Tudi Irena se razburja: »Kako morejo? To je 
pa treba nekaj narest, pisat komu, se prito`it! …«
Krnica za Akom; na za~etku kro`ne poti: v sredini [iroka pe~, levo [krnatarica in Kukova {pica
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4321
4-2006
22
»Ja, res je to obup. [e tisto malo vrhov, ki so 
brez poti, nam bodo uni~ili. Ne vem, kaj bo iz 
tega …«
»Potem bodo tu cele mno`ice ljudi! Pa 
kako ravno Martuljkova skupina. Ta mora 
ostati nemarkirana! Potem nam ne bo ni~ ve~ 
ostalo …«
Nikakor se ne moreta nehati prito`evati. Jaz 
se dr`im skrajno resno, vendar se z zadnjimi 
mo~mi zadr`ujem, da ne bruhnem v smeh. 
Potem grem spet v napad: »Aja, pa po radiu sem 
sli{al, da bo danes ob desetih na vrhu neka pro-
slava s slovesnimi govori, kjer bodo naznanili, da 
bodo poleti markirali, in baje, da bo igrala celo 
harmonika …«
»Daj nehaj! Zdaj pa {e veselica s harmoniko! 
Pa saj so ~isto znoreli!«
ga~no, navaditi se mora{ na ob~utek, da te dr`-
ijo samo zobje. Snemam sisteme, prvega, dru-
gega, tretjega … potem jih pa ni ve~! Pa za za-
dnjim klinom je ravno najte`je, varovanja pa no-
benega! Gladki po`lejeni skoki, brez pravih sto-
pov in oprimkov. Kako le je Darko pri{el tu ~ez? 
Zaradi bolj{ega ob~utka snamem rokavice. Na-
paka! Totalno se mi »zanohta« in na vrhu skoka 
tulim od bole~in. 
“[trikamo” celo uro. Treba pa bo naprej, 
tura je {e dolga. Midva potegneva {e do nasled-
njega roba, potem pa pospravimo opremo. Od 
tam pre~imo v veliko grapo, ki vodi v krnico. 
Zdaj je pred nami le {e hoja. Ni~ ne govorimo, 
saj nas »tla~i« te`a. Amfiteater se vse bolj odpi-
ra, na pol je v senci, pol pa v soncu. ^udovit dan 
je! In ~as je za ponovni napad: 
»^e se prav spomnim, naj bi pribli`no 
tam, kjer je dvojka, potem postavili planinsko 
ko~o …«
»Ko~o? Tam, kjer je bivak? Pa saj to bodo 
procesije ljudi potem tukaj …« Kar vre iz njiju, 
nobeden niti najmanj ne posumi … [ele na se-
delcu pod vzhodnim stolpom [iroke pe~i neha-
ta. Zresni nas skok pred nami. Opisujem nadalj-
njo pot, saj sem edini, ki sem tod ̀ e hodil. Snega 
je precej, skok bo za~injen. Malo po~ivamo. 
Nato gre Darko naprej. Tu smo navezani. V 
spodnjem delu skoka hitro napreduje, vi{je pa 
po~asneje. Kon~no zatuli, da varuje. Zdaj je na 
vrsti Irena. ^akanje je sitno, stopicam in se sku-
{am ogreti, vedno bolj trd sem. ^ez je tudi ona! 
Po`enem se {e sam. V derezah je plezanje dru-
»^udno, ~ez deset je `e, pa se od zgoraj {e 
ni~ ne sli{i ... Zdaj bi se pa `e moralo. Morda se 
bolj sli{i na ono ju`no stran …«
»Presneta banda, naj to delajo v dolini in ne 
v gorah! Hribi za to niso primerni! …«
»A zdaj bodo pa {e harmonike nosil
,
 v hribe? 
Vse je `e markirano …«
Odziv je spet buren in ne pojenja ves Amfi-
teater. Ne vem, ali mi je kdaj uspelo koga bolj 
naplahtati, hahaha. Prav zabavno. To bo {e 
smeha na ta ra~un. Pa kako jima ne kapne? 
Spet nas streznijo te`ave. Sneg je tu slab{i, 
zato gazimo. Priti moramo na najni`je mesto 
grebena Dov{ki kri`–[iroka pe~. Od konca 
krnice do skoka vodi strmo sne`i{~e. Po`enem 
se gor, saj Darko nosi te`ko vrv. Naklonina je 
V zasne`enem Amfiteatru
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4322
4-2006
23
do 50°, sneg pa je vla`en, kaj lahko 
bi se splazilo … Kon~no se`em po 
odre{ilni skali, kjer se lahko varu-
jemo. Darko kombinira sne`ne 
jezike in skalo. Od zgoraj spet 
nekaj tuli, pa ga ne sli{iva. [ele 
ko mu slediva, spoznava zakaj. V 
skoku je naletel na pravo vrvno 
ograjo! Kako pripravno. Le kdo 
jo je pustil tu? Po dveh razte`ajih 
smo ~ez in priplezamo na greben. 
Za robom se odkrijejo novi vrhovi, 
Oltar, [krlatica, Ponce … Objame 
nas toplo sonce. Prav lepo je, samo 
{e vedno smo v zahtevnem svetu.
