rade najboljšim gospodarstvenikom rajena Tone Rakovec in Peter Ažman zbornica pet nagrad za managerje večjih podjetij in prvič pet za podjetnike. ^Banka W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE Ljubljana, 26. februarja - Gospodarska zbornica Slovenije je v Cankarjevem domu razglasila deset izjemno uspešnih .managerje v. Pet nagrad Je predsednik zbornice Dagmar Suster izročil managerjem večjih podjetij, prvič pa so jim dodali pet nagrad za podjetnike, ki uspešno vodijo majhna podjetja. Med desetimi sta dva nagrajenca z Gorenjskega, zanimivo je, da sta oba iz škofjeloške občine. Med managerji večjih podjetij je nagrado in priznanje GZS prejel Tone Rakovec, dolgoletni direktor Domela iz Železnikov, ki je kot uspešni gospodarstvenik s svojim strokovnim znanjem, osebno zavzetostjo in učinkovitimi ter uspešnimi metodami vodenja vidno prispeval k poslovnim rezultatom in ugledu podjetja Domel doma in v tujini. Med podjetniki pa je nagrado in priznanje GZS prejel Peter Ažman, ki vodi družinsko podjetje Difa Škofja Loka. Z livarstvom se ukvarja že od leta 1950, od leta 1967 naprej je bil samostojni obrtnik, leta 1989 pa je ustanovil družinsko podjetje Difa, ki je pred dvema letoma zgradilo novo tovarno. • M.V., foto: G. Šinik Včeraj dopoldne smo na Brniku pričakali naše olimpijce Upali smo na eno, prinesli smo tri jJtnijeni, a nasmejani so se včeraj vrnili domov naši olimpijci - Najprej smo jih pozdravili na »miku, nato pa so jim domači navijači pod večer pripravili sprejeme se v domačih krajih. Brnik, 28. februarja - Že sredi dopoldneva so se na brniškem letališču zbrali mnogi, ki so želeli seči v roke našim olimpijcem. Polna je bila letališka terasa, v letališki stavbi pa je odmevala pesem. Čakanje, ki se je z ene zavleklo na več kot dve uri pa je mnogim ogrelo tudi pete, da so zaplesali. Vročina pa je naraščala in malo po pol dvanajstih ie odmevalo: Jure! Jure! Alenka! Katja! Spela! Miki!.... Adrino letalo je pristalo. Z visoko dvignjenimi rokami in bronastim odličjem okrog vratu je na vrhu stopnic stal Jure Košir: "Preden sem stopil z letala, sem imel skoraj takšno tremo kot pred drugim nastopom na včerajšn- Sm slalomu. Res ste tukaj na _ miku pripravili čudovit sprejem in počutim se tako lepo, da kar težko povem še kaj več, 1* dejal nas najboljši slalo-nust in ponosno kazal bronasto olimpijsko odličje. "Potem ko sem dobila medaljo, je bila moja največja Želja, da čimprej pridem domov. Spremenili smo načrt in sedaj smo doma, čeprav le za dva dni. Vesela sem, ker vidim, da je vsa Slovenija z nami, da se veselijo tako kot mi sami," je dodala prva slovenska in gorenjska dobitnica olimpijske kolajne letošnjih zimskih olimpijskih iger Alenka Dovian. Tudi vodja naših ženskih reprezentanc Jaro Kalan je bil ob sprejemu na Brniku nasmejan: "Res veličasten sprejem! Mislim, da so ga tako dekleta kot fantje zaslužili. Ne prinašamo vsak dan domov treh olimpijskih ko-kjn. To je nekaj fantastičnega za našo malo Slovenijo. Dosti časa za počitek pa ne bo. Dekleta že v sredo odhajajo naprej v Kanado, saj bo, kljub temu da nekateri mislijo, da je sedaj vse končano, sezona se kar dolga." "Po vseh teh medaljah se seveda ob prihodu domov počutimo res fantastično. Na tihem smo upali na eno medaljo, dobili pa smo tri. V tem trenutku to pomeni dvoje: prvič zahvalo vsem, ki so nam pomagali, od trenerjev do sponzorjev, serviser-jev..drugič pa, da se začenja borba za obstoj v prihodnjem štiriletnem obdobju. S sredstvi, ki jih imamo trenutno na razpolago lahko 1. aprila samo rečemo, da se razpuščamo. Upam pa, da bo po teh rezultatih več tistih, ki nam bodo naklonjeni," je bil v mislih na naslednjo sezono in olimpiado direktor alpskih reprezentanc Tone Vognnec Tudi drugi naši olimpijci niso skrivali zadovoljstva, Andreja Grašič, Andrej Miklavc, pa Spela Pretnar in ostali so segali v roke domačim, dobivali so čestitke, rože in vsi so jim hoteli stisniti roke. "Bojim se, da bodo sedaj vse oči uperiene izključno v tri, ki so dobili medalje. To je spodobna krivica, ki pase je ne bi smeli privoščiti. Tu imamo tudi odlične uvrstitve ostali: Hrovatove Miklavca, Pretnarjeve, Kunca, ... Tu se bo pokazalo, ali znamo Slovenci misliti tudi kaj širše ah bomo imeli pred očmi zgolj tiste z medaljami," je dodal minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, ki je zadnje dni na prizorišču v Lillehammerju spodbujal naše fante in dekleta. Mi pa smo v Mojstrani in na Bledu zabeležili, kako so zadnje tekmovalne dneve preživeli starši in navijači naših olimpijcev. Več je zapisano v olimpijski prilogi na 19. strani. V.Stanovnik, foto G.Smik ZLITOVA ŽAGA PONOVNO OBRATUJE - Po objavi stečaja za tržiški ZLIT ob koncu oktobra lani je proizvodnja v tej' tovarni povsem zamrla. Ob svojem prihodu v podjetje stečajni upravitelj ni našel tam dosti drugega, razen velikih dolgov. Sedaj je na dvorišču spet hlodovina in razrez lesa zaposluje nekaj delavcev. V kratkem se bo sestal upniški odbor, ki bo predlagal Rrogram nadaljnjega poslovanja podjetja. Kot je povedal latija Roblek - Majcen v pogovora za Gorenjski glas -objavljamo ga na 3. strani, razprodaje premoženja tovarne ne bo, možna pa je vrnitev žage in dragega premoženja dedičem nekdanjih lastnikov, potomcem grofa Borna. • S. S. - Foto: S. Saje Gorenjski glas v vsako trzinsko hišo Danes, na prvi dan prvega pomladnega meseca, ki obeta toplejše in prijetnejše dni, smo se v uredništvu Gorenjskega glasa sklenili pridružiti pomladanski razgibanosti: nadaljujemo z občasno akcijo dostave časopisa v vsako družino na območju določene pošte. Prvo marcevsko akcijo namenjamo TRZINU - kaltl pismonoše sa danes v vsako trzinsko družino prinesli Gorenjski glas, najbolj bran gorenjski časopis. Kar veliko rednih bralk in bralcev Gorenjskega glasa le ie v Trzinu - tokrat Vas bo še več in veseli bomo, če Vam ho časopis (v njem pa še posebej posebna priloga "Na meji") všeč. Sporočite nam Vaše mnenje in morda tudi odločitev, da se naročite na Gorenjski glas - naš telefon: 064/223-UL Zakaj? Ker je Gorenjski glas vsak torek in petek tako pester kot danes; ker Vam bomo časopis v mesecu marcu pošiljali brezplačno, če se naročite nanj; ker znaša trimesečna naročnina vsega 2.000 tolarjev; ker za naročnike organiziramo priletne In zanimive izlete po posebej ugodni naročniški ceni; ker je s kuponom iz časopisa objava malega oglasa do 10 besed v Gorenjskem glasu brezplačna* Pismonoša je torej v Vas hišni nabiralnik danes prinesel dober časopis - zanesljivo dobra odločitev bo, če naroČite Gorenjski glas. MAKLER BLED d.o.o. PRnnA.lA NEPREMIČNIN V petkovi številki, NE SPREGLEJTE Danes preberite MEJA stran 5 Celo ženin se je zmotil stran 12 Kranjska klobasa je doma iz Trzina stran 18 Slovenija rabi korenit zasuk, ne megle SLOVENIJA IN SVET Visok obisk iz Madžarske S prijatelji predvsem o prometu Portorož, 28. februarja • Na enodnevni obisk je preteklo soboto v Slovenijo prispel predsednik Republike Madžarske dr. Arpad Goncc in se 8 slovenskim predsednikom Milanom Kučanom pogovarjal o sodelovanju, zlasti v prometu. Obiskal je tudi Luko Koper. Gosta megla na letališču pri Sečovljah je v soboto sicer preprečila, da bi madžarski predsednik lahko pristal neposredno na slovenski Obali, kjer sta bda s našim predsednikom dogovorjena, zato je moral slednji na gosta počakati kar dve uri. Pogovore v hotelu Metropol sta oba na koncu ocenila kot izjemno prijateljske, beseda pa je seveda tekla predvsem o medsebojnem sodelovanju. Potrdila sta namero obeh držav, da se tesneje prometno povežeta -že do konca stoletja naj bi vzpostavili kvalitetno cestno in železniško povezavo, spregovorila sta o mejnih prehodih, trgovinsko menjavo pa naj bi razvil in utrdil sporazum o prosti trgovini, ki je tik pred podpisom. Pri obisku na tej ravni ni šlo brez obravnave najbolj perečih vprašanj v bližnji soseščini in širše v Evropi, zlasti ob preizkušnjah, ki jih bo pred obe državi postavljalo vključevanje v razne evropske integracijske procese. Oba predsednika sta obiskala tudi Luko Koper, kjer je Madžarske s 500 tisoč tonami pretovora drugi najpomembnejši tuji partner te luke, zato so jim v procesu lastninjenja ponudili tudi odkup delnic. Madžarski predsednik je obiskal tudi piransko skupnost Italijanov, kjer ga je zanimala dosežena raven pravic manjšine. V zunanjem ministrstvu so težave Ob prvi obletnici ustanovitve odbora Državnega zbora za mednarodne odnose, je predsednik Zoran Thaler ocenil, da med tem parlamentarnim odborom in Ministrstvom za zunanje zadeve ni dobrega sodelovanja. Na 32 sejah s 346 točkami dnevnega reda sta zunanji minister in oba državna sekretarja tega ministrstva premalo sodelovala (na skromni polovici sej), pa tudi iniciativ z ministrstva ni bilo. Največ so obravnavali odnose s Hrvaško, vojno v Bosni in Hercegovini, sukcesijo po Jugoslaviji, slovensko diplomatsko mrežo m Pamerstvo za mir. Čeprav je odbor pravo mesto za pogovor o zunanjepolitični strategiji države, pa ta doslej še ni bila obravnavana, zato nameravajo vprašanje tega prepo-trebnega dokumenta zastaviti na prvi od prihodnjih sej. V preteklem tednu pa ie Slovenijo presenetil tudi hud diplomatski spodrsljaj, ko se je razvedelo, v zunanjem ministrstvu pa so to potrdili, da je odpravnik poslov v Bernu v Švici zaupal izdajanje vstopnih vizumov kar neki turistični agenciji. Ivan Martelanc, ki so ga že odpoklicali, se je v prednovoletnem času namreč znašel pod hudim pritiskom prosilcev za vstopnadovoljenja (več kot 200 na dan), zato je v strahu za ugled Slovenije, ki očitno ni uspela zagotoviti potrebne službe oziroma pomoči, posodil dva žiga agenciji Braha Travel, kije izdala 1.402 vizuma. V nedeljo pa je predsednik Milan Kučan odpotoval na neuradni obisk v Izrael, kamor ga je izraelski predsednik povabil na zasedanje poslovnega foruma v Jeruzalemu. Kljub neuradnosti obiska se bo srečal s predsednikom židovske države in njenim zunanjim ministrom. Vesti o tem, da bosta še v marcu ločeno obiskala Izrael tudi premier dr. Drnovšek in še eden od ministrov slovenske vlade tudi na koordinativno vloga ministrstva za zunanje zadeve ne meče najboljše luči. * S. Ž. V Škofji Loki presenečeni nad odnosom države Več denarja za javna dela Škofja Loka, 28. februarja > V Škofjeloški občinski vladi so presenečeni nad predlogom državnega proračuna, kjer so sredstva za javna dela skoraj prepolovljena (glede na lani 48-odstotno zmanjšanje). V svojem že sprejetem občinskem proračunu so namreč za javna dela že zagotovili potrebni občinski delež, ob takem pristopu v državnem proračunu pa bo očitao potrebno krčenje obsega teh del. To se jim zdi povsem nesprejemljivo, saj javna dela zmanjšujejo stroške iz javnih sredstev m istočasno ohranjajo iskalce zaposlitve, zlasti starejše delavce in mlado generacijo v delovni kondiciji. Pri tem ne bi smeli spregledati, da dolgotrajno brezposelni zelo verjetno postanejo trajni strošek države (po izkušnjah iz tujine se več kot polovica takih delavcev ne vključi ponovno na delo). Pomembno vlogo imajo lahko javna dela pri ohranjanju okolja in prostora, pri ohranjanju biološkega ravnotežja z gojitvenimi deli v gozdovih, ki so naše pomembno nacionalno bogastvo, pri vzdrževanju vodotokov in druge infrastrukture. Skofjo Loko posebej bremeni tudi begunski center, kjer imejo pomemben delež prav tako javna dela, zato predlagajo, da se ta delež obravnava posebej in izdvoji iz omejitev. Sicer pa bi bilo zagotovo mogoče s prihranki na drugih postavkah najti manjkajočih 700 milijonov tolarjev, ki bi v Sloveniji zagotovilo delo 5.300 brezposelnih delavcev. • Š. Ž. NAGRADNA IGRA Vaša hišna številka je morda vredna več Vsak torek ena srečna družina vec Nekje na straneh današnjega Gorenjskega glasa je v dveh kosih objavljena hišna Številka, ki je tokrat "srečna hišna številka". Dmtini, ki stanuje na srečnem naslovu, hišna številka prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Nagrado pa prejme tisti, kis srečnega naslova prvi poklice v uredništvo Gorenjskega glasa, 064/223-1U. Hišna številka, ki je tokrat srečna (sestavljena iz dveh "zvezdic", kiju najdete skriti nekje v časopisu), je morda naslov večdmiinskega stanovanjskega bloka ali pa je v naselju (ulici) več takih hišnih številk, kijihloči le dodatek (a,b,c..). Zato velja: nagrado dobi prvi, ki pokliče. Skrajni rok za Vaš'klics srečnega naslova pa je do jutri, srede, do J4.ure.Ysak torek z Gorenjskim glasam ena srečna drutlna več. Slovenski politični prostor se je začel bistriti Demos po Demosu na desnici Združevanje sredinskih strank posredno in glasovanje v parlamentu neposredno, so vzroki za klice po združevanju na desnici. SLS je le za koalicijo, SDSS pa za predčasne volitve. Ljubljana, 28. februarja - Združevanje sredniskih strank - nekateri več kot 30 sedežev, desnosre-pri tem dodajajo tako imenovanih' - je zagotovo vplivalo na dinsko označbo pa razlagajo s glasovanja v Državnem zboru, zlasti ob presenetljivem znižanju tem, da socialni demokrati obrambnega tolarja, ki so ga povsod razumeli kot začetek Janeza Janše med konzerva-obračuna z obrambnim ministrom Janezom Janšo. Da je temu tivne stranke vnašajo socialni tako, se je pokazalo že v odgovoru premiera na zahteve po korektiv, ponovnem usklajevanju v vladni koaliciji, ko je vsem, ld niso Tudi ta pobuda, kot že nekaj zadovoljni na široko odprl vrata za izstop, ie bolj pa v nekaterih sklepih vlade, ki so sledili. Pobudo SKD o združitvi desnosre-dinskih strank pa v SLS zavračajo in predlagajo začetek graditve trdne programske koalicije. Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je soglasno sklenil predlagati Slovenski ljudski stranki in Socialnodemokratski stranki Slovenije začetek postopka združevanja teh strank v des-nosredinsko stranko, kar ljudje na terenu že dolgo časa zahtevajo, so sporočili pri SKD v petek. Nastala naj bi nova stranka z novim imenom, vodili pa naj bi jo ljudje vseh treh strank. Ustanoviti je potrebno močno stranko, ki bo sposobna uravnotežiti blok Združene liste ter nove Liberalne demokracije Slovenije, zlasti pa je to pomembno pred nastopom na letošnjih lokalnih volitvah, saj bi bilo le tako možno, da nastopijo s skupnimi kandidati. V Državnem zboru naj bi nova desnosredinska stranka imela podobnih, pa je pri SLS naletela na odpor, saj je glavno odbor te stranke ponovno in skoraj soglasno zavrnil možnost združevanja strank in še enkrat predlagal uresničevanje pro- Ponovno je potreben Demos V analizi političnega poloiaja v Sloveniji v predsedstvu SDSS ugotavljajo, da je sedanji politični poloiaj povsem podoben razmerju političnih sil konec leta 1989, "ko je Slovenijo skoraj popolnoma obvladovala takratna Zveza komunistov prek SZDL, reiimskega sindikata in drugih transmisijskih organizacij. Tudi danes v Driavnem zboru prevladujejo politične sile enake usmeritve, zakrite pod različnimi demokratičnimi imeni, sestop komunistične stranke z oblasti pa se je dokončno izkazal kot farsa. To po uspešno izpeljani osamosvojitvi Slovenije in začetku nekaterih reform vse bolj negativno vpliva na politični in mednarodni poloiaj Slovenije. Vsem demokratičnim silam v Sloveniji, podobno kot leta 1989, ko je nastal Demos, ne preostane nič drugega, kot da se poveiejo v koalicijo demokratičnih strank in se združene uprejo korupciji, pravnemu neredu, političnemu nasilju in restavraciji neokomunizma ter po zmagi na predčasnih volitvah dokončajo leta 1990 začete politične in ekonomske reforme." gramske koalicije na pozitivnih izkušnjah nekdanjega Demosa. Združevanje bi namreč pomenilo ožitev političnega prostora, kot ga pomeni programska koalicija, med strankami, ki bi lahko pri tem sodelovale, P* poleg SKD in SDSS pri SLS vidijo tudi Zelene Slovenije, Samostojno poslansko skupino in nekatere stranke Slovenske desnice. Veseli jih, še dodajajo pri SLS, da se SKD vrača v desnosredinski politični prostor, vendar bodo zaradi svoje specifične in socialno občutljive volilne baze vztrajali na svoji "izvirni poti". Na pobudo o združevanju desnosredinskih strank pa se je nemudoma pozitivno odzvalo predsedstvo SDSS in se v pismu SKD, SLS ter Zelenim Slovenije zavzeli za takojšnje pogovore o "koaliciji demokratičnih strank", opozarjajo na to, da tisti, ki v Sloveniji najbolj svarijo pred bipolarnostjo političnega prostora, z združevanjem na tako imenovani sredin' najbolj korenito počenjajo prav to. Povezovanje desne sredine (ki v bistvu predpostavlja tudi izstop SKD iz vlade) bo pripel; jal v položaj, ko "sredina mlevica ne bosta imeli v parlamentu zadostne večine za oblikovanje trdne vlade, to pa bo pripeljalo do potrebe po pre" dčasnih volitvah, kar je z* SDSS edina prava rešitev. Poziv "poštenim članom" sredinskih strank (DS, ZESS in SSS), da se jim pridružijo, pa je v teb strankah, ki so to razumele kot surovo vmešavanje v "notranje zadeve" in kršenje osnovnib pravil obnašanja med strankami, razumljivo vzbudtt precejšnje ogorčenje. • S. Žargi Slovenski parlament bo nadaljeval februarsko zasedanje Tokrat smo dobili novega ministra Ljubljana, 28. februarja - Včeraj se je začel dragi del februarskega zasedanja Državne-ga zbora, saj je od Štiridesetih točk dnevnega reda pretekli teden ostala Se polovica. Tudi na tem nadaljevanju je nekaj zelo vročih tem in zakonskih predlogov, zato bo tudi nadaljevanje trajalo najmanj tri dni. Drugi del februarskega zasedanja Državnega zbora, ki se je začel danes in bo po načrtu trajal do srede, je bil za premiera bolj uspešen. V razliko do januarske seje, ko predlog za novega ministra za okolje in prostor poslanci niso sprejeli, je drugi predlog za dr. Pavleta Gantarja med poslanci dobil prepričljivo večino, saj je od 80 poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice, kar šestdeset poslancev glasovalo za predlog in le 20 proti. Novi minister je docent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, utemeljitev dr. Drnovška, da je kot avtor knjige Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje (1984) ustrezen kandidat za predlagano ministrsko mesto, pa je očitno prepričala. Vrsta zakonskih predlogov, ki so se znašli v drugi polovici februarskega zasedanja Državnega zbora, je med strankami že povzročila kar nekaj polemik, zato tudi v parlamentu verjetno ne bo Slo povsem gladko. Največ besed je bilo okrog predlogov zakona o javnih glasilih, zakona o RTV (tovrstna zakonska, ureditev je po svoje tudi ogledalo demokratičnosti družbe, zato se ni čuditi, da so nedavno v Ameriki pri ocenjevanju položaja v Sloveniji temu namenili kar osrednje poglavje)' enako velja tudi za nekatere zakonske osnutke s področja kulture in zlasti pnr" eianja iger na srečo. Tu je še drug* obravnava zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ta zakon verjetno čakajo najhujše težave šele pri njegove*« uresničevanju), vprašanje pa je tudi, kakšna bo usoda zakona o plačah poslovodnih delavcev, ki mu vlada nasprotuje. Ob vsem, kar se dogaja pri nas pri prodiranju tujega kapitala in naših načrtih pri tem, je tokraj na dnevnem redu pomembna točka tu* strategija do tujih investicij. Omenimo naj še, da se danes sestaja tudi Državni svet, in iz gradiva je razviden tO* predlog, poleg obravnave drugih zakono*, da naj bi dva zakona: o referendumu'1! ljudski iniciativi ter o ustavnem sodi&u Državnemu zboru (s suspenzivnim vetom; vrnili v ponovno odločanje. • S. Z. ponudili še marsikaj več: višji standard, dodatne storitve, razvoj smeri gerontoloških centrov, če bi imeli vse našteto tudi možno tržiti, da o možnosti privatizacije niti ne govorijo. Tudi idejo uvedbi nacionalne pokojnine, ki bi mnoge odrešila ponižujočega te birokratsko zapletenega iskanja raznih socialnih pomoči, podpiraj Š. Žargi vsi. • STRANKARSKE NOVICE 'STRANKARSKE NOVICE Slovenska ljudska stranka Dom upokojencev za prihodnje Kranj, 28. februarja - V petek je Slovenska ljudska stranka priredila v Domu upokojencev Kranj kar nekaj prireditev, med njimi tudi okroglo mizo o prihodnosti tovrstnih domov. Zbrali so vodstva vseh domov za starejše občane na Gorenjskem, pogovora pa so se udeležili tudi predstavniki nekaterih centrov za socialno delo naše regije. Namen razprave je bil, da bi soočili nekaj tez, ki jih te o upokojenski problematiki oblikovala Upokojenska zveza SLS, s tonkretno prakso v Domu upokojencev v Kranju in širše na Gorenjskem. Med dokaj enotnimi orisi položaja, mnenji in načrti vodstev domov upokojencev in stališči SLS, ki jih je zastopala dr. Berta Jereb, predsednica Upokojenske zveze pri tej stranki, v prepričanju, da morajo biti domovi upokojencev finančno neodvisni, da mora država določiti standarde njihovih storitev, zagotoviti strokovni nadzor, plačila pa bi, poleg neposrednih porabnikov, dobili po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Ponudili bi lahko tudi "nadstandardne" storitve, zavzemajo pa se tudi za diferenciacijo domov glede na obseg, kvaliteto in vrsto storitev ter glede na način financiranja. Pri tem je potrebno vedeti, da se je z izgradnjo mreže novih domov za starostnike v Sloveniji, bistveno spremenila struktura uporabnikov, saj to niso več "hiralnice" v starih pogosto neprimernih stavbah, kjer so zadnji del življenjske poti preživljali predvsem zapuščeni preužitkarji in socialno ogroženi, pač pa je danes poudarek predvsem na zdravstveni negi. Že podatek direktorja doma gostitelja Martina Habjana, da dobro tretjino prihodkov predstavljajo plačila za zdravstvene storitve, tovori o tem, da ti domovi v dobršni meri že uresničujejo predlog LS o nujnosti negovalnih bolnišnic, ki bi lahko bistveno ceneje od "pravih* poskrbele za tiste, ki tako stalno zdravstveno nego potrebujejo, težko bi jo organizirah na taki ravni na domu, da Eacienti ne bi bili povsem iztrgam iz okolja, iz katerega prihajajo, tomovi upokojencev so iz socialnovarstvenih ustanov postali torej zdravstvenosocialne. Pri tem želijo, da se ne bi država vtikala v Slovenska desnica Igra se nadaljuje .5j Ponovno se je v Državnem zboru pokazalo, da so najzanesljivej partnerji v skupnem nastopu proti dovčerajšnjim in današnjrro plenilcem narodovegapremoženja poslanci SLS, SDSS >n manjšem delu SKD, medtem ko sta se pred razreševanje^ nakopičenih problemov iz preteklosti v sistemu Iskra pos'30^ ZL, kot poslušna partizanska kurirčka umaknila, obvešča Sašo Lap? poslanec Samostojne poslanske skupine. S svojo zahtevo po uveo parlamentarne preiskave na začetku prvega dela zasedanj državnega zbora namreč ni uspel, saj je 7 od 30 sopodpisnik zahteve svoje podpise umaknilo, ker da je bila glede na tekst, ki ga podpisovali, spremenjena. V odmoru, ko naj bi poslanec Ltorej treba, že poprej. Na ^4SQ da nekaterih stvari ni moč niti razrez hlodovine "Bližng odprodati niti odtujiti. Ko e Vzhod dobra . firma v stečaju, hitro priletijo imeli delo v pohištveni predelavi, skupaj mrhovinarji, ki bi radi kaj zaslužili. Prodajo pod ceno odklanjam, zato morda nismo hitro našli začetnih rešitev." Kako ste si zamislili izhod iz težavnega položaja, katerih ukrepov ste se lotili najprej? "V bistvu gre za to, da bi ohranili vse dobro in odstranili slabo. Najprej smo se lotili stroškovnega dela poslovanja. Ob visokih stroških za vodarino -med 200 in 300 tisočaki mesečno ■ smo ugotovili, da gre za okvare cevi, ki so že popravljene. Materialne stroške smo znižali, kjer se je dalo, zatem pa smo se lotili Proizvodnih stroškov. Tako v Prihodnosti ne predvidevamo več filigranske obdelave izdelka od začetka do konca za majhne kose, ampak le proizvodnjo pohištva v večjih količinah." Tik pred uvedbo stečaja je tržiška občina nameravala prek podjetja BIOS oživiti proizvodu- približno mesec dni pa v tapet ništvu. Pri tem smo dnevno zaposlovali od 60 do 70 delavcev, predvsem tiste, ki smo jih potrebovali in so bili na razpola-x go. Trenutno pripravljamo izvoz-neposle; gre za dolgoročno pogodbo, po kateri naj bi za tujega partnerja delali večje koli čine pohištvenih elementov. S tem poslom bi mesečno naredili za več kot 1 milijon DEM prometa." Za dolgove ste povedali, da niso majhni. Kdo so največji upniki ZLIT-a, pa kakšna so njihova pričakovanja glede po- "Najprej je treba vedeti, da so zaradi okrog 800 dni blokiranega žiro računa v tovarni iskali razne poti poslovanja. Zato je zelo težko priti vsaki stvari do dna. O nekaterih terjatvah se sploh nisem mogel izreči in jih še preiskujemo. Največji upnik je Matija Roblek-Majcen Ljubljanska banka, Gorenjska banka Kranj, ki ima za okrog 1 milijon DEM terjatev; sledijo Zavarovalnica, Šlovenijales, Elektro in druge organizacije. Na neformalnem sestanku s tremi največjimi upniki smo ugotovili, da bi zaradi možnosti vrnitve nacionaliziranega imetja in hipotek za del premoženja po odprodaji ostanka lahko poplačan le nekatere upnike. Zato so se strinjali, da bi poskusih oživiti proizvodnjo; del terjatev bi priznali kot svoj vložek, del pa jih bo treba poplačati." Kaj pa povezave z Bornovimi potomci? "Njihovi načrti so povezani s kar tretjino tržiških gozdov in vrnitvijo žage v naravi. Izkoriščanje domače lesne mase bi bilo smiselno tudi za nas. V tej smeri se bomo skušali dogovarjati z upniki tudi o vključevanju upravičencev do tega premoženja v solastništvo. Če to ne bo šlo, imamo načrte za izločitev tega premoženja, zapremo pa tisti del, ki je nesporno naš." Z vodenjem stečajnega postopka ste se uspešno spoprijeli že v tržiški BPT. Bodo te izkušnje koristne v primeru ZLIT? "Vsaka izkušnja, zlasti pozitivna, je lahko dobrodošla. Tudi ZLIT-ov primer je moč zapeljati v dobre poslovne vode, seveda, ob določenih popravkih. Naš cilj je, da bi dosegli čimveč dohodka na kvadratni meter proizvodnih površin, zato morajo biti hale polno izkoriščene. Obenem bo treba zbrati primerno ekipo za vodenje tovarne tudi v prihodnje, ko bomo z upniki dosegli ustrezne dogovore." Katere ukrepe predvidevate v bližnji prihodnosti in kakšen razplet napovedujete za nekoliko poznejši čas? "V najkrajšem času bomo sklicali upniški odbor in ga pravno formalno potrdimo. Odbor bo sprejel predlog razreševanja problematike. Upam, da bomo pri tem soglasni, pa da bo naš predlog sprejemljiv tudi za sodišče. S tem bo dana zelena luč, da izvedemo stečaj po prvotni zamisli, to je, z oživljanjem proizvodnje. Na podlagi ugotovljenega dobička bo šele moč izračunati, kakšne so realne možnosti za poplačilo upnikov. Stvari bodo bolj jasne šele čez nekaj mesecev, tudi glede izračunov za nujna vlaganja v proizvodnjo. Če bomo uspeh zadevo končati tako hitro kot v BPT Tržič, bomo lahko zelo srečni." In kje vidite vlogo občine vnaprej? "Občina ima svoje naloge pri razreševanju postopka za vračanje premoženja ZLIT denacio-nahzacijskim upravičencem. To bodo rešili v okviru možnega. Glede sodelovanja s podjetjem BIOS so vsa vrata še odprta, vendarle na podjetniški osnovi." • Stojan Saje j ^Veza kulturnih organizacij esenice je ugotovila, da so bile med prvo in drugo svetovno Jeseniški izvršni svet se je seznanil z informacijo o domovih Boj za kulturne domove Jeser.ice, 28. februarja - Zveza kulturnih organizacij Jesenice predlaga, naj bi številni kulturni domovi postali last krajevnih pUpnostL Ko so pregledali dokumentacijo, so ugotovili, da je Jeseniška občina lastnica večine domov in da je vanje tudi izdatno kulturnem domu na Hrušici med drugim obnovili streho in napeljali instalacije, enako tudi v domu na Breznici in na Javorniku, na Blejski Dobravi pa so s samoprispevkom zgradili svoj dom. Tu je se gledališče Tone Čufar, ki je brez upravljalca in gospodarja. Zveza kulturnih organizacij meni, da je treba lastninski status in upravljalca teh nepremičnin - domov reševati skupaj in celovito, ne pa po trenutnih Eolitičnih in drugih interesih. Ugotavljajo, da ie nemogoče prezreti velik delež, ki so ga prebivalci vložili v domove. Zato predlagajo, da ne glede na predhodno ali sedanje lastništvo n2 ter P° nJeJ v občini Jese-"'ce zgrajeni številni kulturni °m°vi tudi z velikim material- nim in delovnim deležem prebivalcev posameznih krajev, kjer te stavbe stojijo. Nemalo je bilo krajevnih samoprispevkov, izdatno je pomagala Železarna Jesenice. V domovih, ki so predvsem služili amaterski kulturni dejavnosti, so bile po nepopolnih podatkih napravljene številne ttboljšave. Takn sn Hcnimn i kult Tako so, denimo, v domovi pripadajo krajanom in krajevne skupnosti naj bi v prihodnje tudi prevzele skrb za upravljanje in gospodarjenje z objekti. Sekretariat za urejanje prostora jeseniške občine na dopis ZKO odgovarja z informacijo o lastninskem statusu kulturnih domov. Poglejmo nekaj ugotovitev sekretariata za urejanje prostora. Za dom na Dovjem pravijo, da je objekt pod denacionalizacijo, vsa dela pa je sofinancirala jeseniška občina. Zemljiškoknjižni lastnik doma na Hrušici je jeseniška občina, ki je tudi financirala vsa večja popravila. DPD Svoboda Hrušica, po novem kulturno športno društvo se ukvarja tudi z gostinstvom in oddaja v najem poslovne prostore, med drugim za videoteko, nastalo pa je nemalo težav, ko so zasebniku oddali lokal Ajda. Občina je v tem sporu celo predlagala razveljavitev najemne pogodbe, saj je menila, da je najemno pogodbo v imenu društva podpisala nepooblaščena dSnem domu na Dovjem S*1,- Namenski prostor, "Peljali centralno ogrevanje, v kredna seja kranjske vlade "Ne" za hišo v mestu Člani kranjskega izvršnega sveta so zavrnili možnost, da bi občina Kranj uveljavljala predkupno pravico za Tekstilindusovo hišo v centru oseba, zasebnik pa je poslovni prostor prenovil v nočni bar tako, da je dal lokal v podnajem in si tako pridobil premoženjsko korist. Zemljiškoknjižni lastnik doma na Breznici je Rimskokatoliško župnišče Breznica, zemljišče doma na Javorniku je v lasti občine, ki je lastnica tudi gostinskega lokalaTurist, najemnik lokala pa HTP Gorenjka. Tudi na Javorniku je dela sofinancirala občina. Objekt na Blejski Dobravi je v lasti Stanovanjske skupnosti Blejska Dobrava, katere pravni naslednik je jeseniška občina. Občina je lastnica tudi stavbe gledališča. Jeseniška občina niti nima tako malo objektov, ki pa so po drugi strani precejšnje breme za občinski proračun, kajti vzdrževalni stroški so veliki. Občina bo v prihodnje sklenila nove najemne pogodbe v objektih, ki so v njeni lasti. • D. Sedej Kranja. Kranj, 25. februarja - Pretekli teden je bila na kranjskem sodišču ena od dražb, na kater-j|j (raz)prodajajo premoženje Tekstiiindusa v stečaju, zainter-esiranim kupcem pa je bila tokrat ponujena v odkup po-slovnotrgovinska stavba v strogem centru Kranja, na Prešernovi 1. Enonadstropna niša na Maistrovem trgu, v kateri je urejeno tudi podstrešje, je bila na javni dražbi Prodana za tri milijone višjo ceno od izklicne. Tako je edini tražitelj zasebno podjetje Arca-dium iz Ljubljane, katerega Ustanovitelj in lastnik je Matjaž °vsenik, stavbo kupilo za okro-pm 35 milijonov tolarjev. Novi Ustnik je napovedal v hiši nadaljevanje trgovinske dejav- nosti z mešanim blagom na drobno (butik s tekstilom, kozmetiko in ploščami ozroma audio in video kasetami), vse pa naj bi bilo na najvišji kakovostni ravni. O novem lastniku je možno govoriti po petkovi izredni seji kranjske vlade, ki se je le-ta odločila, da kranjska občina za omenjeno hišo v centru mesta ne bo uveljavljala predkupne pravice. Od desetih navzočih članov na seji je šesterica dvignila roke "za", dva sta se glasovanja vzdržala (eden od njiju je bil predlagatelj sklepa občinski sekretar za gospodarstvo Andrej Tavčar), dvojica, predsednik vlade Peter Orehar in sekretar za občo upravo Karel Erjavec, pa sta glasovala "proti". Nekdanja Čolnarjeva hiša tako prehaja v novo lastništvo ljubljanskemu zasebnemu podjetniku, saj očitno članov kranjske vlade ni prepričalo pisno gradivo njihovega sekretariata za gospodarstvo, v katerem so predlagali uveljavljanje predkupne pravice (stavba ima status kulturnega spomenika!). In med drugim zapisali, da je "v interesu občine, da omenjeno stavbo kupi, saj bi se v njej lahko odvijale gospodarske in dejavnosti skupnega pomena za občino Kranj". Zgodba je praktično zaključena, saj je že potekel rok, v katerem je bilo možno vložiti ugovor na odločitev stečajne sodnice. • Vine Bešter Sejem Varovanje -Security 94 Danes se v ljubijani odpira že 4. specializirani slovenski sejem Varovanje - Security. Na sejmu sodeluje skupaj 118 razstavljal -cev iz Slovenije in tujine. Prireditev ie namenjena predstavitvi izdelkov in storitev na področju varovanja objektov, premoženja in oseb, vsako leto pa pridobiva na svojem pomenu, Ob sejmu bo potekal tudi bogat sejemski program, z različnimi posvetovanji, na ploščadi pa bosta razstavljena tudi dva helikopterja. Z manjšim bodo opravljali tudi panoramske polete. Sejem, ki je kljub svoji specializiranosti zanimiv tudi za obiskovalce, bo odprt do 4. marca, vsak dan od 10. do 18, ure. • MG. Erozija načenja robove Kranja Župan grozi, da bo tožil občino Kranj, 1. marca - Ob letošnjem programu spomentškovarstve-nih akcij Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju se je na torkovi seji občinskega izvršnega sveta razvila živahna debata o tem, kako nevarno mesto postaja Kranj. Zavod je na razpis ministrstva za kulturo za sofinanciranje prijavil dvanajst akcij varstva spomenikov naravne in kulturne dediščine in sanacijo zavarovanih dreves, vsi programi so vredni 35,1 milijona tolarjev. Glede na to, da je lani za osem spomeniškovarstvenih akcij republiškega pomena iz državne blagajne prišlo le 5,6 milijona tolarjev, malenkost manj je primaknil občinski proračun, in da bo v republiki prejkone močno okleščen tudi letošnji predlog, so v Zavodu sestavili prednostni vrstni red akcij, ki večinoma pomenijo nadaljevanje že začetih del. Tako so v prednostni skupini: raziskava in delna sanacija mestnega obzidja, obnova obzidja in ureditev Prešernovega gaja, gradbena sanacija baročne domačije v Vogljah in podružnične cerkve sv. Ambroža na Krvavcu, restavriranje fresk in opreme v kapeli sv. Petra v Stražišču, restavriranje fasad Layerjeve hiše v Kranju, restavriranje kmečkih fresk in oltarjev iz 17. stoletja. Samo za te akcije bi Zavod potreboval 12,3 milijona tolarjev iz republiške in prav toliko iz občinske blagajne. V občinski je za letos v predlogu proračuna predvidenih le dobrih 5 milijonov tolarjev. Drobnjakarstvo pri varstvu naravne in kulturne dediščine, ki mu botruje malo denarja, je en problem. Drugi, ki je prišel na dan na torkovi seji občinskega izvršnega sveta, pa je, da erozija vse bolj najeda apnenec, na katerem stoji mesto. Ruši se obrobje kanjona Kokre, kar se vidi tudi ob gradnji mostu, župan Vitomir Gros pa je opozoril, da se bo slejkoprej odlomil Škrlovec in padel na Jelenov klanec. Ob odjugi je iz načetega mestnega obzidja padlo na streho njegove hiše za dve prikolici skal. Pod Layerjevo hišo obzidje visi dobesedno v zraku, držita ga samo še dve oporni točki, odkrušene je že pol manjše trdnjave na Pungratu. Župan je napovedal tožbo občini zaradi nevarnega življenja, če mestnega obzidja ne bodo popravili. 