»Kam gre pot naprej?« spra{uje 
Darko.
Tu {e nisem hodil, vse poznam 
zgolj iz opisov. »Kar po grebenu. 
Po opisu ne bi smelo biti ve~ 
te`av ...« 
»Ampak tule {e ni~ ne ka`e 
na to …« V Darkovem odgovoru 
zasledim senco nervoze. Prvi~, 
odkar se poznava, druga~e je 
vedno »skuliran«. Tudi pozna 
ura nas priganja, skoraj tri je `e. 
V grebenu je res skok, naprej pa 
se ni~ ne vidi. Bomo videli … 
Darko spet potegne razte`aj. Tako 
smo najhitrej{i. Najprej do skoka, 
drugega pa ~ez. Spet nekaj tuli 
za robom, ampak midva ga ne 
sli{iva. Slediva mu. Za robom, za 
gladko plo{~o, je samo {e sne`no 
pobo~je! Hura! Zato je tulil, ker 
smo na vrhu! 
Kratek po~itek, malo za 
malico, malo za razgledovanje. 
Prav lepo se vidi na{a gaz kot viju-
gasta ~rta skozi Amfiteater. Jaz pa 
ponovno usekam: »Hej, pa kje je 
kaj stopinj? Saj bi moralo biti vse 
shojeno, ~e je bilo tu toliko ljudi? 
Kaj pa, ~e so odpovedali zaradi 
slabih razmer? Verjetno so zadevo 
prestavili …« 
Slika desno: Sestop po Jugovi grapi
Slika na naslednji strani: Amfiteater 
(krnica Za [iroko pe~jo) z vrha 
Dov{kega kri`a; v snegu se vidi na{a 
sled.
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4323
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4324
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4325
4-2006
26
Ko je na Dov{kem kri`u sneg, je 
najbolj v rabi pristop na vrh s se-
vera po Jugovi grapi, ki je v ~lanku 
opisan kot sestop. Seveda je 
mo`no na vrh priti tudi z ju`ne stra-
ni, in sicer po obi~ajnem pristopu 
iz Vrat po grapi Rde~ega potoka 
in mimo Bivaka 2 (glej opis v Se-
vernih pristopih, Julijske Alpe, Tine 
Miheli~, Sidarta). Jugova grapa se 
za~ne ob steni [iroke pe~i in se 
zajeda v greben v bli`ini Dov{ke-
ga kri`a. Tura je glede na zahtev-
nost alpinisti~na, vseeno pa je te-
`avnost zmerna. Pot nas iz Gozda 
– Martuljka vodi nad Martulj{ko so-
tesko in pripelje v idili~no krnico Za 
Akom. Tu je postavljen mali Bivak 
III, kjer lahko prespimo, saj je tura 
dolga in naporna. Naslednja “po-
staja” so Trije macesni, prijazna 
ravnica z redkimi macesni prav 
pod steno [iroke pe~i. Nad sne`i-
{~i nad macesni se po~asi obliku-
je strma grapa, ki ~ez ve~ skokov 
pripelje prav pod rob stene in tudi 
~ezenj. Do vrha Dov{kega kri`a 
potem ni ve~ dale~. Razgled je 
obse`nej{i na gore na drugi stra-
ni Vrat, ~udovit pa je pogled v Am-
fiteater pod [iroko pe~jo. Sestopi-
mo lahko tudi na drugo stran v Vrata. Grapa je plazo-
vita, zato pozorno izberimo ~as vzpona. 
Opis: Izhodi{~e je Gozd – Martuljek. Po cesti gremo 
do odcepa levo v Martulj{ko sotesko. Mimo smero-
kaza se po kolovozu strmo vzpnemo do ravnine. Na-
daljujemo ob markacijah dokaj vodoravno mimo od-
cepa desno (Bivak pod [pikom) in levo (planina Ja-
senje) ~ez ve~ stopenj do kri`i{~a (Zgornji Mar-
tuljkov slap). Sledi zahtevnej{i del poti. Strmo se 
vzpnemo pod kratko steno na desni in izpostavlje-
no pre~imo po skalnatem svetu nad sotesko na levi 
(klini, jeklenice) do za~etka krnice Za Akom. Ta del 
je pozimi zelo zahteven, zato pozor! Desno zgoraj na 
hrib~ku (10 minut hoje) stoji Bivak Za Akom. Do sem 
so markacije, naprej ne ve~. Pri razcepu dveh strug 
nadaljujemo po desni. V za~etku je ozka, naprej pa 
se raz{iri. Pred zatrepom doline zavijemo levo in se 
vzpenjamo po desni strani grape po ru{evnatem 
greben~ku v smeri proti levemu boku skoka, nad 
katerim stojijo Trije macesni. Grapa vodi ~ez strme 
skoke v ovinkih navzgor in privede na levo stran 
uravnave Pri treh macesnih (30°). Nadaljujemo po 
neizrazitem sne`nem rebru do polo`nej{ega sveta. 