3,5 milijona tolarjev (ki razen tega še vise v zraku), kolikor za letos za raziskave in sanacijo obzidja načrtuje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, je daleč premalo za korenitejši poseg. Nekaj denarja za obnovo zidu predvideva tudi sklad stavbnih zemljišč. Vsekakor bi kazalo mestno obzidje in robove Kranja obdelati celovito in se predvsem v občini sporazumeti za načrtno nekajletno sanacijo. • H. Jelovčan Seja škofjeloške občinske skupščine 0 rudniku in cestah Škofja Loka, 28. februarja - Danes zvečer bo zasedala škofjeloška občinska skupščina, ki ima na dnevnem redu kar nekaj, za to občino posebej pomembnih vprašanj. Zborom bodo namreč, kot so zahtevali na izrednem zasedanju lansko jesen, predstavili program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude v Rudniku urana Žirovski vrh (zaenkrat je še vedno v fazi delovne verzije) ter informacijo o tem, kaj se operativno načrtuje pri tem v letu 1994. Druga pomembna točka tudi s področja varstva okolja je predlog postopka za določitev lokacije centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, precej burno razpravo pa je pričakovati ob nadvse skromnem programu obnov regionalnih cest v občini Škofja Loka v letu 1994 ter obdobju 1994 do 1998. • Š. Z. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Sp. Besni ca 81 V FEBRUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Pokličite ^064/403-871 Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/36 in 39/86 ter RS, štev 26/90,18/93 in 47/93) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet Skupščine občine Kranj na svoji 165. seji dne 22/2-1994 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA SANACIJO DEGRADIRANEGA PROSTORA 1. Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora, ki ga je izdelala Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje pod štev. 352-01/94-04 z datumom februar 1994. 2. Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave v prostorih Upravne organizacije za urbanistično načrtovanje, soba 198, ter v krajevnih skupnostih: Bela, Besnica, Bitnje, Britof, Zg. Brnik, Sp. Brnik, Cerklje, Duplje, Gorice, Grad, Jezersko, Jošt, Kokra, Kokrica, Orehek - Drulovka, Stražišče, Zlato polje, Planina, Primskovo, Vodovodni stolop, Mavčiče, Naklo, Podblica, Podbrezje, Poženik, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Senturška Gora, Tenetiše, Trstenik, Velesovo, Visoko, Zalog, Zabnica, Olševek - Hotemaže. 3. Javna obravnava o osnutku prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora bo organizirana v sredo, dne 23/3-1994, ob 18. uri v prostorih Skupščine občine Kranj, sejna soba 15. 4. Občani podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku prostorskih ureditvenih pogojev. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglansih deskah Skupščine občine Kranj ter krajevnih skupnostih iz 2. točke tega sklepa. Številka: 351-01/94-04 Predsednik IS Datum: 23/2-1994 Peter Orehar Posvet gorenjskih sindikalistov Kranj, 1. marca - Zveza svobodnih sindikatov za Gorenjsko ta teden pripravlja posvete s predsedniki sindikatov podjetij in zavodov na Gorenjskem. Seznanili naj bi jih z zakonskimi novostmi, ki posegajo na področje socialnovarstvenih pravic, delovnopravne zaščite in davkov, pa tudi z dosežki v kolektivnem pogajanju in pripravah na socialni pakt. Jutri, 2. marca, bosta posveta v sindikalni dvorani Alpine v Žireh, in sicer ob 8. uri, ob 13. uri pa v sejni sobi doma ZB v Skorji Loki. V četrtek, 3. marca, bo ob 8. uri posvet v sejni sobi Domela v Železnikih, ob 13. uri pa na sedežu sindikata na Gorenjski cesti 25 v Radovljici. V petek, 4. marca, se bodo ob 12. uri sešli na sedežu sindikalne izpostave na Jesenicah, v ponedeljek, 7. marca, ob 13. uri pa na sedežu sindikata v Tržiču. • D.Z.Ž. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. I. RS št. 26/90) in 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. RS št. 18/93) ter 115. člena Statuta občine Skorja Loka (UVG št. 10/88) je Izvršni svet Skupščine občine škofja Loka na 153. seji dne 22. 2.1994 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka Prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini Škofja Loka 1. Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini skorja Loka, ki ga je izdelal PROJEKTIVNI ATELJE - PROSTOR LJUBLJANA, pod številko 1021/93 v februarju 1994. 2. Osnutek prostorskih ureditvnoih pogojev se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave, in sicer v prostorih občine Škofja Loka, Sekretariata za prostor in okolje, Mestni trg 15, Škofja Loka, v avli v II. nadstropju. 3. V času javne razgrnitve bodo organizirane naslednje javne obravnave: 1. ŽIRI - v ponedeljek, dne 14. 3.1994, ob 18. uri v Zadružnem domu v Žireh 2. GORENJA VAS - v torek, dne 15. 3. 1994, ob 18. uri v TVD Partizan v Gorenji vasi 3. ŠKOFJA LOKA - v sredo, dne 16. 3. 1994, ob 18. uri v sejni sobi občine škofja Loka 4. ŽELEZNIKI - v četrtek, dne 17. 3.1994, ob 18. uri v prostorih KS Železniki 4. Občani, skupnosti in druge pravne osebe lahko dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe In predloge k osnutku prostorskih ureditvenih pogojev. 5. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. številka ; 362-14/93 Predsednik IS SO Skorja Loka: Datum: 22.2.1994 Vlneencij Demšar. I. r. Na podlagi 6. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin SKLICUJEM ZBORE OBČANOV v krajevnih skupnostih občine Tržič po naslednjem razporedu: petek, 4/3-1994, ob 18. uri JELEN DO L, v domu družbenih organizacij KOVOR, v osnovni šoli Kovor nedelja, 6/3-1994, ob 10. uri LESE, v domu družbenih organizacij LOM POD STORŽIČEM, v domu krajanov ponedeljek. 7/3-1994, ob 18. uri BISTRICA PRI TRŽIČU, v dvorani gasilskega doma PODUUBELJ, v domu družbenih organizacij torek, 8/3-1994, ob 18. uri BREZJE PRI TRŽIČU; v domu družbenih organizacij KRIŽE, v osnovni šoli Križe sreda, 9/3-1994, ob 18. uri TRŽIČ - MESTO, v veliki sejni sobi Skupščine občine Tržič RAVNE, v veliki sejni sobi Skupščine občine Tržič četrtek, 10/3-1994, ob 18. uri SEBENJE, v domu družbenih organizacij SENIČNO, v dvorani krajevne skupnosti Prebivalci krajevne skupnosti bodo na zboru občanov oblikovali predlog, katero območje se določi kot referendumsko območje za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev občine. Da bi imel predlog ustrezno težo, vas vabim, da se zborov občanov udeležite v čim večjem številu. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ Peter Smuk, dipl. inž. Številka: 009-01/94-1 Datum: 25/2-1994 Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Predsednik Kranjsko gospodarstvo v programu Ouverture Le kot enakovredni partnerji Kranj, L marca - Občinski izvršni svet je podprl sodelovanje kranjskega gospodarstva v programu Ouverture, projektu Evropske unije za centralno in vzhodno Evropo, pristopnico pa bo občina podpisala šele po soglasju gospodarske in obrtne zbornice ter zainteresiranih podjetij. Program, ki naj bi se s panožnimi srečanji industrijskih partnerjev provinc Firence (tu je tudi koordinacija projekta) m Basihcata v Italiji, Porto v Portugalski, Andalusia v Španiji in Kranja v Sloveniji prihodnjo pomlad sklenili v Kranju, ie namreč vreden okrog 160.000 mark. Vključuje izdelavo Studije kranjskega gospodarstva, izobraževanja in posvetovanja, poslovne stike in strokovne delavnice, kar naj bi dalo podlago za spoznavanje in sodelovanje gospodarstev Evropske unije z našim na področju razvoja, raziskav, proizvodnje in trženja. Sem sodi tudi vzpostavitev informacijske mreže med lokalnimi partnerji v Italiji, Španiji, Por- tugalski in Sloveniji, prenos Erogramov Evropske unije v ranjsko občino ter oblikovanje rizičnih skladov za uresničitev projektov med poslovnimi partnerji. Kranjski izvršni svet je sodelovanje kranjskega gospodarstva v programu Ouverture načelno sprejel, saj priložnosti za povezovanje z Evropo nikakor ne gre zametavati, hkrati pa je menil, da je treba ponujeno roko s pametjo izkoristiti; sodelovati le kot enakovreden partner. Kaj je v ozadju velike želje, da bi Kranj stopil v projekt, ne da bi mu bilo treba plačati "vstopnico" 5000 ekujev (okrog 10.000 mark), da tudi sicer Kranj nima nobenih finančnih obveznosti pri uresničitvi projekta - poračunali naj bi v storitvah Pharovega poslovnega podpornega centra v Kranju - je bilo osrednje vprašanje, okrog katerega se je sukala debata na seji občinskega izvršnega sveta. Odpirala so s* namreč vprašanja kot, zakaj bodo študijo kranjskega gospodarstva delali tuja in ah ne gre predvsem za njihovo osvajanje slovenskega trga. Zato tudi zgolj načelni pristanek izvršnega sveta, ki v projektu sprejema za občino le vlogo servisa, nosilstvo pa prepušča obema zbornicama in zainteresiranim podjetjem. • H. Jelovčan S seje tržiškega izvršnega sveta Letos ne bo šlo brez zadolževanja Proračun za leto 1994 ne bo pokril vseh potreb, zato bodo naložbe v komunalno infrastrukturo uresničili s posojilom. Tržič, L marca - Na petkovi seji izvršnega sveta so več točk dnevnega reda posvetili denarju v občinski blagajni in delu občinskih upravnih organov. Ce so lahko zadovoljni potrdili zaključni račun lanskega proračuna, pa bo še dosti dogovarjanj potrebnih pred sprejemom letošnjega proračuna. V osnutku tega dokumenta namreč potrebe znatno presegajo predvidene prihodke, zato bodo najeli za dobrih 27 milijonov tolarjev posojila. področjih - od štipendiranja do sofinanciranja del v krajevnih skupnostih. Lansko jesen so v tržiški občini pričakovali izgubo v [iroračunu, kar pa se, na srečo, e ni zgodilo. V proračunsko leto so startali, kot je povedala načelnica oddelka za splošne zadeve in finance Alenka Mar-iič - Bedina, s 17 milijoni tolarjev primanjkljaja na komunalnem področju. Tudi finančna disciplina posameznih proračunskih porabnikov v letu 1993 je popustila v tolikšni meri, da jih je rešilo le dovoljenje iz republike ob koncu leta za povečanje limitirane javne porabe. Dobrih 399 milijonov za te namene oziroma blizu 485 milijonov SIT za vse potrebe v občini ie znašal končni obračun prihodkov in odhodkov za 1993. leto. Pred potrditvijo zaključnega računa lanskega proračuna je člane izvršnega sveta zanimala predvsem usoda neporabljenih 20 milijonov tolarjev od prodaje stanovanj; ta denar bodo porabili za letos predvidene gradnje novih stanovanj. Ivan Eler se je čudil ostanku dobrih 3 milijonov tolarjev za zemljiško dejavnost, medtem ko nekaterih začetih del ni moč hitreje izpeljati zaradi pomanjkanja denarja. Ob tem se prenaša v leto 1994 tudi 2 milijona tolarjev za urejanje podeželja in 200 tisočakov za varstvo pred požari. Župan Peter Smuk, ki spremlja le najpomembnejše seje izvršnega sveta, pa je opozoril na majhno izrabo načrtovanih sredstev na več Težavno sestavo letošnjega občinskega proračuna je po pojasnilih načelnice Maršičeve dodatno zapletlo nedavno zmanjšanje obsega javne porabe zaradi stroškov za volitve, v Tržiču za skoraj 4,2 milijona tolarjev. Nekaj večjo vsoto denarja nameravajo zato nameniti iz tekoče proračunske rezerve za reševanje problemov, ki jih pričakujejo predvsem pri financiranju družbenih dejavnosti. Za pokritje dobrih 576 milijonov tolarjev vseh odhodkov pa bo v občinski blagajni letos vseeno zmanjkalo 27.046.000 tolarjev. Ta denar, ki je potreben za sofinanciranje prenove regionalne ceste in izgradnjo novega župnišča v Krizah, bodo zagotovili z najetjem bančnega posojila. Ker je treba upoštevati tudi obresti za kredit, je že sedaj znano, da bo občinski proračun obremenjen s posojilom tudi nekaj prihodnjih let. Zato bodo ob potrjevanju proračunskih zadev na skupščinskem zasedanju 16. marca od poslancev hoteli tudi soglasje za najetje omenjenega posoji-la.Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov za leto 1993 sicer ni sprožilo razprave o številnih podatkih iz gradiva, načelnik oddelka za obrambne in notranje zadeve Drago Ficko pa je ob tem želel razjasniti obtožbe na njegov račun v dnevnem časopisju dan pred sejo. Kot je navedel, tožilcev sklep o uvedbi preiskave leta 1992 ne daje osnove za pisanje o njegovi krivdi, saj sodišče niti ni obravnavalo tega primera, za katerega zavrača očitana dejanja. Predsednik Frančišek Meglic je ugotovil, da delo z begunci m dogajanja v zvezi s tem ne sodijo v pristojnost občinske uprave, Župan Smuk pa je vseeno pre-dlagal, naj tožilstvo razčisti primer njihovega vodstvenega delavca. Na seji so med drugim spre* jeli tudi sklep za javno razgrnitev osnutka odloka o PUP za sanacijo nedovoljenih gradenj-Za vseh 23 objektov, med katerimi je največ vikendov, so predlagali legalizacijo. • S. Saje Pomoč beguncem Humanitarna pomoč za življenje Škofja Loka, L marca - Minuli teden je Rdeči križ iz Škofje Loke v nekdanji vojašnici prevzel pomoč mednarodne federacije RK in Rdečega polmeseca za ureditev skladišča, kjer hranijo oblačila, odeje, hrano, higienske pripomočke in druge predmete za oskrbo beguncev. Samo lani so pomagali 400 beguncem in okoli tisočim domačim ljudem, Id so prav tako socialno ogroženi Kot pravijo pri škofjeloškem Rdečem križu, je med temi 20 stalnih prejemnikov pomoči v prehrani, en topli obrok dnevno pa zagotavljajo tudi osmim škofjeloškim brezdomcem. V dveh letih, kar so pri nas begunci, je prispelo veliko humanitarne pomoči. Med drugim je Rdeči križ navezal stike s številnimi tujimi darovalci. Štirje med njimi so večkrat ponudili pomoč in jo obljubljajo tudi za prihodnje, in sicer sindikati iz Torina, Lions klub iz Švice ter gospa Boemer in gospod Mummenthv iz Švice. Lani je RK iz Škofje Loke po oceni vrednosti darovalcev prejel kar za okrog 20 milijonov tolarjev pomoči. Gre v glavnem za rabljene predmete, žal večkrat tudi za nas neuporabne. Gotovine je bilo za 880 tisoč tolarjev, zanjo pa so kupili čistila, higienske pripomočke za zbirni center, spodnje perilo in živila pa za vse tiste, ki jim pomaga Rdeči križ. Iz te namenske gotovinske pomoči prispevajo beguncem (ali njihovim gostitelj skim družinam) del sredstev za kritje pogrebnih stroškov za umrlega sorodnika - begunca. Pogreb na pokopališču v Lipici namreč stane flO tisoč tolarjev, urad za begunce Lani so iz skladišča Rdeč*' ga kriza izdali več kot 3600 prehrambenih paketov, 1600 higienskih paketov, 2600 litrov olja, 1100 kilogramov mleka v prahu, 4000 kilogramov sredstev za osebno in splošno higieno, ter 48 ton ostalih prehrambenih proizvodov. Iz sredstev visokega komisar-iata za begunce je škofjeloški Rdeči krti razdelil nad fet milijonov tolarjev dru-tnam gostiteljicam za povečane stroške. pa pnspeva le 48 tisoč tolarjev. Večjim družinam prispeva & del sredstev za plačilo elektrike, dijakom in dvema študentoma pa vozne karte. • Tone Kristan, predsednik KO izgnancev Kranj: Zavlačujejo in žalijo Kranj, 28. februarja- "Ogorčeni smo nad takšno formulacijo predloga zakona o Žrtvah vojnega nasilja, ki nas enači z nemškimi mobilizirane! in povojnimi zaporniki. Zdaj lahko le čakamo, da v ta zakon vtaknejo se domobrance. Mi izgnanci, internirana in ukradeni otroci smo žrtve neofašističnega vojnega nasilja in kot take nas morajo obravnavati! Na tak način vse skupaj le zavlačujejo in nas žalijo," pravi Tone Kristan, predsednik krajevne organizacije izgnancev kranjske občine. Pisarna KO izgnancev Kranj v avli skupščine občine Kranj je odprta vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15. do 17. ure. Tu se lahko nekdanji izgnanci včlanijo v društvo, dobe vprašalnik o umrlih svojcih - Izgnancih, hkrati pa se lahko tudi naroče na Vestnih, interno glasilo društva izgnancev Slovenije. Veliko razgovorov so že vodili po vseh krajevnih organizacijah nekdanjih izgnancev po Sloveniji in tudi po vseh gorenjskih občinah, ki imajo vsaka svojo krajevno organizacijo. Ves čas si že prizadevajo, da bi izglasovali oblikovanje takšnega zakona, ki bi njih obravnaval posebej, tako kot zaslužijo. Dovolj dolgo so čakali, zdaj je resnično skrajni Čas, da jim povrnejo za njihovo izgubo premoženja, za trpljenje v izgnanstvu. Nestrpno so čakali na ta predlog zakona, zdaj pa ugo- tavljajo, da vsi njihovi predlogi ne veljajo nič. Česar so se najbolj branih, se je zgodilo: poistovetili so jih z nemškimi mobilizirana, kar ni in ne more biti isto. Še več. V njihov zakon naj bi šli tudi vsi povojni, mirnodobski zaporniki, celo prizadeti iz zadnje desetdnevne vojne. In medtem, ko velja denimo, za izgnance, da so morali biti v izgnanstvu pol leta, če hočejo kaj uveljavljati, velja za mobilizirance le tri mesece, za zapornike JLA v zadnji desetdnevni vojni pa le mesec dni. "Mi smo žrtve nacifašistične osvajalne vojne in kot take žrtve druge svetovne vojne nas morajo obravnavati posebej, z nikomer drugim. Tudi z nemškimi mobilizirana ne. Po moje mora vsaka prizadeta populacija svoje odškodnine posebej zahtevati od povzročitelja. Mobilizirana od Nemčije, kateri so služili. Povojnih žrtev tudi ne morejo vključevati v naš problem. Mi imamo zahteve do okupatorja in naše vlade iz tistih sredstev, ki jih je Nemčija plačala bivši Jugoslaviji in so bila uporabljena za izgradn- jo infrastrukturnih objekotv v Sloveniji. Vemo približno vrednost teh objektov in iz tega naslova zahtevamo procentualno svoj delež." Tone Kristan, nekdanji izgnanec, pri vseh teh njihovih problemih ni optimist. Nasprotno-Občutek ima, da imajo vsi drug»> ki so pomagali okupatorju, ve veljave in večje ugodnosti. To J pokazal zdaj tudi predlog zakon* o žrtvah vojnega nasilja in r*** prava o njem pred dnevi parlamentu. Se huje: ob obis* predsednice nemškega parlamenta prejšnji teden v Ljubljani so J. bih predstavljeni zgolj pr°D'e\!j nemških mobilizirancev, izgnan in ukradeni otroci pa so &*. enostavno zamolčani. Ne^£*j0 izgnanci so ogorčeni. Ne boo se pustili, pravi Tone Knstanj Društvo bo o vsem tem obvestil 6. mednarodno konferenco voi nih veteranov in žrtev nasilja, bo marca v Lisboni, napoveduj pa tudi, da bodo, če bo B«g organizirali tudi protestne shoo • • D.Dolenc Naša akcija: KROPIVNIKOVE TROJČICE S PŠATE Celo ženin se je zmotil Prva pot v naši akciji "Družine gorenjskih trojčkov", je bila k menda najstarejšim gorenjskim trojčicam, Kropivnikovim s Pšate. Zdaj se že lep Čas drugače pišejo, imajo svoje družine in dve med njimi tudi vnuke. Šenčur, 28. februarja - Pustimo tokrat ob strani kavaUrsko pravilo o starosti, ki jo je pri ženskah treba zamolčati: Francka, Magdalena in Anica, Rropivnikove trojčke s Pšate, imajo zdaj 45 let. Že dolgo živijo narazen, Francka Kavčič v Hoqulu, Magdalena Hočevar v Šenčurju in Anica Rehbergerna Brniku, vendar se še vedno vsak dan vsaj pokličejo. Posebno trdna je vez med enojajčnima trojčicama Francki in Magdaleni, ki sta si bdi v mladosti tako zelo podobni, da se je na dan poroke zmotil celo Franckin ženin in ponudil roko družici Magdaleni. V življenju trojčic s Pšate, ki so bde za svoj čas prava vaška atrakcija, pa je bilo še veliko podobnih dogodkov. Kropivnikove troičice s Pšate so imele dokaj težko otroštvo, ?aj jim ie oče Jakob umrl, ko jim je bilo komaj tri leta. Mama Angela (danes je stara 78 let), je morala poleg njih preživljati še sinova Jako in Ivana ter hčer Angelo. Tako nam je prijaznem pismu, ki je veljalo kot povabilo na srečanje, napisala Martina, hči srednje izmed trojčic, Magdalene Hočevar. Dodala je še, da so se vse tri mlade poročile: Francka s Petrom Kavčičem s Sentjošta nad Horjulom, ki mu je rodila štiri sinove, zdaj pa ima tudi že dva vnuka; Magdalena in Martin Hočevar imata bi otroke, dve hčeri in sina ter tudi že vnukinjo; Anica, poročena z Jožetom Rehbergerjem na Brniku, ki ima tudi tri otroke, edina še ni babica. Danes so Kropivnikove trojčke ponosne na svojo posebnost, v otroških letih pa jim je bilo zaradi nje hudo nerodno. Vedno so tičale skupaj in Anica, po vrstnem redu rojstva sicer najmlajša, a fizično najmočnejša, je vse tri branila pred zlobnimi jeziki in pestmi vrstnikov. Ko so začele hoditi v šolo, so se morale prvikrat ločiti. Le po dve sta namreč lahko sedeli v eni klopi. Jokale so in se oklepale druga druge, naposled pa so se vendarle morale vdati in Anica je sedla v svojo klop. V šolo so hodile bose. Magdalenca se je velikokrat potolkla, tedaj si jo je Anica oprtala na rame, Francka pa vse tri torbe in v slogi in sožitju so prikorakale v šolo. S hvaležnostjo se še vedno spominjajo dogodka, ki jih je tudi doletel na poti v solo. Ko so osemletne pozimi bose korakale v šolo, jih ie namreč fotografiral naš nekdanji fotoreporter Franc Per- zgodaj končal otroštvo. Niso se mogle šolati, pač pa sta se "starejši" dve po osnovni šoli takoj zaposlili v Tekstilindusu. Anice, ki je pri kmečkem delu odvrnila za moškega delavca, pa mama ni pustila v tovarno. Nekoč, ko sta na živinski sejem pripeljali prašiča, pa se je Anica mami z zvijačo izmuznila in se šla na borzo možitvijo. No, nazadnje pa je tudi mene doletelo," se smeje še vedno dobrovoljna najmlajša trojčica. Podobne, kolikor so si bile, so jih ljudje velikokrat zamen- 1'evali. Francka in Magdalena, :i sta skupaj delali v tovarni, sta to večkrat "izkoristili". Pravzaprav Francka, kadar je imela randi. Tedaj je Magdalena solidarno prevzela delo na njeni izmeni. Mojster ni nikoli ničesar opazil. Nečemu pa se Magdalena še danes velikokrat čudi: povsem enaki sta si bili s Francko, pa je imela slednja na avtobusu vedno več oboževalcev od nje. Seveda, spretneje je sukala jeziček, medtem ko je bila Magdalena bolj resna in molčeča, ugotavlja slednja brez kančka zavisti. Včasih so si bile po videzu zelo podobne. Celo lastni otroci so jih kdaj pa kdaj zamenjali. Le mačke niso mogle pretentati, se smejejo. Različen značaj in načini življenja pa so najbrž vplivali na to, da se danes med seboj razlikujejo tudi po zunanjosti. Francka in Anica sta še zaposleni, prva v Alpininem obratu v Šentjoštu, druga v cerkljanski šoli, medtem ko je Magdalena zaradi bolezni že invalidsko v pokoju. Se vedno pa so vse tri med seboj močno povezane. Obiskujejo se in se kličejo, zlasti Francka in Mag-dalena sta vsak dan na telefonski zvezi. • D.Z.Ž-lebir Kropivnikove trojčke s Pšate pred kakimi štirimi desetletji. Vsi gorenjski trojčki, oglasite se! Naše povabilo izpred dveh tednov še vedno velja, doslej pa se je odzvalo ie nekaj trojčkov. Prihodnji teden bomo na časopisnih straneh predstavili druiino Gartner z Golice nad Selcami, v kateri se je najprej rodil sin, zatem dvojčka, naposled pa trojčki, ki jim je zdaj ie 23 let. Vse gorenjske trojčke znova vabimo, da se nam oglasijo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj (pripis "Gorenjski trojčki) ali po telefonu 223-111. Ob koncu akcije obljubljamo prijetno presenečenje. Francka, Magdalena in Anica danes. dan. Tedaj so od Gorenjskega glasa dobile tri pare povsem enakih rjavin čevljev. "Kar samo se nam je smejalo," se še danes spominjajo. Boj za vsakdanji kruh je Kropivnikovim trojčicam pre- dela, ki je bila tedaj še na sejmišču, prijavit za zaposlitev. Anica, ki jebila med vsemi najbolj vesele narave, je tudi najdlje ostala samska. "Kupila sem si narodno nošo in hodila po plesih. Ni se mi mudilo z OBIŠČITE STUDIO Trg Prešernove brigade 6/4 I KRANJ g (064)326-683 (lote bobnar JMALA ANKETA Veselimo se počitnic na snegu Letošnji šolski koledar je urejen tako, da so vsaka dva meseca počitnice. Zimske počitnice, ki jih gorenjski šolarji uživajo v tem tednu, so že tretje v letošnjem šolskem letu. Preden bo konec leta, bodo še ene, učenci pa imajo med letom tudi možnost izkoristiti pet dni "dopusta", ne da bi se morali v šoli za odsotnost opravičevati. O rednih počitnicah in teh drugih smo tokrat povprašali nekaj kranjskih gimnazijcev. Vlado Radoševic iz Žirov: "Na naši šoli ne moreš vzeti pet dni počitnic brez opravičila, tako kot je to drugod. Toda zaradi tega se ne vznemirjamo, saj obstajajo drugi načini za odsotnost, če že ravno hočeš biti prost. Ta teden zimskih počitnic pa bom izkoristil za smučanje in sicer v Italiji." Marija Gaber iz Škofje Loke: "V Počitniškem tedenu grem s prijatelji smu-at na Vogel. Vem sicer, da obstaja možnost petdnevne odsotnosti brez opravičila, vendar je sama ne bi izkoristila. V srednji šoli se namreč toliko dni zamude v šoli krepko pozna. Če so tehtni razlogi za odsotnost, pa je tako ali tako mogoče izostati z opravičilom staršev. Ne, ne, s šolskim ministrom pa nisem nič v sorodu." Nina Žnidaršič iz Kranja: "Tudi jaz grem v zimskih počitnicah na smučanje v tujino. S teto, stricem in bratrancem gremo v Avstrijo. Lepo bi bilo zimske počitnice podaljšati še za tistih pet dni, kolikor jih menda smemo brez opravičila, vendar so se v naši šoli odločili, da te možnosti nimamo. Bi se pa prileglo še nekaj dodatnih počitniških dni." Aleš Zdešar iz Kranja: "Moje letošnje zimske počitnice bodo bolj delavne. Treniral bom namreč nogomet, pa tudi za šolo bo kaj treba postoriti in se pripraviti, da popravim ocene. Sem že v četrtem letniku, ko je to vse bolj važno. Letos je dovolj počitnic in tudi dobro so razporejene, tako da tistih pet dni brez opravičila skorajda ne potrebujemo. Sicer pa je v našem razredu možno vzeti tudi ta dopust, če greš denimo za toliko dni na smučanje." • D.Z.Žlcbir, foto: G. Štefk Številne dobrodelne prireditve Jeseniška gimnazija pred obnovo Jesenice, 28. februarja - V Jeseniški občini bodo do poletja številne akcije in prireditve, s katerimi želijo pomagati pri obnovi jeseniške gimnazije. Na jeseniški gimnaziji je maturiralo okoli 2.500 dijakov. Ministrstvo za šolstvo in šport je odobrilo sredstva za obnovo jeseniške gimnazije in za gradnjo telovadnice, za katero pa si na Jesenicah prizadevajo, da bi bila nekoliko večja, kot je dosedanji projekt. Obnova jeseniške gimnazije, ki je pod spomeniškim varstvom, naj bi se začela še letos v takem obsegu, da bi med šolskim poukom le-tega kar najmanj motila, obsežna dela pa naj bi izvajalci opravili predvsem med šolskimi počitnicami. Jeseniško gimnazijo je v vseh letih njenega obstoja zapustilo okoli 2.500 maturantov - mnogi od njih so danes ugledni in vplivni ljudje tako doma kot na tujem. V jeseniški gimnaziji so se odločili, da do letošnjega poletja pripravijo vrsto prireditev, s katerimi želijo, da bi Čimveč ljudi prisluhnilo težavam pri zbiranju sredstev za obnovo in po svojih močeh prispevalo za obnovo te srednješolske ustanove z bogato in ugledno tradicijo, kajti jeseniška gimnazija je vrsto let slovela kot srednja šola, ki odlično izobražuje. Ustanovili so več odborov, ki pripravljajo pestre in zanimive prireditve, ki se bodo končale s srečanjem vseh nekdanjih maturantov jeseniške gimnazije. Kulturni odbor pripravlja koncerte, gledališke predstave, literarne večere, likovne razstave, fotografske razstave in izdajo biltena. V dvorani Podmežaklo bodo maja koncerti narodnoza-bavnih ansamblov od Alpskega kvinteta do ansambla Jožeta Burnika in Slovenskih fantov do nastopa zabavnih ansamblov ter nastopi znanih slovenskih pevcev zabavne glasbe. Podmežaklo bo v korist jeseniške gimnazije nastopila tudi godba na pihala in operna sopranistka, med gledališkimi predstavami pa naj omenimo predstavo Pokvarjeno, ki jo je amatersko gledališče Jesenice kot prvo že darovalo v korist obnove gimnazije. Obetajo se zanimivi literarni večeri nekdanjih dijakov, zdaj pesnikov in pisateljev, slikarjev in fotografov. Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar pa je tudi začel široko sponzorsko akcijo zbiranja sredstev in zaprosil vse večje firme predvsem na Gorenjskem, da po svojih zmožnostih pomagajo pri obnovi jeseniške gimnazije. • D. Sedej MESARIJA GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 2EZL.EZ Zkllkl "NIKO" Kovinarsko podjetje Železniki razpisuje: JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev in materiala: Izklicna cena: 1. Stiskalnica BPA 75 T 1 kom 10.000 DEM 2. Ekscenterska stisk. 30 t 1 kom 1.500 DEM 3. Revolverska stružnica 1 kom 4.000 DEM 4. Stružni avtomat 1 kom 1.500 DEM 5. Ekscenterska stiskalnica 1 kom 800 DEM 6. Ekscenterska stiskalnica 1 kom 600 DEM 7. Merilnik trdote Krantkramer 1 kom 2.000 DEM 8. Merilnik trdote EMCO 1 kom 300 DEM Sploini dražbeni pogoji: 1. Izklicna cena izražena v DEM velja v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Gorenjske banke na dan plačila. 2. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun št. 51510-601-10719 pri SDK Skorja Loka, ali eno uro pred pričetkom dražbe v blagajni podjetja. Pred dražbo je potrebno predložiti dokazilo o vplačilu. 3. Varščino se uspešnemu ponudniku (kupcu) na licitaciji vračuna v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, se varščina vrne brez obresti v treh dneh po opravljeni licitaciji. 4. Uspešni ponudnik (kupec) mora blago prevzeti in plačati v petih dneh po dražbi. Če kupec v roku, določenem za prevzem in plačilo, zahteve ne izpolni, se prodaja razveljavi, uspešni ponudnik pa izgubi pravico do povračila varščine. 5. Kupec mora plačati prometni davek in ostale stroške, ki nastanejo s prodajo. 6. Osnovna sredstva si je možno ogledati eno uro pred pričetkom dražbe. 7. Javna dražba bo v soboto, dne 5. 3. 1094, ob 11. uri v skladiščnih prostorih NIKO Železniki, Otoki 16, Železniki. Informacije po telefonu 064-66-221 int. 20-58. Poleg te licitacije bodo v prodaji tudi sledeči nekurantni materiali in rezervni deli: - elektromotorji - reduktorji - stikala, kontaktorji in ostali elektromaterial - pnevmatski cilindri in krmilni elementi - ležaji - semeringi - klinasti jermeni - brusne plošče - ostalo Prodaja teh materialov bo potekala 5.3.1994, od 9. do 12. ure. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1992-1993. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava slik akad. slikarja Jožeta Martnča. V restavraciji Jasmin razstavlja keramične slike Skušnjava Vlado Novak iz Petrovč. JESENICE -V razstavnem salonu Dolik razstavljajo člani Foto kluba Jesenice. V Kosovi graščini je na ogled razstava Rimsko steklo Iz Argyrtuntuma. V bistroju Želva razstavlja akrile Mojca Vilar iz Ljubljane. V Pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Klemen Čebulj, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled barvne fotografije Franceta Urbanije. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja risbe na temo pesnika Prešerna akad. slikar Vladimir Lakovič. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije na temo Les in kamen fotograf Peter Pokom. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih del članov jeseniškega Doltka. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja so na ogled likovna dela akad. slikarke Mire Pregelj. TRŽIČ - V Jožefovi dvorani razstavlja akvarelni opus Pregnetena materija akad. slikar Herman Gvardjančič. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo, v petek, 4. marca, ob 19.30 ponovili Matije Logarja Dosje za abonmapenrJfc //, konto in izven.V soboto, 5. marca, ob 19.30, bodo za izven in konto ponovili komedijo Rayja Coonevja Zbeži od žene. KRANJ: PREDAVANJE - Fotoklub Janez Puhar vabi danes, v torek, ob 18. uri v klubske prostore na Slovenskem trgu 3, vhod 6, v Kranju na predstavitveno predavanje, na katerem bosta člana FK Anton Ažbe iz Škofje Loke Peter Pokom in Peter Pokorn mlajši pokazala izbor svojih del. JESENICE: PONOVITEV KOMEDIJE - V Gledališču Tone Čufar bodo v petek, 4. marca, ob 19.30 ponovili komedijo Ravja Coonevja Pokvarjeno. RADOVLJICA: NASTOP BARTTONISTA - V dvoranici radovljiške knjižnice bodo danes, v torek, ob 19.30 pripravili večer glasbe. Nastopil bo baritonist Damjan Ristič, priklavirju ga bo spremljala Aleksandra Vremšak. KAMNIK: RAZSTAVA - V razstavišču Veronika bodo v ?etek, 4. marca, ob 19. uri odprli razstavo akvarelov Mojce iestenjak- Bahar. MENGEŠ: RAZSTAVA - V avli Kulturnega doma bodo v petek, 4. marca, ob 18. uri odprli razstavo ukovnih del Jurija Mikuletiča. TORKOVI VEČERI Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice A. T. Linharta so za marec pripravili pester program petih torkovih večerov. Začenjajo nocoj z glasbenim gostom baritonistom Damjanom Rističem ob spremljavi pianistke Aleksandre Vremšak. Naslednji torek, 8. marca, bodo obiskovalci zvedeli kaj zanimivega o zdravilnih zeliščih, kakor jih bo tudi ob diapozitivih predstavil Milan Budimirovič. Petra Černe bo tretji torek v marcu, 15. marca, v potopisnem predavanju spremljanem z diapozitivi govorila o Indoneziji. Drugo potopisno predavanje tega meseca bo o Avstraliji, ki jo bo prav tako z diapozitivi predstavila Špela Šeme. Brez dvoma bo zadnji torek v marcu nadvse zanimivo srečanje s pisateljem lanskim nagrajencem Prešernovega sklada Evaldom Risarjem in prevodom Knjige duhovnih zakladov. Z založnico Julijo Pergar bo predstavil še Sufijske zgodbe modrosti. LANI SKORAJ BREZ TEŽAV Tržič • Kot ugotavlja v svojem poročilu za preteklo leto tržiška Zveza kulturnih organizacij, je leto 1993 minilo brez večjih sprememb in pretresov, tako da so lahko ohranili že doseženo raven ljubiteljske kulture v občini, ni bilo treba črtati že tradicionalnih prireditev in akcij, pa tudi s finančnimi sredstvi se je financiranje društvene dejavnosti in strokovnmega kadra kar izšlo. V minulem letu so pri ZKO Tržič med članstvo dobili še novo skupino - oktet Tržič. Uspelo pa jim je med učenci tržiških osnovnih šol in v vrtcih vzbuditi zanimanje za estetske delavnice. Ponudili so jih kar enajst, najbolj pa so se otroci ogreli za lutkovni tečaj, tečaj učenja citer ter dve plesni delavnici. Dobrih trideset udeležencev sicer za začetno dejavnost še ni kaj posebno visoka številka, vendar pa se delavnice tudi nadaljujejo v tem letu, denar pa je zagotovljen še za kakšno dodatno delavnico. ZKO Tržič v svojem predlogu programa za letos predvideva tudi dvanajst občinskih preglednih prireditev, lahko seveda tudi več, kot že doslej pa se bodo posamezne skupine udeležile tudi prireditev v okviru akcij Zveze kulturnih organizacij Gorenjske. Predvidena je udeležba kar pri štirinajstih prireditvah, od tega bo šest pevskih. Čeprav lani ni bilo kaj posebnega zanimanja med društvi za kulturno izobraževalne programe, razen za folklorno, plesno in mladinsko zborovsko izobraževanje, pa ustrezen poudarek izobraževanju zapisujejo tudi v letošnji program v želji, da bo odziv v društvih boljši. Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva 48, razpisuje prosto delovno mesto: - UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po končanem zbiranju prijav. Pred četrto premiero v Prešernovem gledališču PO DOLGEM PREMORU ■ CANKAR Kranj - Po dveh desetletjih bo na odru Prešernovega gledališča Kranj znova zvenelo Cankarjevo dramsko besedilo-Umetniški vodja Matija Logarje za uvod k letošnjemu Tednu slovenske drame v Kranju (od 16. do 29. marca) in kol četrto - zadnjo premiero te sezone že lani ob pripravi programskega načrta Prešernovega gledališča izbral Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Pravzaprav je tolikšen časovni razmak, ko se gledališče ni lotevalo klasika slovenske dramatike, izredno dolg, še posebej, če upoštevamo pogostost, s katero se Cankarja zadnjih nekaj let lotevajo druga slovenska gledališča. Vendar pa je treba upoštevati, da so vsa Cankarjeva besedila zahtevna, zato se razmeroma redkeje Eojavljajo v nepoklicnih gleda-ščih. Ob tem pa seveda ni nepomembno, da se je Prešernovo gledališče še kot neprofesionalni teater ukvarjalo s Cankarjevimi dramami - ob koncu šestdesetih let so igrali Hlapce, sredi sedemdesetih Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Kralja na Betajnovi pa doslej na kranjskem odru še ni bilo. "Prvikrat ga bo zdaj postavil na oder režiser Mile Korun, za katerega pa je po celi seriji režij Cankarjevih dram v različnih slovenskih gledališčih, tudi prva režija te drame," izbiro o odločitvi za to de G EKSPRESIVNO SLIKARSTVO V Mali galeriji v Mestni hiši se na samostojni razstavi predstavlja akad. slikar Jože Marinč iz Kostanjevice na Krki, s katerim smo se na Gorenjskem prvič spoznali šele ob koncu lanskega leta, ko je prejel glavno nagrado na 1. bienalu mesta Kranja. S predstavljenimi deli se Jože Marinč dokaj logično vključuje v sicer nadvse široke okvire slovenskega neoekspresionističnega slikarstva in slikarstva, ki bi ga najlažje poimenovali kot napol abstraktno. To je seveda nadvse ohlapna označba, ki zato zaobjema vrsto samo do neke mere sorodnih likovnih ustvarjalcev različnih generacij, ki zastopajo podobna načela, vendar so načini, principi in rezultati njihovega dela nadvse različni. Do današnjega načina slikanja je Jože Marinč po logični poti prešel iz bolj tradicionalnih slikarskih tem, npr. krajine ali tihožitja, seveda pa od teh motivov, ki so marsikdaj zahtevali tudi ali celo predvsem konkretnost v njihovem upodabljanju, na slikah iz zadnjih let ni ostalo ničesar več. Vseeno so se tudi na teh izrazito abstraktno učinkujočih delih ohranili določeni odsevi predmetnega sveta, ki pa ne nastopajo v zlahka prepoznavnih oblikah, saj umetnik Eredvsem poskuša odslikavati različna stanja in odnose, lastna otenja in občutja v konkretnem svetu lastne okolice, od katerega se je na svojih delih sicer odmaknil, čeprav je ta v modificiranih oblikah na njih še vedno prisoten, in zato namesto nekega Eredmetnega motiva upodablja motiv, ki ga tvori celotna ombinacija na slikah združenih likovnih elementov in bi ga lahko poimenovali kot svojevrsten "duhovni" motiv, saj predstavlja predvsem umetnika samega, njegov način razmišljanja in poglabljanja v likovn probleme. Vsebina slik Jožeta Marinča je torej najbolj odvisna zgolj od primarnih likovnih elementov. V prvi vrsti je tu barva, osvobojena vezanosti na pričakovane barvne vrednosti, ki najverjetneje nastopa v simbolni vlogi, zatem neposredne, impulzivne poteze s čopičem in značilni vijugasti potegi in razmazi barve, s katerimi Jože Marinč poskuša ponazarjati tudi gibanje. Hkrati in predvsem z njihovo pomočjo, kot že rečeno, predstavlja tudi drugačno vsebino, vezano marsikdaj zgolj na ponazarjanje razpoloženj in vzdušij, ki je od slike do slike povsem različna. Na njeno prisotnost nas marsikdaj opozarjajo zgolj naslovi slik, ki jih slikar pogosto izbere šele takrat, ko je shka že končana. Vsekakor so po zaslugi neposrednosti in impulzivnosti v združevanju in uporabi likovnih elementov njegove slike ekspresivno zaznamovane. Hkrati jih obvladuje tudi navidezna abstraktna likovna igra, saj deli slik učinkujejo povsem naključno, čeprav je večina slikarjevih intervencij na platnu povsem naključna in so slike nastajale na premišljen in pretehtan način. • Damir Globočnik Novo na knjižnem trgu SLOVAR SIMBOLOV Ljubljana • Pretekli teden je založba Mladinska knjiga predstavila Slovar simbolov, s podnaslovom Miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Avtorja slovarja sta Jean Chevalier in Alain Gheirbrant, delo pa je v Franciji izšlo že leta 1969 in od takrat doživelo številne ; ponatise in izdaje v mnogih jezikih, med drugim v japonščini in hrvaščini. Pričujoči slovar skuša opisati razmerja podob, idej, verovanj in čustev, ki jih zbuja več kot 1.200 besed, namenjenih simboličnim razlagam. Zaradi lažjega pregleda, je poudarek na tistem, kar je simbolizirano, npr. na duši, nebu in podobno, ali na tistem, kar simbolizira. Razlage niso razvrščene po vnaprej določenem sistemu in so omejene na najbolj zanesljive, temeljne in sugestivne, torej na tiste, ki napotujejo bralca v odkrivanje ali slutenje novih pomenov. Določena gesla so tako peljana skozi različne civilizacije in, kot je dejal na predstavitvi Aleš Berger, slovar ni le priročnik, temveč knjiga, ki jo lahko uvrstimo nekje med literaturo in znanostjo. • M. A. Kranj - Igralec Ivo Ban se bo v tej sezoni Prešernovega gledališča Kranj razen v Logarjevem Dosjeju zdaj predstavil še kot mogočni Kantor v Cankarjevem Kralju na Betajnovi - Foto: Gorazd Sinik razlagal Matija Logar. "Ne gre pa skrivati tega, da smo si v gledališču že dolgo časa prizadevali, da bi Mile Korun režiral v našem gledališču -spet enkrat po dolgem skoraj petindvajset let trajajočem razdobju - in to prav eno od Cankarjevih dram. Izbirali smo med Jakobom Rudo in Kraljem na Betajnovi in se potem končno odločili za slednjega." Zakaj prav Cankar znova in znova na gledališkem odru ni ravno težko vprašanje; očitno [>a so slovenska devetdeseta eta znova čas, ko dramatikova vizionarska beseda spet močneje odzvanja skozi gleda- lišče. Zdi se, da je natanko j devetdeset let po prvi uprizoritvi (dve leti pozneje, ko je bilo delo prvič natisnjeno) Kralj na Betajnovi znova tako aktualen i in pisan na kožo družbenim razmeram, kot je bil ob svojem nastanku. Povezanost vaškega mogotca Kantorja s političnim klerikalizmom je s svojim realizmom in simbolizmom obenem aktualno lahko tudi danes ter v tem okviru vsekakor tud1 izziv za predstavo današnjeg2 tako imenovanega angažirane- | ga gledališča. Razredna nasprotja na vasi ob koncu stoletja so okvir, v katerem P° I odkritem političnem spopad" zmaga teorija nasilja za "bi3' gor naroda". Prešernovo gledališče je v skladu s svojim konceptom gledališkega producentskeg3 centra za to brez dvoma en" najpomembnejših in tudi p° zasedbi vlog eno najobsežnejših predstav zadnjih sezoO zbralo poleg lastne igralske ekipe še imenitno igralsko zasedbo iz drugih slovenskijj gledališč. Pet vlog so prevzel} igralci iz ljubljanjske SN" Drame. Vaškega mogotca Kan-torja igra Ivo Ban, ki bo tako nastopil že v drugi predstavi kranjskega gledališča te sezone Njegovo ženo Hano igra Alenka Vipotnik, Francka, njunahči. je Judita Zidar, Nino igra Bernarda Oman, Maks je Jernej Šugman, "morilec" Bernol je Matjaž Višnar, župnika i#* Aleš Valič, Krneč je Favle Rakovec, v vlogi sodnika nastopa Tine Oman, sodnica J« Tanja Dimitrijevska, oskrbni* je Miran Kenda, adjunkta igfa Ludvik Bagari, Koprivec pa r Ludvik Kavčič. • Lea Mencinger NAJBOLJŠI KOMEDIJANTI^ Cejje - V Slovenskem ljudskem gledališču so se konec minule?/ tedna zaključili tretji Dnevi komedije, na katerih je sodeloval osem poklicnih slovenskih gledališč, med njimi tudi Prešernoy gledališče Kranj s Torkarjevim Revizorjem 93. Naziv žlahtne komedijantke je letos dobila Tanja Ribič za vlog. Suzette v Camolettijevi komediji Pridi gola na večerjo v izye0jl Mestnega gledališča ljubljanskega. Naziv žlahtnega komedijam pa je pripadel Janezu Škofu za vlogo Amorja v Filipčičevi PslD'a Uprizoritev Slovenskega mladinskega gledališča Psiha avtorj Emila Filipčiča v režiji Vita Tauferja pa je prejela naziv žlabtn komedije. * L.M. GLASBENA DEDIŠČINA SLOVENIJE ^ Pri založbi Edition Bizjak že četrto leto izhaja serija lase*?^3 Elošč "Glasbena dediščina Slovenije", v katen je predstavljen ogata glasbena zapuščina Slovenije. Pred izidom je deveta pl°Aa iz te serije, v letu 1994 pa bodo posnete še tri. Glasba, ki je bu posneta prvič in je vzporedno tiskana v notnih edicijah *s založbe, priča o izredno visoki ravni glasbenega življenja . slovenskih tleh, ki se je tu odvijalo pred več sto leti. wi domačimi in tujimi, pri nas delujočimi skladatelji odkriva.1^ vedno nova, doslej nepoznana imena. Paleta glasbenih zvrst*.^ giblje od sakralne do posvetne glasbe, od manjših komp111^ skupin in vokalnih solistov, vse do mogočnih zborovskih orkestralnih zasedb. 6j V preteklih letih je bilo širom Slovenije izvedenih -3 koncertov, na katerih je bila predstavljena nepoznana slovens glasbena dediščina. Prenose nekaterih je sprem, [jala tudi Televwi Slovenija, ki bo v letošnjem letu začela s snemanjem dokurt* a tarnih oddaj "Glasbena dediščina Slovenije" po scenariju («*Ky Bizjaka. Ta pomembni nacionalni projekt bo ob zaklju zaokrožen še z izdajo video kaset, ^% Ob petkih ob 18.30 pa se bo začela odvijati istoimenska sen, radijskih oddaj na Poslovnem valu (88,4 fm). Prve oddaje b ^ posvečene koprskemu skladatelju Antoniu Tarsii, čigar ■> ^ letnica rojstva je bila obeležena v minulem letu. Ob tej priložn so bile posnete kar tri laserske plošče z deli tega skladate^ Sledila bo promocija bogate "ptujske zbirke", Ki predsta h najobsežnejši ohranjeni fond posvetne glasbe pri nas. v letu * ^ bo posebno mesto pripadlo kamniškemu baročnemu skladat Jakobu Frančišku Županu (1734 - 1810), katerega novoodKJ^ dela bodo natisnjena, posneta in predstavljena tudi v koncertih v Novem mestu, Kamniku in Ljubljani, za slovensko javnost pa jih bo spremljala Televizija Slovenija. Torek, 1. marca 1994 GOSPODARSTVO UREJA MARIJA VOLČJAK Finančni minister Mitja Gaspari v klubu gorenjskih direktorjev Dvor Nestabilnost lahko povzroči le politika Še pred letom so bile napovedi zelo slabe, zdaj ste zelo optimistični, nihanja v razpoloženju gospodarstvenikov ne razumem, je dejal Gaspari. Preddvor, 24. februarja - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so tokrat gostili finančnega ministra Mitja Gasparija, pogovor z njim Je bil tokrat zelo zanimiv, saj je minister dokaj sproščeno in samozavestno odgovarjal na številna vprašanja. Ob koncu svojega uvoda pa je dejal, da ne vidi več ekonomskih razlogov za nestabilnost, povzročijo jo lahko le politični pretresi. Lani se je končalo bolje, kot so jj^ogi želeli in pričakovali, uspe-nov 'p bilo več kot pogosto skušajo prikazati politiki. Velik dosežek je 1-odstotna rast družbenega proizvoda, kar je v primerjavi s 6-odstotnim padcem leta 1992 dramatično izboljšanje, Je dejal Mitja Gaspari. Vlada bo ustavila "Mascanje plač V plačilni bilanci s tujino je b»o lani 200 milijonov dolarjev Presežka, kar je prav tako presenečenje, v trgovinski bilanci pa Je 130 milijonov dolarjev pri-^anjkljaja, ki ga je povzročil b'stveno večji uvoz. Lani je bilo "arareč uvoženega za 400 milijo-n"v dolarjev več potrošnega Sa, zlasti avtomobile, saj so »venci stoenke zamenjali za H0ve, boljše avtomobile, to pa )llri je seveda omogočilo tudi n«aščanje plač. Slovenija je ena redkih evrops-držav, ki je povečala izvoz, če HPoŠtevamo medvalutna razmerje bil porast 4- do 6-odstoten, v Pravo tujino seveda. Finančni ^nister Gaspari pa je prepričan, a* je Slovenija v ekonomskih s!*ih z državami bivše Jugosla-Vlje lani dosegla dno. Zaskrbljujoče je še vedno zaposlovanje, če ne bo socialnega jPorazuma, za katerega se sindikati nikakor ne morejo odločiti, °o vlada kmalu, verjetno že ob sprejemanju proračuna, ponudila rešitve, ki bodo vsebinsko po-Lae socialnemu sporazumu, le začel veljati novi zakon, še pred polletjem pa prve resnejše prisilne poravnave, ki bodo pokazale razum in moč upnikov. Ce seveda ne bo zahtev po revizijah in lastninjenju teh podjetij po zakonu, bojim se "originalnega" nov blao, Slov Do konca bomo dokazovali, da so izplačane devizne vloge državni dolg, to je daleč največja tožba za državo, ie dejal direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič. Minister Gaspari je le pristavil: no, izgbubill je ne boste. Kavčič ie Gaspariju še dejal, da morajo Banke devize deponirati v tujini, država pa v tujini najema posojila, naj jih torej pri domačih bankah, saj so v Gorenjski banki obresti za dobre posojilojemalce že samo 11-odstotne. Gaspari je prikimal: da, ko bodo 5-odstotne za dolarje. Ugled Slovenije izbolišuiiL Slovi Je v svetu se 'USuje, Slovenija je zdaj fa 48. mestu, prehiteli smo 'vodžarskd, pred nami pa je tftka. Kakšen je ugled Avenije, se bo praktično P°kazalo, ko bo naša dria-a izdala vrednostne pa-r'rJe, kt bodo namenjeni tropskemu trgu, že prva misija "Za ogrevanje" bo h Pokazala. da bo fj£Pr°tujoči, velike so tudi raz obvezen. Interesi so si tolmačenja na tem področju, je dodal Gaspari. Sicer pa ga finančni sistem najbolj skrbi prav zaradi privati-zacije,zaradi certifikatov, ki lahko povzročijo težave pri obrestnih merah, ki so zdaj tudi že manj kot 15-odstotne. V težave pa lahko zaidejo manjše banke, v teh primerih država ne bo posredovala in doživeli bomo lahko tudi kakšen stečaj, pri katerem seveda ne bodo prizadeti varčevalci, izgubili pa bodo lastniki in na med-bančnem trgu. Problematičen je pokojninski sistem Lani ie bil v proračunu predviden 1,8-odstotni primanjkljaj, leto pa smo končali le z 0,1-odstotnim, namesto 21 milijard tolarjem je imel državni proračun le 800 milijonov tolarjev primanjkljaja, kar je dobro in slabo, saj je to seveda odraz dohodkovne politike. Obremenitev gospodarstva s pogledu še ne izpolnjujejo mas-tritskega sporazuma, Slovenija ga, čeprav ni članica unije. Slovenski dolg znaša 2.874 milijonov dolarjev, če prištejemo še 800 milijonov dolarjev sukcije znaša skupna zadolženot približno 3,6 milijarde dolarjev. Država naj bi se letos zadolžila za 9 milijard tolarjev, nekaj [>osojil je prenesenih iz lanskega eta, saj niso bila porabljena, z njimi bo pokrit velik del proračunskega primanjkljaja. Zadolževanja drugih pa Gaspari ni komentiral, tuje posojilo banki SKB je pač poslovno tveganje, njeno pač, saj zdaj tveganji nosi vsak sam. Zakonu o kupnini se vsi izogibajo Kam bo usmerjen denar, ki se bo v državo (Ljubljano) prelil z lastninjenjem oziroma notranjim odkupom, je zanimalo Branka Renuca, direktorja kranjskih Živil. Veliko denarja bo zaradi popustov pobrala notranja delitev, nihče pa ne ve, kaj se bo zgodilo s certifikati, ki so kot nadomestek denarja iztožljivi od države. Nihče ne ve, če je bilo morda izdanih preveč, nekateri Vlada je podjetjem nastavila zanko, če ne bodo Izkazala dobička, ne bodo smela iznašati kapitala v tujino. Seveda je to slovenska posebnost. Pri financiranju vojaškega programa pa je uporabila majhen trik, saj je zaradi anuitetnega načina financiranja breme razpršeno na več let. V proračuni ni 900 milijonov mark, da bi pokriti že izplačane devizne vloge v bankah, tudi sicer sem sredstva za sanacijo bank zelo težko obranil, saj parlament Država bo pri domačih vrednostnih papirjih prešla na tolarsko nominacijo, nižje bodo tudi obresti Izkazalo se je ie, da je obdavčitev pogodbenega dela previsoka, udaril je tudi preveč počez, zato prek SDK ie rešujejo teiave društev. Kmalu lahko pričakujemo popravek. kaže odpor, da bi v obliki javnega dolga še kaj vložili v banke, je dejal Gaspari. Težko je torej napovedati, kakšna bo usoda zakona, po katerih naj bi glavnico priznali kot terjatev, obresti pa le v bankah z izgubo, s čimer se v združenju bank ne strinjajo. Privatniki imajo zdaj normirane stroške, kar ni najboljša rešitev, saj drugod davkarija stroška, o katerem dvomi, pač ne prizna. Bolje bo poslej organizirana kontrola na terenu, obrtniki pa bodo vse poslovne moji kolegi postajajo nervozni in se vse bolj ozirajo v lastninjenje zavarovanic, je dejal Gaspari. Sicer pa letos velikega priliva še ne pričakuje, pripravljajo pa zakon o kupnini, imeli nai bi vrsto skladov. Pintar je dodal, da se zakonu o kupnini izogibajo vsi, Če parlament ne bo prenehal s sprejemanjem zakonov, ki širijo javno porabo, bo zelo kritičen proračun za prihodnje leto, kar nekaj čarovnika bo potrebnega, da bi ga sestavih ji '-•v.iujuci, veiiKe so iuui raz,- w»wmw»..