Usmerimo se desno proti prvemu strmemu skoku, ki 
je vstop k sedlu Grlo in v Jugovo grapo. Preplezamo 
ga kar naravnost (do 35°). ^e je snega manj, ga v 
Dov{ki kri` pozimi, 2542 m  ? Vladimir Habjan
loku preplezamo od desne proti levi. Vi{je se grapa 
obrne v levo (desno proti Grlu) in se zo`i. ^ez ve~ 
kraj{ih skokov pridemo do zadnjega skoka. Izstop je 
strm `leb na desni strani in je ve~krat kopen (II, do 
45°). Na vrhu grape zavijemo levo in pre~imo neko-
liko navzgor, da se nam poka`e vrh in odpre pogled 
na ju`no stran. ^aka nas {e neroden in izpostavljen 
sestop v {krbino, na vrh pa pridemo po skrotastem 
slemenu. Sestopimo po isti poti ali na ju`no stran.
Kak{na je te`avnost? Tura {teje za zimski plezal-
ni vzpon, vi{ina smeri 300 m, naklonina 40°, izstop 
45°, v izstopu skalno plezanje II. Za neizku{enega je 
nujno varovanje!
^asi: 13-15 ur. 
Zaveti{~e: Bivak III Za Akom, 1340 m, 8 le`i{~
Vodniki: Tine Miheli~, Julijske Alpe (PZS), Tine Mi-
heli~, Julijske Alpe, Severni pristopi, Andrej Stritar, 
111 izletov po slovenskih gorah, Igor Jen~i~, Slove-
nija, turnosmu~arski vodnik (vse Sidarta), Igor Mez-
gec, Martuljek, plezalski vodni~ek (PD Postojna, 
PZS), Andra` Poljanec, Turni smuki (PZS), Vladimir 
Habjan, Zimski vzponi v slovenskih gorah (Sidarta)
Zemljevidi: Kranjska Gora, 1 : 30.000, Kranj-
ska Gora, 1 : 25.000, Julijske Alpe, vzhodni del,
1 : 50.000.
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4326
4-2006
27
»Presneta banda, kako morejo, naj grejo 
nekam …« je spet odziv. Spet sta nasedla. 
Neverjetno, da ne ugotovita. 
Hitimo dol, saj je pozna ura. Sestopimo po 
grebenu, namesto na ju`no stran zavijemo na 
severno do {krbine. Zgornji del je skalnat, zato 
se kratek del do snega varujemo. Jugova grapa 
je lepo zalita, torej ne bo ve~ te`av. Tudi Darko 
ima zdaj »normalen« ton glasu. Je pa~ »zihera{«, 
zaupa le samemu sebi, za opis pa sem bil zado-
l`en jaz … Sestopamo, delajo pa se neverjetne 
cokle. ^as je, da do`ivim trenutek zmagoslavja, 
razodetje. Naj jima kapne, da sem se ves ~as 
delal norca! Zato nadaljujem: »A vesta, da bosta 
Ksenja in Maja {li letos v alpinisti~no {olo? Pa 
Slavica bo izstopila iz vodni{kega odseka, pa …
« Izmi{ljam si najbolj neverjetne ideje, da bi se 
jima le posvetilo, pa ni~, samo vzkliki presene~-
enja. Vendar jima sam no~em povedati. 
Irena je po~asna, ker nima {~itnikov proti 
coklam, zato se Darko odlo~i, da naju ne bo 
~akal. Poslavljamo se. Kaj naj zdaj, kako naj mu 
povem?
»Je bila fajn tura, a ne? Divji, zahteven svet. 
Samo tile cepci s to ko~o in markacijami …« 
»Ma ni za povedat …« 
»No ja, se bo `e nekako uredilo.«
»Ti, tole bomo {teli kot alpinisti~no turo, a 
ne? Do kdaj `e veljajo zimski vzponi? Katerega 
pa smo danes?«
»Ja, seveda, tole bo {e zimski vzpon … 
^akaj, marec, april, aha, prvega smo! …« 
Nekaj trenutkov ti{ine …
»O ti pi…!«
Kon~no trenutek zmagoslavja! Darko pa 
poka`e le kisel obraz, se takoj obrne in odide. 
Irena mi privo{~i precej ve~ zado{~enja, saj mi 
priznava odli~en »nateg«. 
»Pa kako nisva ni~ posumila? Pa saj bi to bilo 
res ~udno. Pa kako si mogel? In toliko ~asa …«
Sestop je bil {e dolg, najprej ta del z never-
jetnimi »coklami«, ni`je pa se je neskon~no 
vlekla ravnina. Plazovina pod Tremi macesni je 
bila ogromna. 
Darko je bil hitro v dolini. Kasneje je {e pre-
veril, ali je z nama vse v redu. 
In midva? Vsake toliko ~asa sva se spogle-
dala in bruhnila v smeh. ^udovita tura, kaj naj 
re~em, pa {e zabavna za povrh.
Tega je zdaj `e dolgo. Na{e poti so se 
medtem `e raz{le. Pa kaj zato, ostali so spomini. 
In med njimi je zame prvoaprilski med bolj{i-
mi … m
Tik nad najte`jim skokom pred Amfiteatrom
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4327