~. fc„„r---.---- - sc zaiunu u ku^uiii u.ugiuuju iz i med Podjetji, dobri lahko prispevki je bila 50,35-odstotna saj DO sprožil politični konflikt, .PUČuiein u»A cisrliin na iim --i iVnrnv takftoa namena ni imel. pa če ifls^jeio več, sledijo F, *Da podjetja, zato so plač ton!?0 P°ras,e za 14 odstotkov, nost ^a PovecanJa produktivni pa gospodarstvo ni doseglo. ^ikaj se bo letos Wil0 v bančništvu Davčna uprava ni usposobljena, navsezadnje Imajo davčni inšpektorji 30 do 50 odstotkov nižje plače kot Inšpektorji SDK. čeprav takega namena ni imel, zato vlada čaka na sprejem proračuna. Strožji do privatnikov Kako bo zakon o izplačanih devizni vlog vplival na obrestne mere, saj bodo banke to nekako «ai^i™°Fve rezultate pri ob koncu leta 1992, ob koncu morale pokriti, je zanimalo Bme «:n?c>]i bank in nodiet . sra- •___i____a< ah Jw„f„„ ia„; ta Kordeža iz kranjskega Mer nie*rJ1 Dank in podjetij, sra veči i1Ve sicer> tooa so- Letos (J.ln stečajev in s tem odpuš-Ja «e pričakujemo, čeprav je *a Hrvaškem so devizni v*rlevalci od Ljubljanske ba»ke ie izterjali približno bilijon mark, vloiene so za 7 milijonov mark. Tudi proti dunajski zavarovalnici Wiener Staedtische, je Pfi nas pobrala 300 bilijonov mark, bi morali tožoe vložiti posamezniki, vendar tega nihče ne napravi- Sicer pa je ta zavarovalnica v Avstriji zelo močna "> storimo lahko le to, daje ne spustimo k nam, ko bomo °dprli vrata tujim zavarovalnicam. Dve, tri naše °anke se ie dogovarjajo s tajlml zavarovalnicami, vendar je bančno in zavarovalniško poslovanje na 'Mem okencu tvegano, neka-tere naše zavarovalnice pa n'so tako trdne, kot so videti, vse bomo storili, da Se ne ponovi zgodba Ljubljanske banke, vendar ne bi bJi presenečen, če bi se, je °*Jal Gaspari. lanskega leta 45,40-odstotna, lani v povprečju 48-odstotna. V kratkem bodo za 0,3-odstotne točke znižali prispevno stopnjo za zdravstvo, zaradi porodniških dopustov pa uvedb 0,2-odstotno in znižanje bo tako dejansko le 0,1-odstotno. Problematičen je pokojninski sistem, zaradi poračunov se že zdaj zastavlja vprašanje, ali bo letos doseženo zmanjšanje za dve odstotni točki. Slovenija ni pretirano zadolžena Po uvodnih besedam ministra Gasparija so v pogovoru, ki ga je vodil Emil Milan Pintar so vprašanja kar deževala. Pintaria pa je najprej zanimalo, kako finančni minister ocenjuje zadolževanje države in nekaterih institucij v tujini. Gradivo o javnem dolgu je za parlament pripravljeno. Slovenija je trenutno nizko zadolžena država, njene fiksne obveznosti predstavljajo 20,8 odstotka bruto domačega proizvoda, skupaj z garancijami pa 25,7 odstotka. Za Primerjavo, v Belgiji predstavlja 06 odstotkov, v Nemčiji 25 odstotkov, druge evropske države pa so razporejene vmes. Vse države evropske unije v tem ta Kordeža iz kranjskega Merkurja, ki ie opozoril tudi na davčne prekrške privatnih podjetij, ki so vsled tega bolj konkurenčna. transakcije morali opraviti prek žiro računa, evidence pa bodo dvostranske le za večje. Tudi lising bo obdavčen, saj so našli ustrezno pravno tolmačenje, maja pa naj bi dobili davčni zakon, ki bo vseboval tudi pooblastila za davčno policijo. Zdaj se namreč zastavlja vprašanje, ali lahko vstopijo v stanovanje, kjer zasebnik opravlja poslovno dejavnost. Zakon bo prinesel veliko sprememb, tudi strožje kazni, saj bo dveh prekrškom sledil odvzem dovoljenja. • M. Volčjak, foto: G. Šinik Nagrajenca Gospodarske zbornice Slovenije Tone Rakovec in Peter Ažman Ljubljana, 25. februarja - Gospodarska zbornica Slovenije je letos podelila deset nagrad, petim managerjem iz večjih podjetij se je letos prvič pridružilo pet podjetnikov, ki uspešno vodijo majhna podjetja. Dve nagradi sta šli na Gorenjsko, v prvi skupini jo je prejel direktor Dometa iz Železnikov Franc Rakovec, v drugi skupini pa Peter Ažman, ki vodi družinsko podjetje Difa Škofja Loka. Slovesne podelitve v Cankarjevem domu so se udeležili številni ugledni gospodarstveniki in nekdanji nagrajenci, Jredsednik Slovenije Milan Kučan in predsednik vlade dr. anez Drnovšek. Spregovoril je predsednik GZS Dagmar Šuster, ki je dejal, da vsak objektivni opazovalec naših dogajanj prizna, da je ena največjih primerjalnih prednosti Slovenije prav izborni management, ki je moral v preteklosti prestati številne pritiske, vendar zaradi svoje trdoživosti ni bil uničen. Tudi v novih razmerah so managerji pogosto neupravičeno napadani, saj so direktorji vedno primerni za tiste, ki potrebujejo sovražnike. V medijih pa imajo pogosto več prostora tretjerazredni politiki kot vsi uspešni direktorji. Med managerji večjih podjetij so bili nagrajeni: direktor Kolinske Ljubljana Anton Deželak, direktor tovarne moških oblačil Mura Murska Sobota Ernest Ebenšpanger, direktor LIV Postojna Mirko Kaluža, direktor Domela Železniki Tone Rakovec in glavni urednik Gospodarskega vestnika Ljubljana Dušan Snoj. Gorenjski nagrajenec je torej Tone Rakovec, dolgoletni direktor Domela iz Železnikov, glavna dejavnost podjetja je proizvodnja elektromotorjev. Na sliki: Tonetu Rakovcu čestita preedsednik Slovenije Milan Kučan. Med podjetniki, ki uspešno vodijo manjša podjetja, so bili nagrajeni: Peter Ažman, ki vodi družinsko podjetja Difa v Skofji Loki, Stane Jakša, ki vodi podjetje za razvoj in Eroizvodnjo magnetnih ventilov Jakša Ljubljana, Jože Melan-sk, ki vodi podjetje Viva-Trade Nazarje, Jože Papež, ki vodi podjetje Termotehnika Novo mesto in Žarko Samec, ki vodi podjetje Dino Color Vojnik. Z Gorenjskega je torej Peter Ažman iz Škofje Loke, nagrado in priznanje mu je izročil predsednik GZS Dagman Suster (na sliki). M.V. Foto: G. Šinik INFORMACIJA OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ Gospodarska zbornica Slovenije je s Poslovnim centrom pri Evropski skupnosti (Business Cooperation Center, Bruxelles) podpisala dogovor o brezplačni izmenjavi poslovnih ponudb in povpraševanj, Dejavnost centra je namenjena predvsem poslovnemu sodelovanju malih in srednjih podjetij. V devetinštiridesetih državah ima center svoje korespondente (kot je v Sloveniji Gospodarska zbrnica), od katerih prejema oglase ponudb in povpraševanj podjetij in katerim enkrat do dvakrat mesečno pošilja izpise vseh prejetih oglasov. Če ponujate v tujino ali povprašujete v tujini, morate izpolniti obrazec, ki ga dobite na območni gospodarski zbornici v Kranju. Izpolnjen obrazec (natipkan) potem pošljete na Gospodarsko zbornico Slovenije, služba za EOT, ga. Mojca Osojnik. Vaš poslovni interes bo brezplačno posredovan v 49 držav preko sistema BBC pri Evropski skupnosti. Izpise oglasov tujih podjetij si lahko ogledate na območni gospodarski zbornici v Kranju. Hkrati obveščamo vsa zainteresirana podjetja, da imamo tudi nov pregled tržnih raziskav (baza MAID) od 7. februarja 1994. Zaradi številnih vsakodnevnih vprašanj o pridobitvi minimalne stopnje izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, ponovno poudarjamo naslednje: - s 24. aprilom 1993 je začel teči dveletni rok, v katerem si morajo osebe, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, pridobiti ustrezno usposobljenost (Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost U L RS štev. 28/93 in 57/ 93, Zakon o trgovini UL RS 18/93). - priprave na preizkus strokovne usposobljenosti organizira Center za tehnološko usposabljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, kot tudi Srednja trgovska šola v Kranju. Sami pripravljeni seminarji se nekoliko razlikujejo po obsegu in ceni. Izpit oz. preizkus znanja pa kandidati opravijo na Združenju trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije. Center za tehnološko usposabljanje - GZS in Internova Marketing d.o.o. organizirata enodnevni seminar na področju direktnega marketinga. Seminar bo 11. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predaval bo prof. Erik van Vooren. V primerjavi z drugimi dejavnostmi je to delovno področje še precej novo, zato nudi seminar edinstveno priložnost, da se slovensko gospodarstvo in širša javnost seznani z najnovejšimi pogledi na tem področju. Na območni gospodarski zbornici v Kranju si zainteresirana podjetja lahko ogledajo listo proizvodov v Republiki Sloveniji, ki uživa 50-odstotno znižanje carinske stopnje v češki republiki in slovaški republiki. Univerza v Mariboru Tehniška fakulteta nas je obvestila, da je izšel priročnik za zmanjševanje nastajanja odpadkov in emisij. Cena priročnika je 1.300 SIT. Naročite pa ga lahko na Tehniški fakulteti Maribor. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: ŠKODA FAVORIT GLX (model 94) PODROBNA DOPOLNITEV Skoraj natanko pred letom dni smo v Portorožu botrovali krstni vožnji škodinih 548 izboljšav. Do letos v Mladi Boleslavi sicer niso naredili toliko kot pri lanskih modelih, vseeno pa niso stali križem rok in so dopolnili še tisto, kar je tem avtomobilom manjkalo. Na zunaj se kaj dosti seveda ni dalo narediti, ker bo škoda favorit, ki je bila na naši preizkušnji, še nekaj časa ostala v stari obleki. Krojači so ji kljub vsemu nalepili modni dodatek in sicer na boke, kjer so zdaj (pri paketu opreme GLX) bočne letve, ki imajo dvojno korist: pri nerodnem odpiranju se vrata ne bodo več poškodovala, avto pa v celoti izgleda nižji in zato privlačnejši. Tudi na račun antene, ki ie klasično nameščena na strehi in pripravljena radiokasetofona. za vgraditev HVALIMO: izboljiava oprema - udobje - ekonomičnost GRAJAMO: nerodna namestitev ure - skromne zmogljivosti - navidezna okornost Motor skromne zmogljivosti, zmerna poraba Dodatka v notranjosti: digitalna ura in vžigalnik Slednjega v serijski opremi še ni, testni avto pa je bil opremljen z odličnim Blaupunktovim radiom in kombinacija je kar harmonična. Zato pa so konstruktorji izpopolnili notranjost z digitalno uro, ki je kar malce nerodno nameščena na stropu in z dodatkom, ki lajša vožnjo tistim, ki tudi v avtu ne morejo zdržati brez cigaretnega dima. No, k sreči vžigalnikova odprtina, takrat, ko v njej ni vžigalnika služi tudi za vtičnico. Sedeži, armaturna plošča in notranje obloge so popolnoma brez sprememb. Armatura je že od lanskega leta v antracitni črno modri kvalitetnejši plastiki, sedeži pa v novih oblogah, tako da je vožnja s favontom kar prijetna. In nenazadnje, prostora je v tem avtomobilu dovolj tudi za bolj visokorasle, prtljažnik pa zadošča za povprečne družinske potrebe po prtljagi. SMMMMMMMMl Ljubljana PRODAJNI CENTER KRANJ - PRIMSKOVO komunalna cona tf 064/241-11S. 241-114_ TRGOVINA ŠKOFJA LOKA, spodnji trg 19,delovni čas od 8-19 UT 064/622-950 ODLOČITEV V POMLADI ZA SETEV V JESENI •šamana vrtnin, cvetlic ■J.^J.V- mm •cvetlični gomolji •*!?*?°JrtnoorriJa_____ • semena poljščin • semenski krompir • hrana In oprema za male živali ...........______ T-vfT)) •merkahtllho blago In \J>tkL dodatki živinski krmi Se priporoča SIMINARNA tradicija In kakovost PERUM 13»0"\ MEŠETAR Novost s strani: bočne letve CENA do registracije: 1.076.538 SIT Tudi pod motornim pokrovom je ostalo vse po starem, tako kot že leto poprej. 1289 kubični štirivaljnik spada med priletnejše motorje in tu se kaj dosti ne da narediti. Drugače pa velja, da bo favoritovo srce dovolj za tiste voznike, ki nimajo pretirane športne žilice in se predajajo zmerni in tekoči vožnji. V nasprotnem primeru se motor priganjam'u v visoke vrtljaje upre z zamolklim hrupom. Je pa njegova elastičnost v nižjem območju vrtljajev za povsem udobno vožnjo s povprečno potovalno hitrostjo povsem zadostna. Že pri lanskem modelu so konstruktorji naredili dobro delo tudi na področju varnosti. Zavore so neprimerljivo boljše kot pri predlanskem modelu, sposojene pa so seveda pri Volkswagnu, za dodatno varnost pa so tudi vratom namenih zaščito. In pri vsem skupaj je favorit na cesti dokaj stabilen avto, čeprav je nagibanja karoserije skoraj preveč in čeprav že na začetku kaže Barumove pnevmatike zamenjati s kakšni- AVTOM SERVIS IN TRGOVINA miČ,Predilnlška16,TCBPT Delovni čas: 8 -12,13 -17, sobota: 8-12 Tel.:53-334Fax:5M81 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 Kaposi Avtohiša Kaposi d.o.o., Linhartova 9, Ljubljana, tel.: 061/301-722, 301-831 POSEBNA PONUDBA VEUA DO 15.3.1994! FIESTA FUN. Že od 19.650 DEM. 1.11 KAT, 50 KM, 3 ali 5 vrat; 1.31 KAT, 60 KM, 3 vrata. Serijska oprema: zatemnjena stekla, športni volan, športna prestavna ročica, digitalna ura, dve od znotraj ročno nastavljivi ogledali, barvno usklajene sedežne prevleke, opozorilni ton za prižgane luči, zadnja meglenka, V ČASU POSEBNE PONUDBE PODARJA FORD VSEM KUPCEM FIESTE FUN STERE0 AvTORUMCMCASETOFON BtfUPVNKT! ESC0RT GHIA. Do 15.3. samo 30.950 DEM. 1.8i 16V KAT, 105 KM, 4 ali S vrat Redna cena 35.500 DEM Serijska oprema: električna pomična streha, električni pomik stekel spredaj, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv servo volan, zatemnjena stekla, ogrevani električno nastavljivi ogledali, predpriprava za radio z zvočniki, števec vrtljajev, po višini nastavljiv voznikov sedež, zadnja meglenka. digitalna ura, intervalni brisalci (6 hitrosti), ... mi drugimi. Na mokri cesti namreč niso najboljše, zdržijo pa dolgo. Tudi škoda favorit se v svojem tržnem segmentu še vedno drži dobro. In če bodo to vedeli tudi snovalci novega Škodinega avtomobila, bo spomin nanj še toliko boljši. Naši podtrgovci:Servis Bizilj, Ljubljana, 061/50-903;Servis Trzin, Mengeš, 061/721-720;Avtoservis Klemenčič, Ljubljana, 061/112-028;Avto M d.o.o., Tržič, 064/S3-334;Servis Frlic, Lesce, 064/714-567;Mustang d.o.o., Radovljica, 064/714-300; Avtomobil d.o.o., Ljubljana, 061/16-81-434; Avtousluga d.o.o. Ljubljana;061/667-846_ TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina z motorjem spredaj, pogon na prednji kolesi. Motor 1289 cem, 40 kW/54 KM, največji navor 94 Nm pri pri 3250 vrtljajih. Mere: 3760 x 1620 x 1415 mm. NajviSja hitrost: 135 km/h (tovarna), 139 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 6.0/8.2/8.3 I neosvin-čenega goriva na 100 km. Poraba na testu: 8.1 I. M. Gregorič ZA USPEŠEN POSEL POKLIČITE 064/223-111 GORENJSKI GI.AS Marčevska cena enaka februarski Ker se odkupna cena mleka ponavadi spremeni na prehodu iz enega v drug mesec, smo poklicali v kranjsko Mlekarno, kjer pa so nam povedali le to, da se cena s 1. marcem zanesljivo ne bo spremenila. Vrednost tolščobne enote bo tako še naprej 8,3611 tolarja. Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije so bili januarski stroški prireje litra mleka na kmetijah, ki dosegajo povprečno mlečnost 3.800 litrov na kravo, 43,03 tolarja. Cene mineralnih gnojil Agropromet Cerklje (vse cene so brez prometnega davka): * KAN (Agrolinz) 19,80 * NPK 7-20-30 (Ina Kutina) 26,50 * NPK 15-15-15 (hydro, uvoz z Norveške) - okrog 24,00 SIT/kg Poslovalnica bohinjske kmetijsko gozdarske zadruge v Bohinjski Bistrici (cena je brez davka): * NPK 15-15- 15 25,20 Trgovina tržiške zadruge v Križah (cene so brez davka): *KAN 20,87 * NPK 13-10-12 22,70 * NPK 15-15-15 26,40 Kmetijska zadruga Cerklje, poslovalnica Šenčur (cene so s prometnim davkom): *KAN 22,60 * NPK 15-15-15 27,00 *urea 25,40 * NPK 7-20-30 29,70 Cegnar, Virmaše pri Skorji Loki (vse cene so brez prometnega davka, vse gnojilo je avstrijsko): *NPK 15-15-15 24,50 * NPK 8-24-24 29,70 *KAN 19,70 * NPK 6-30-10 29,70 Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce (ceni sta z davkom): •NPK 10-15-20+3 27,50 * NPK 8-24-24 32,90 Cene v zasebnih trgovinah Trgovina Štof, Prešernova 11, Bled (vse cene so z davkom): • krmila: K -19 (Emona) K - briketi NSK 10/1 telštar, 10/1, briketi pšenica 35,50 37,00 44,00 58,00 28,50 48,50 • dodatki: živinska sol bovisal, 5 kg kostomin, 2 kg vitaredin kravimin 32,00 560,00 308,00 355,00 3.850,00 MARCA ^MARMOR vMERKUR okenske police,stopnice, tanke marmorne ploščice, venecijanski in drugi tlaki, obloge... ^MERKUR Od 1 . d o 3 1 .marca v Merkurjevih prodajalnah z gradbenim materialom izdelki MARMOR H O T A V L J E po ZELO UGODNIH CENAH, z Merkurjevo kartico zaupanja l po ŠE UGODNEJŠIH CENAH! MMER'* Torek, 1. marca 1994 VKEME Vremenoslovci nam za prihodnje dni ne napovedujejo izboljšanja vremena. Tako bo še naprej oblačno, le veter bo ponehal. Temperature bodo nekoliko mz|e. LUNINE C* SPREMEMBE \^ Ker je že v soboto polna luna nastopila pb 2.15, bo po Herschlovem vremenskem ključu sneg in vihar. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji torek je naša stara razglednica prikazovala staro kočo na TOeznu, ki je bila odprta I. 1907. Leta 022 jo je zasedla italijanska obmejna straža, saj je po drugi svetovni vojni čez Porozen potekala roeja med Italijo in takratno Jugoslavijo, med drugo svetovno vojno pa je Dlla koča do tal požgana in porušena. Mnogi naši reševalci ste vse to pravilno ugotovili, naš žreb pa je nagrade namenil naslednjim: 1. Miha «aie, Glavna cesta 58, Naklo; 2. Ivan Pagon, Sempeterska 30, Kranj; 3. Borut Pesjak, Zg. Upnica 13, Kamna Gorica; 4. Metka Gašpirc, Tupaliče 29, Preddvor; 5. Anica Perne, Podbrezje 175, Duplje, čestitamo. Danes pa objavljamo razglednico, ki ima sicer poštni datum 5. april '950, vendar je po videzu precej starejša. Na njej pa je cerkvica, ki ima Podobno ime kot neka druga, ki smo jo v naši rubriki že objavili, vendar Pa stoji na povsem drugem kraju. Ugotovite, katera cerkvica je to in kje stoji. Odgovore pošljite na dopisnicah do petka, 4. marca, na nasloc Gorenjski glas, Zoisova 1,64000 Kranj, naš žreb pa bo spet razdelil pet nagrad v vrednosti po 1.000 tolarjev. Dr. Jože Mencinger: Kaj, da mi sledi udbomafjja«. Predsednuik vlade predsedniku republike: Milan, brez skrbi, vse imam v svojih rokah.-, foto: G. Šinik Podeželani nikjer v Evropi te marajo svojih uradnih in driavnih središč, prestolnic in vsepovsod so prepričani, da samo jemljejo in jemljejo, samopašna državna birokracija pa v njih živi, kot se ji lahoče udobno. Da bi potem od Slovencev Pričakovali, da bodo ljubili svojo Emono? Kje pat Samo poglejte ta vedno bolj Popularni hokej! Za Jesenice navija tričetrt Slovenije od yimorske do Dolenjske in St<*jerske, za Olimpijo pa kajpada Ljubljana in še kakšen fvijač od drugod, a Se ta iz *«/ veš kakšne užaljenosti, otročje kljubovalnosti ali trme. In tu gre, če bi zadevo vzeli Pod kakšno drugo lupo, kot je z8olj športna, v precejšnji meri Predvsem za to, da navijaš za nekoga, kije iz province in si z vsemi štirimi proti prestolnici NQJ bodo še tako fejst fantje in resni športniku močvirniki so, Pa zdravo! Ja - m-o-č-v-i-r-n-i-ki! M' mi bilo še dano zaslediti novinarja, ki bi kdajkoli napisal, 5»7 vpijejo navijači na tribunah. Le pa so kdaj, so pisali v belih rokavicah in v pikicah. Nikoli ""o zapisali, da se ljubljanski navijači derejo: Jesenice so pra-Slce, ampak kvečjemu Jesenice s° pras... In tako dalje in tako naprej. Močvirniki pa sploh ne! Kakšen neotesan falot iz province je kdaj kakšnemu močvir-niku že javno zabrusil, da je tnoivirnik in se zraven zadri r'8a rega kvak kvak kvak, takšnega javnega diskurza po uglednih ali manj uglednih časo-W* pa ni bilo. A oni dan smo črno na °elem zvedeli, da je ta zmerl-Jlvka in opravljivka - močvir- nik namreč - dobila domovinsko pravico tudi v našem parlamentu. Ne le da se naši poslanci ne marajo, hudo grdo gledajo, spotikajo in si podtikajo vse mogoče, zadnjič so udarili zelo nizko. Pod pas. Na dolgo in na široko so se bili sporekli, kje naj bo računsko sodišče. Ali v Celju ali v Ljubljani? Bile so številne, pod pas kolenih, da kaj dobimo... Ena gospa poslanka je sploh kompetentno posegla v ta gostilniški spor, ko je izbruhnila nekaj o daljavah in cestah. Rekla je: Ljubljana je res prestolnica, ampak to še ne pomeni, da se vse poti stekajo vanjo. Ko bomo enkrat zgradili ceste, bodo razdalje simbolične... " Gospod Marijan Poljšak pa je takole dejal: "Če gledam Močvirniki Prvič smo javno v državnem zboru slišali besedo "močvirnik" v smislu prebivalca ljube nam prestolnice. Se bo udomačila tudi v javni rabi in bo poslej komuciranje podeželje - prestolnica na nivoju hokejskega navijaštva. segajoče zmerljivke poslancem iz Ljubljane in obratno. Nekako takole: "Ni govora o Ljubljani, ker bodo potem uslužbenci iz računskega sodišča, če bo v Ljubljani, paktirali z ministri in z njimi hodili po ljubljanskih gostilnah na pijačo." In kontra: "Če sodišče ne bo v Ljubljani, bo to izgledalo tako, kot bi ljubljansko policijo preselili na Triglav..." Gorko mi je pri duši, da moramo večino sredstev za Zlato lisico dobiti v tujini, tukaj pa moramo prositi na centralni del Slovenije, te moč-vimike, ki so že napol balkanski, niso nikoli imeli smisla za slovensko narodno telo. Zakaj smo izgubili južno Koroško, Trst, Gorico, Istro? Zaradi nerazumevanja centra.." Skratka: bilo je smešno, za kogar je smešno, da se poslanci v državnem zboru prerekajo kot najslabše branjevke na trgu ali najbolj zadirčni navijači. Debata, vredna najbolj zanikrne vaške oštarije, ne pa takega telesa, kot je državni zbor! A to na žalost ni bila športna tekma, na kateri močvirniki vendarle ne morejo vsega dobiti in zmagala je - kdo drug kot -Emona. Na žaljivko "močvimik" torej sploh ni nihče reagiral in če bo šlo tako naprej, lahko upravičeno pričakujemo njeno udomačitev in njeno javno rabo. Kar se pa decentralizacije tiče, pozabimo, da bo močvirje kaj dalo. Vzelo, ne pa dalo! In ker smo že ravno tik po olimpiadi, ko se bosta dva olimpijca iz majhne Mojstrane oglasila na sprejemih v Ljubljani in bosta deležna vseh najvišjih časti in objemov in ministrskih cmokov. Prihajata iz kraja, ki je dalo največ olimpijcev in največ olimpijskih medalj. Kako silno bi bilo lepo, ko bi sicer na kolenih - a kako drugače sploh lahko prosiš prestolnico - kdo v spremstvu naših junakov poprosil kakšnega ministra, naj vendarle primakne kakšen cvenk za planinski muzej, ki ga v Mojstrani zaradi denacionalizacije morajo preseliti. Muzej je vseslovenski in edini, a ne ve, ne kam ne kod! Drži jih za vrat, ko je še vroče in ko jih še moreš! Zdaj bi še dali kakšno od sebe in obljubili tudi olimpijski muzej, za katerega imajo v Mojstrani toliko gradiva, da ga danes lahko odpro z levo roko! Je vseeno, če se plača tudi iz denarja za promocijo Slovenije. Slovenijo so promovirale medalje, a na vso moč in pred kamerami pa tudi tisti slovenski navijači ki so na avtobuse poleg jedače in pijače vzeli toliko propagandnega gradiva o Sloveniji, da bi ga bilo za tri krepke turistične sejemske prireditve... • DJSedej Pod besniško voščenko Vesel harmonikarski večer Krepko premajhna je bila dvorana Gasilskega doma v Spodmi Besnici, ko je tamkajšnje turistično društvo pripravilo zanimivo zabavno turistično prireditev Pod besniško voščenko. Besniška voščenka je postala nekakšen simbol vasi, ki je bila prvikrat omenjena že pred več kot sedemsto leti, pod njo pa se Stokrat zbralo kar 18 harmonikarjev od Besnice do Jamnika. armonikarji so dodobra razgreli občinstvo, da pa se jim v besniški dolini ni potrebno bati za prihodnost, so dokazali osnovnošolci zbram v turistični podmladek, ki so na zanimiv način predstavili dolino in prikazali svoj plesno-glasbeni program. Za zabavo je tokrat skrbel znani dramski igralec Zlatico Šugman, nepozabni Frakelj iz televizijske humoristične serije Krajevna skupnost. No, Frakelj je bil vmes tudi že v zaporu, ker je zašel v slabo družbo in slabo gostilno, zdaj pa je ustanovil tudi svojo stranko. Malce resnosti je na prireditvi seveda bilo. V Besniški dolini se namreč lahko tudi z marsičim pohvalijo, med drugim tudi z urejenostjo krajine. Tako so podelili priznanja lastnikom najlepše urejenih domačij, ne vedo pa Se, kaj bi si zaslužili tisti, ki svojega okolja nimajo urejenega. Vsekakor zanimiva zabavno turistična prireditev, ki jo kaže ohranjati še naprej, saj je naletela tako na zanimanje obiskovalcev kot tudi medijev. • tekst in slike: M. Gregorič 1 f w» s BRALCEM GORENJSKEGA GLASA POKLANJAMO UGODNE CENE: 5790 SIT 8398 SIT 3490 SIT 7990 SIT 2890 SIT 998 SIT 2990 SIT 40823 SIT 290 SIT radiator 22-605 x 600 1456 W radiator 22-605 x 1000 2500 VV regulator vleka Samson 3/4 črpalka Gruntfos 8 holandci 1 cola ekspanzijska posoda 351 cevni termostat IMIT mešalni ventil 4 potni 1 cola oljni goriici z pred/lop/pokr/diza od vrtna pipa z nastavkom za gumi cev 1/2 ugodno tudi peči in ostalo blago za Instalacije Cene so brez prometnega davka za takojšnje plačilo. S predložitvijo tega oglasa do konca februarja vam navedene cene garantiramo za neomejeno količino blaga. Blago spada v najvišji kakovostni razred. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555 fax 691-610 # JELOVČAN Škofja loka GRENC 2,631 327 ob delavnikih od 7.30 do It. mm ob sobotah od 7. do 17. mm ob nodolfah od 9. do 12.«» Otrobnjak za dobro prebavo Najuglednejši raziskovalci moderne prehrane se vedno znova pritožujejo čez slabo biološko vrednost, celo škodljivost kruha, ki je zaradi modernih mletvenih postopkov skoraj brez vitaminov, beljakovin in rudninskih snovi, ki urejujejo in pospešujejo dobro prebavo. Ljudje mislijo, da je v slepeče beli umetno pripravljeni moki mnogo redilnih snovi, je razmišljal in pisal Kneipp, pa ni. Zdrav črn kruh iz pravilno mlete moke z visoko Biološko vrednostjo ne le da je veliko bolj zdrav, temveč je tudi izrednega pomena za prebavo. Celo za najbolj občutljivo črevesje, kajti pomaga k rednemu vsakodnevnemu iztrebljanju. Človeka obvaruje pred zaprtjem in zlato žilo. In kakšen je Kneippov otrobnjak, ki si ga lahko sami pripravimo doma: Vzamemo 1, 2, 3 do 4 kg mletih pšeničnih otrobov, glede na to, za koliko oseb želimo pripraviti kruh, jih stresemo v skledo in pripravimo z vročo vodo testo, ki naj ostane čez noč na toplem. Testu ne smemo dodajati ne kislega testa, ne soli, ne začimb. Naslednji dan oblikujemo iz testa manjše podolgovate hlebčke ali Stručke in jih denemo v pečico, segreto za peko navadnega kruha ter pustimo, naj se pečejo 11/4 do 11/2 ure. Tik nato, ko vzamemo pečeni kruh iz pečice, ga potopimo za 3 do 4 sekunde v vrelo vodo, nato pa spet denemo za nekaj časa v pečico, da se posuši. Pečeni kruh hranimo na hladnem in če je skorja pretrda, ga zavijemo v vlažno krpo. Tak kruh se odlično obnese pn prebavnih težavah, zlasti pri zlati žili. Morda se bo v začetku zdel čuden, ker bo tudi neslan, toda ko se ga bomo navadili, bomo v njem uživali. In še en recept iz prakse: Približno 2,5 kg pšeničnih otrobov prelijemo z 1,5 1 mrzle vode, dobro mesimo testo približno 1/4 ure ter pustimo pokrito stati približno 2 uri. Nato oblikujemo 3 do 4 pletene stručke, jih malo oplaknemo z vodo ter položimo vsako posebej na dobro očiščen, s pšeničnimi otrobi potresen strešnik. Tako pripravljene štručke denemo v pečico (ali na deželi v krušno peč) ter pečemo približno 1 1/2 do 2 uri pri stalni vročini. Medtem vzamemo štručke vsake pol ure iz pečice, jih oplaknemo z mrzlo vodo in položimo zopet v drugi legi v vročo pečico. Če hočemo imeti bolj voljno skorjo, lahko pnlijemo vodi malo posnetega mleka, ali pa vlažimo štručke kar z nerazredčenim mlekom. Da je kruh res pečen mora hlebec votlo zazveneti, če s prsti potrkamo na sredi. tekočimi rastlinskimi gnojili, obrezujemo drevje. Po potrebi vsak dan odstremo grede. 9. in 10. odstremo grede, rahljamo prst in jo pripravljamo za setev. 11. obrezujemo drevje, vrtnice in grmičevje, zalivamo, gnojimo s tekočimi rastlinskimi gnojili. 12. ne sejemo in ne sadimo, le po potrebi zalivamo. Tudi ostali dnevi, 13., 14. in 15 marec niso primerni za sejanje in sajenje. 16., 17. in 18. sejemo ognjič, posadimo letni česen, hren, pastinak, črno redkev in bob. 19. in 20. nabiramo lapuhovo cvetje, v zabojček posadimo buče. 21. in 22. damo kalit zgodnji krompir, posejemo redkvico, solato in peteršilj. 23. in 24. nabiramo zdravilne rastline, cvetove, poganjke, liste. 25. in 26. sejemo trajne okrasne rastline. 27. ne sejemo in ne sadimo. 28. škropimo, rahljamo prst, gnojimo, odstremo grede, če je treba, zalivamo, nabiramo zdravilne rastline. 29. in 30. zalivamo, cepimo drevje in vrtnice, sadimo čebulnice, grmovje in drevje. 30. tudi sejemo trajne okrasne rastline. Pa še to: če smo marca že sejali v tople grede, moramo ob toplih sončnih dneh dvigovati okna in zračiti. Preveč segret zrak v topli gredi neugodno vpliva na kaljenje in rast rastlin. Zasavska cesta 28/B Tel.: 064/332 544 Izvlečne police in omare za vašo kuhinjo Iz vaše omarice za posodo lahko naredite nov element. V omaro vgradite poljubne izvlečne police za posodo, aparate in shrambo, odvisno od želje in potrebe. Police lahko zaradi posebnega vodila popolnoma izvlečete. Prostor v kuhinjskih omarah s temi policami priročno uredite in dobite boljši, izkoristek v kuhinji. Ves trud z iskanjem posod zadaj in njihovo prekladanje odpade, saj s potegom police iz omare pred seboj vidimo vse, kar je na njej zloženo. Lahko naročite tudi montažo polic. Kot dodatek v vaši kuhinji lahko dobite tudi nove omare z že vgrajenimi policami po dogovoru. TR HTESEC Rfl VKtU Setveni koledar za marec 1. marca sadimo čebulnice, grmovje in drevje, rahljamo prst, gnojimo, škropimo, ob toplih dnevih odstremo grede. Nabiramo tudi zdravilne rastline; lapuh že cvete. 2. in 3. škropimo grede z rastlinskimi škropivi, zalivamo, gnojimo z rastlinskimi tekočimi gnojili. 4.j \ če je potrebno odstremo grede, rahljamo prst in pripravljamo grede za setev. Obrezujemo drevje. 5. in 6. odstremo grede, če je potrebno, rahljamo prst in gnojimo s kostno moko, obrezujemo drevje. 6. je tudi primeren dan za sajenje sadnih dreves. 7. in 8. rahljamo prst in gnojimo s kostno moko in P0§Ka§33T0 ŠE hte Korenčkova kremna juha Za 4 osebe potrebujemo 750 g korenja, 500 g kuhanega krompirja, 50 g masla, sol, sladkor, 1/2 l juhe (lahko tudi instant juhe), 1/4 l mleka, 1/6 l sladke smetane, peteršilj In poljubne cmočke. Zelenjavo očistimo in operemo ter zrežemo na drobno (1 koren pustimo). Vso zelenjavo prepražimo in dušimo v vroči maščobi in jo začinimo. Nato jo zalijemo z juho in kuhamo cca 25 minut. Zdaj juho z ročnim mešalcem spiriramo (če ga nimamo pri roki, zelenjavo enostavno zmečkamo s tolkačem). Dodamo mleko in zavremo. Dodamo še kislo smetano in cmočke, ki smo jih posebej naredili ali preprosto vzeli iz vrečke. 10 minut naj juha šenalahno vre. Nazadnje preostali koren na drobno naribamo in z njim ter s sesekljanim peteršiljem okrasimo juho. Cmočki naj bodo mesni, odlični pa bi bili za zakuho te juhe tudi vranični žličniki. Vranični žličniki Za 6 oseb potrebujemo 2 illci olja, 2 jajci, 10 dag vranice, strok česna, sol, poper, 2 illci drobtln, 1 žlico moke. V skledi vmešamo olje ifl rumenjaka. Nato dodamo nastrgano vranico, s soljo strt česen, poper po okusu in iz beljakov stepen trd sneg. S snegom vred rahlo zamešamo še drobtine in moko. V vrelo juho zakuhamo žličnike, naj vro pokriti približno 10 minut na šibkem ognju. Zakuhamo jih lahko v govejo ali kokošjo juho, lahko pa jih dodajamo tudi kremnim juham. Če ste prinesli od mesarja več vranice, naredite vranične žličnike na zalogo in jih po porcijah zamrznite. Odlično se obdrže v zamrzovalniku in ko skuhate juho, jih samo dodate, prevrete in juha bo gotova. VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Naše napovedi so se uresničile, tudi po zadnjem krogu glasovanja je na vrhu februarske Vrtiljakove lestvice pesem Svetlane. Makarovič Mah kakadu. Skladbica je že v zlati skrinjici. Vrstni red pa je takle: 5. KAKO DELIMO TETE 4. CROCKI CROCKI 3. MAMMA CHE STRESS 2. SRČEK DELA TOK, TOK, TOK 1. MALI KAKADU Za nagrado Gorenjskega glasa, komplet pomagal za lažje učenje, je Romanin torkov gost izžrebal Nino in Emo Kepic iz Britofa 132. Čestitamo. Novih pet predlogov za marčevsko glasbeno lestvico bomo objavili naslednji torek, zato tokrat tudi kupončka ne Eotrebujete. V današnji radijski oddaji Vrtiljakova lestvica o Romanin gost pesnik Andrej A. Novak, ki bo rad odgovarjal tudi na vaša vprašanja. ■ Nagrajeni spis Moja žalost Težko sem se odločila, da bi pisala o moji največji žalosti, ki me je doletela do sedaj. Kajti ko se spomnim dogodka, mi solze začno siliti v oči. Pa vendar bom poskušala. 21. februarja bo minilo natanko šest mesecev, kar je tragična smrt tudi meni vzela komaj sedemletnega bratranca Matica. Zgodilo se je vročega sobotnega popoldneva, ko se je s svojim očetom vračal z Gorenjske. Pri viaduktu Ljubno je počilo; enkrat, dvakrat in že je za vedno zaprl svoje lepe modre oči. Zakaj? Ta večni zakaj! Zakaj prav on? Bil je na pragu Življenja, poln veselja in ves v pričakovanju, ko bo prvič prestopil šolski prag. Tega nesrečnega dogodka ne morem in ne morem zbrisati iz misli. Vedno me prevzame globoka žalost, ko se spomnim nanj, kajti vse prevelikokrat sva se skupaj igrala, vozila s kolesom pa tudi prepirala. Dostikrat sem mu rekla, da ga ne maram, ker je poreden. A kaj bi danes dala, samo da bi živel, pa čeprav kot najbolj poreden otrok! Na žalost se človek takih in podobnih stvari zave šele, ko nekoga ni več. Pa vendar, spet se sprašujem, zakaj ravno on. Zakaj ne starec, starka devetdesetih let, zakaj ne ljudje, neozdravljivo bolni? Zakaj morajo biti največkrat otroci žrtve nepremišljenosti odraslih? Odgovora ni. Zaključila bom, kajti žalost je pregloboka, dogodek še vse preveč svež. Še tako mislim, da bom dolgo v noč premišljevala o razposajenem, pa vendar že tako pametnem Maticu. • Ana Golob, 5. r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Delo dobi Delo dobi pastir, ki bo lahko vse dni in noči pazil sanje otrok ter mir in srečo ljudi. Ne bo mu hudega. Biti mora le kratkih nog in dolgih rok, da bo krotil nagajivčke. • Saša Livk, OS Petra Kavčiča Skorja Loka Filmska nagradna uganka Denisa Pokoro je režiser filma našel v stripu. Izmed dopisnic smo za nagrado -po par brezplačnih vstopnic Kino podjetja Kranj -izžrebali Dejana Kokalja, 64206 Zg. Jezersko 102 b, in Heleno Juvan, 64220 Škofja Loka, Hafnerjevo naselje 99. Obema nagrajencema čestitamo, obenem pa vljudno prosimo odrasle bralce, naj se vzdrže v nagradni igri, ki je namenjena mladim. Kratke zimske počitnice so tu in če nimate Eametnejšega dela, se lah-o za dve uri na dan zabavate v kinu Center v Kranju, kjer se odvija počitniška matineja. Nekaj filmov je sicer že mimo, zato omenimo samo tiste, ki jih še niste zamudili. Danes predvajajo ameriško komedijo Nune pojejo, jutri akcijski film Drlblerja pod košem, v petek drugi del komedije Sam doma, v soboto komedijo Gospa Doubtfire in v nedeljo celovečerno risanko Vsi psi gredo v raj. Vsak dan sta v Centru po dve predstavi, in sicer od desetih dopoldne in ob štirih popoldne. VeČina filmov je že bila na rednem sporedu, novinec je samo ameriška komedija Gospa Doubtfire, zato nekaj besed o njem-Že podnaslov film Očka v krilu je zgovoren; naslovni junak zgodbe je oče, ki bi naredil vse, da bi bil lahko s svojimi otroki. Za to se je pripravljen preleviti celo v žensko. V glavnih vlogah nastopata slavna igralca Sallv Field in... Njegovo ime napišite na dopisnico in jo do 11. marca pošljite na naslov: CP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Ali smo vraževerni? Človek bi pričakoval, da moderni čas ne pozna več vraževerja, vendar se vraže še vedno prenašajo iz roda v rod. Pri nas so med najbolj razširjenimi vražami: nesrečna številka 13, črna mačka, dimnikar, štiriperesna deteljica, zajčja šapa in druge. Na gradu Bogenšperk, nekdanjem Valvasorjevem bivališču, si lahko vsak dan v tednu ogledamo razstavo "Vraže skozi stoletja". Tam vidimo razne vrste "zdravilnih" pripravkov kot so zmajeva kri, posušeni in zmleti močeradi ter druge male živali, posušena muha v vinu in tako dalje. Vse te pripravke so uporabljali tedanji ljudje skupaj z uroki za odpravljanje bolezni. Še pred drugo svetovno vojno so starši naših novorojenemu otroku na srajčko znak, ki naj bi od njega odganjal bolezen in hudiča. Dandanes verujejo ljudje največ v zvezde in horoskope. Veliko ljudi se zaradi bolezni obrača tudi k bioenergetikom, nekakšnim sodobnim vračem. Ti zdravijo z neko nadnaravno močjo. Menim, da kljub velikemu razvoju znanosti vraže ne bodo izumrle. • Vid Mavčič, 7. b r. OŠ Matije Valjavca preddvor Glava Glava je bistra naprava, lepa kot dan, pridna kakor čebela, saj veste, da vsak dan dela. Dela kar brez bencina, to je sicer računalnik, zraven pa je še oddajnik. V glavi so notranji organi, reče se jim kar možgani. Jaz po svetu ne grem sama, z mano gre vedno še moja glava. Še ponoči, ko spim, si moja glava izmišlja račune in ponavlja, včasih pa prav lepo sanja. • Simona Jerala, 3. r. OŠ Mavčiče Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Ljubljana - Šiška, Kamnik in Domžale (3) Zbilje - majhna, podeželska skupnost Občina? 0 tem se bomo še pogovarjali Zbtjle - Krajevna skupnost z okrog 500 krajani v nekaj 130 gospodinjstvih, ki meji na zahodnem delu s yq/euno skupnostjo Mavčiče v kranjski občini, na *eueru s krajevno skupnostjo Smlednik v občini Ljubija-Jft- Šiška, kamor spadajo tudi Zbilje, na Jugozahodnem [•"U s krajevno skupnostjo Reteče v škojjeloški občini In ^Jugovzhodnem delu s krajevno skupnostjo Medvode. °Je krajevna skupnost Zbilje. Majhna, podeželska JJq(euna skupnost Je to, sicerpa zaradi odcepitve od KS Medvode ena najmlajših in hkrati tudi med manjšimi Na območju krajevne skupnosti z zaselki Žeje, spodnje m 2gornje Zbilje ter Zbilje pri fnostu, kot celotno KS opredeljujejo krajani, je danes nekaj Mednje velikih kmetij, dokaj r&zyita sta turizem in gostinstvo in tudi kar zadeva preskrbo, danes niso več pretežno vezani na Medvode. Sicer pa je ena Klavnih značilnosti in hkrati r&zvoino-opredelitvenih posebnosti Zbiljsko jezero, ki je dolgo 4 kilometre in obkroženo z gosto poraščenimi smrekovimi gozdovi. V spomin nanj oziroma na nastanek pred 41 leti, ko f bila zgrajena hidroelektrarna Mavčiče, v krajevni skupnosti zdaj 20. junija praznujejo svoj Krajevni praznik. 'Razlog, da smo se pred osmimi leti v Zbiljah odcepili °d takratne krajevne skupnosti Medvode," pravi sedanji predsednik sveta KS Edo Zavbi, je bila preprečitev neustreznih Posegov v urejanje prostora na območju Zbilj. Takrat so nam nekateri politični funkcionarji v •"■jevni skupnosti Medvode in občini Šiška skušali vsiliti pokopališče med Medvodami in ^biljami. Pa tudi sicer smo bili Pri razreševanju komunalnih Problemov v kraju nekako na tePu. Z odcepitvijo oziroma Osamosvojitvijo pa so v novi dostojni krajevni skupnosti Ktem stekle številne akcije. f 1 Pred tem smo urejali telefonsko in kabelsko televizijo, Potem pa smo uredili javno "Osvetljavo, začeli smo načrt-110 skrbeti za vaške poti, uredili Sn>o cesto in parkirišče ob gasilskem domu innačrtno smo ** z zbiranjem in odvozom °opadkov in smeti lotili urejan-1» okolja." Tovrstna komunalna dela im-aJ° tudi letos v programu, je Jed nedavnim obiskom pou-pril podpredsednik sveta krajevne skupnosti, ki ima hkrati v getu KS na skrbi komunalo, ^*ne Zonnan. Tako imajo letos *Ja primer v programu nadalje-• anJe urejanja javne razsvetlile, asfaltiranje in ponovno r^novo asfalta na nekaterih gestah, urejali naj bi tudi ploč-J* od Medvod proti Zbiljam, Poseben problem pa je pokopa-Smledniku. Ob tem, ko smo si ie vrsto let prizadevali, da bi enkrat prišlo na vrsto tudi čiščenje dna v Zbiljskem jezeru, se srečujemo tudi s problemom pokopališča v Smledniku. Že dve leti je na voljo denar za pridobitev zemlje oziroma za rešitev problema. Na krajevno skupnost Smlednik smo poslali ie štiri dopise, naj končno skličejo gradbeni odbor (zadni dopis s povratnico smo poslali 7. februarja, a odgovora še ni, pripominja tajnica KS Slavka dveh potem v treh mesecih očistili dno. Nivo Celje je tudi že izbran za najugodnejšega izvajalca tega zahtevnega projekta. Marjana Jezeršek iz zgornjih Zbilj. TO V krajevni skupnosti imajo danes dve se posebej zanimivi posebnosti. Turistično društvo, kije lani praznovalo 40~letni-co in Je tudi sicer med najbolj delavnimi, dobilo paje tudi zlati znak Turistične zveze Slove nije, je "obudilo" nekdanjo navado, da vsem gospodinjstvom oziroma hišam brezplačno dodelijo rože za ureditev domačij. VAM NUDI: UGODEN NAKUP PREMOGA ! • TRBOVLJE kosi - kock« - oreh • VELENJE kocko In kosi SI PRIPOROČAMO: TEL.».061/823-609 V Zbiljah je danes več flostinskih objektov, različnih lokalov in tudi kmečki turizem (Pr Jake) imajo. Žeto lepo paje zdaj urejeno Gostišče Jezero, v katerem bodo, tako vsaj načrtujejo, ie letos oddajali tudi turistične sobe. i (HUK ODPRTO OD 12 DO 01 VSAKDAN RAZEMCORTKA SE PRIPOROČAMO TEL 061/127455 *Udimo vam prostor za do 4vo oser za svečanosti in poroke Iti J?11 POSLOVNA ■n Nedeljska kosila naročilu js^znbspeci alitete Novak), vendar se ne premakne. Zaplet ie pri potrebni zamenjavi zemljišča, kakršno zahteva latnik, ki bi odstopil zemljo za pokopališče. Pa ima na primer Turistično društvo Smlednik manjšo parcelo, s katero bi bil lastnik zadovoljen in tudi Župnijski urad Smlednik je pripravljen Turističnemu društvu odstopiti dvakrat večje zemljišče od njegove parcele (ki je ne uporablja) brezplačno. Vendar v TD Smlednik vztrajajo pri svojem. In tako zdaj čakamo, da se bo morda vendarle sestal upravni odbor TD. Žalostno pa ie, da je Smledniško pokopališče polno I in si je bilo pri zadnjem pokopu treba sposoditi grob." Edo Zavbi, predsednik KS upa, da takšnih zapletov, kot je že nekaj časa s pokopališčem, ne bo poslej pri čiščenju zamulje-nega Zbiljskega jezera. Oktobra lani je bil namreč na pobudo izvršnega sveta občine Lubljana - Šiška sklican širši sestanek, na njem pa so opredelili, da se sanacija jezera vključi v program Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Ministrstva za prostor in okolje. Tako naj bi letos najprej uredili potrebno dovozno pot do jezera, od koder bodo odvažali muli. Na podlagi izvedbenega projekta in zagotovitve sredstev pa bi v letu, Sicer pa bo potem krajevna skupnost pridobila precejšnje nove površine ob jezeru, ki jih bodo opredelili za športno oziroma rekreacijsko dejavnost v okviru turističnega programa. Zbilje je bilo že v nekdanjem temeljnem družbenem planu opredeljeno za rekreacijski turizem ob Zbiljskem jezeru, za kmečki turizem ob vzporednem izletniškem turizmu, in za športno rekreacijsko dejavnost, ki naj bi bila namenjena občanom ljubljanskih občin. Z novelacijo načrta pa so se med drugim odločili tudi za ohranitev gozdov okrog jezera in za izboljšanje problema onesnaženosti, saj so Medvode zdaj v Četrtem območju, kjer je zrak onesnažen Čez kritično mejo. Poleg Turističnega društva so v krajevni skupnosti zelo prizadevni in delavni tudi gasilci, katerih poveljnik je Jože Šiler. Pod vodstvom Slavka Martinče-viča zelo dobro deluje Nogometni klub, ki ima zdaj igrice Eri Osnovni šoli Smlednik, ko o očiščeno jezero, pa bodo lahko trenirali na "domnačem" trerenu. "Nasploh je društvena dejavnost v krajevni skupnosti dobro razvita in pri uresničevanju načrtov in programov krajevne skupnosti dobro sodelujemo. Tako smo na primer dobili in uredili tudi prostore KS, ld nam jih je odstopilo Turistično društvo. Prepričani smo, da bo tako tudi v prihodnje; tudi v noviobčini, o kateri se bomo še pogovarjali. Vendar nas ne skrbi, če bomo vključeni spet nazaj v Medvode, saj bomo kot samostojna krajevna skupnost nedvomno imeli drugačne pristojnosti, kot smo jih imeli včasih, ko smo se zaradi njih tudi odcepili," poudarja sedanji Sredsednik Edo Zavbi. • A. alar m UT ni SE MIZARSTVO ISKRA Zbilje 6/c Medvode tel • (061) 612-246. 611-471. fax.: (061) 611-598 SALON POHIŠTVA Bar letova ul. 3 Medvode tel.:.(061) 611-211 Televizija Medvode Že nekaj časa pa v krajevni skupnosti redno obiščejo vsakc- Sa krajana, ko dočaka 80 let. Po va do trije obiski so tako v. progrmau vsako leto. Sicer pa nam je uspelo med nedavnim srečanjem s predstavniki KS izvedeti, da je trenutno najstarejša v krajevni skupnosti Zbilje AVTOSERVIS ZORMAN Blejčeva c.32a, Mengeš Tel.061/737-041 # prodaja in pooblaščeni servis TAVRIA • popolno servisiranje FIAT, LADA, ZASTAVA (tudi karamboliranih vozil) Pred dobrimi desetimi leti, ob velikem pomanjkanju telefonskih priključkov na območju nekdanje občine Medvode oziroma takratnih krajevnih skupnosti na tem območju, se je začela akcija za ugradnjo telefonskega omrežja. Takrat so ustanovili gradbeni odbor, ki gaje vodila Vida Badiš, dr. Jože Duhovnik s Preske paje vzporedno z uresničevanjem telefonije začel razvijati idejo o kabelski televiziji. Po številnih zapletih, koje šlo med drugim tudi za težavno sporazumevanje s PIT, so potem uspeti zgraditi največji sistem kabelske televizije v Sloveniji, ki ima danes prek 2100 priključkov, Povezuje jih 140 kilometrov primarnega kabla, zadnji gledalec paje oddaljen od studija oziroma oddajnika kar 16 kilometrov. Danes ima Lokalna televizija Medvode 24 programov in svoj interni kanal z rednim teletekstom in tudi ie svojim programom, ld ga ljubiteljsko oblikuje 27 sodelavcev. Glavni in odgovorni urednik programa, ki je priljuben in zelo gledan na tem območju, je Iztok Pipan, vršilec dolžnosti Zavoda kabelske televizije v ustanavljanju pa je Ivan Regoršek. Televizijo Medvode bomo podrobneje predstavili v prihodnji prilogi. Na sliki: Iztok Pipan, glavni in odgovorni urednik Televizije Medvode. • A. Ž. Najboljši smerokaz Bo krajevna skupnost jutri občina? Kranjska klobasa je iz Trzina po najbolj prometnem križišču s cesto M10 v Sloveniji. "Odlaganje smeti prepovedano'* piše na opozorilni tabli ob cesti za Mengeš pri spominskem obeležju izven Trzina, ki paje najbolj učinkovit smerokaz za drugačen rezultat... Na polju, streljaj od ceste je veltko smetišče, ki ga "neznanci" pridno zalagajo, da ne bi izginilo. Narejen je projekt sanacije tega bivšega peskokopa. In tudi dve opazovalni postaji ob njem naj bi dajati podatke, alt je podtalnica v tem delu še zdrava (zaradi odlagališča nad njo), aH ne. Dokler ne bo denarja, kakšnih pet milijonov bodo potrebovali za celovito ureditev oziroma sanacijo, ne kale, da bi se smetišča tako zlahka znebili. Trzin - Na skrajno zahodnem delu občine Domžale, še vedno na Gorenjskem je Trzin. 11. marca bo 23 let, ko se je takrat 1115 prebivalcev v kraju odločilo, da se odcepijo od krajevne skupnosti Mengeš. Od takrat oziroma natančno od 1. februarja 1972 pa je Trzin samostojna krajevna skupnost Danes, ko je po številu prebivalcev, saj jih je okrog tri tisoč, to že večja krajevna skupnost v sedanji občini Domžale, pa še najbolj razmišljajo, da bi oili morda jutri samostojna občina. Zakaj pa ne, pravijo, saj nam manjkata predvsem Pošta in Zdravstvena postaja. Trzin je na skrajnem robu Gorenjske trenutno nedvomno tista krajevna skupnost, ki se je po odcepitvi od Mengša najbolj razvila. Za ilustracijo povejmo, da po obrtni in podjetniški dejavnosti odskakuje od pov- Erečja v občini Domžale, za atero pa vemo, da je tudi seicer na tem področju že do zdaj bila med prvimi v Sloveniji. Sicer pa krajevna skupnost Trzin meji s krajevnimi skupnostmi Mengeš, Domžale, Jarše, Dragomelj - Pšata in v enem delu tudi z občino Bežigrad. "Če izhajam iz današnjih razmer v krajevni skupnosti in nesmiselnih problemov, potem verjamem, da jim je takrat pred 23 leti v Trzinu prekipelo. Tri leta so namreč, kot je zapisano v kronologiji, čakali na nov most čez Psato in na avtobusno postajo. Ko so se odcepili, so že prvo leto naredili avtobusno Rado Ferjan postajo, leto kasneje pa so imeli tudi nov most," je pred dnevi razmišljal sedanji podpredsednik sveta KS Rado Ferjan. Natančnost, ki po svoje potr- iuje tudi izredno poslovnost, :aže podatek iz pisarne KS, da današnja KS meri S61 hektarov in 67 kvadratnih metrov. Pa je pravih velikih kmetij vsega skupaj le pet, šest. Ostale so po nacionalizaciji, ko sta zemljo dobila Kmetijski poskusni cen- ter Jable in Emona, praktično izginile. Ostala pa je vendarle tradicija, ki se še vedno potrjuje Eri Mesariji Kmetic in Gostilni farobe. Menda so bili včasih v Trzinu znani prav mesarji in njim, ko so delali klobase in jih prodajah na tržnici v Kranju, fre menda zasluga, da je kranjs-a kloba dobila "svoje ime". Sicer pa stari oziroma prvotni Trzin leži ob sedanji mengeški cesti in le nekaj hiš je bilo pred odcepitvijo ob cesti proti Ljubljani. Takrat je bilo onkraj hriba Onger, po katerem ima danes ime tudi Planinsko društvo Trzin, ki deluje deset let, še močvirje. Danes pa je na tem delu, ki mu pravijo Mlake, novi del Trzina. V njem pa so v glavnem "priseljenci" in kar precej jih je iz ljubljanskega območja. V zadnjem času pa se je na skrajnem robu z občino Bežigrad začela razvijati tudi Industrijska cona. In tako je Trzin postal iz nekdanje sorazmerno majhne (čeprav je bil po podatkih v preteklosti celo občina), velika krajevna skupnost. "Danes je problem In svojevrstna posebnost Trzina križišče z magistralno cesto M10. S 30 tisoč vozili na dan in tako rekoč stoječim ali bolj premikajočim se prometom v tem delu, je to najbolj prometno in obremenjeno križišče v Sloveniji Sosednje moravsko beleži 9 tisoč vozil. V krajevni skupnosti si seveda prizadevamo, da bi dobili urejenejši promet, saj iz Industrijske cone in novega dela tako rekoč ne moreš več na cesto. Dve možnosti za ureditev sta: ena skozi naselje ob obsto- 1 Največji problem v Trzinu je križišče z magistralno cesto. ječi cestni povezavi, druga izven naselja. Žal se zapleta zaradi parih lastnikov zemlje, ki so sporožili celo ustavni spor. Včasih se mi zazdi, da je na nek način temu "kriv4' tudi sedanja sestava sveta KS, v katerem so predvsem priseljenci. Morda Trzin se prvič omenja v starih listinah 1301. Takrat s o menda v Trzinu plefti vrvi in delali ribiške mreže.Odkar so pri Smuku izkopali kamnito sekiro in našli tudi rimski prstan, Trzincem pravijo tudi Skirce. Vendar tudi Trzinci niso dolžni drugim: tako so Mengšani Baci, Domžaičani Špage, Jaršanl pa PipčL pravi Trzinci že zato, da jim ne bi drugi komandirali, včasih na kakšno zadevo ali problem gledajo drugače." Lahko pa se zgodi, da bodo precej enotni, ko se bodo pogovarjali o novih občinah. Ob tem, ko imajo popolno osmletko in ob njej predviden prostor za Zdravstveno postajo, Eošto, tržnico in obrtniški dom. i se nenazadnje lahko opredelili tudi za samostojno občino-Verjamejo, da bi jih morda vzeti pod okrilje v Mengšu, vendar jutri bodo(!) imeli svojo pošto {>oleg sedanje banke, dveh že-ezniških postaj, šestih avtobusnih postajališč, številnih trgovin in gostinskih lokalov... Odločil, pravijo, bo odgovor, koliko denarja bi imeli, če bi bili samostojna občina. • A. Žalar Mesnica in delikatesa Arvaj tudi v novem Trzinu Pred dvema tednoma so v Trzinu, na Kidričevi 11, odprli novo mesnico in delikateso Arvaj. V novi, lepo urejeni poslovalnici v novem Trzinu v prostorih nekdanje delikatese Acon, imajo pestro ponudbo svežega mesa, klobas in salam, pečenih in suhomesnatih izdelkov, specialitet, med delikatesnimi izdelki pa mleko, mlečne izdelke in kruh. Izbirali boste lahko med vsemi vrstami svežega mesa: telečjim, junčjim, svinjskim ter puranjim in pisčančjim. Mesarija Arvaj je znana tudi po številnih dobrih mesnih izdelkih. Iz svoje ponudbe priporočajo zelenjavno salamo s šunko, šampinjonsko salamo, posebno z vrtninami, pivsko, pečeno gotajsko, toast šunko, želodec s kašo, hrenovke, koline m klobase za žar. Priporočajo tudi pečene in suhomesnate izdelke: panceto, pečeno junjetino, gnjat, sušeno šunko, svinjski hrbet, vrat, kare, prekajena rebrca in krače, kmečko šunko, dimljen jezik, kraški pršut, jelenovo salamo in ostalo. Kar šest Arvajevih mesnih izdelkov je bilo nagrajenih z modrimi znaki SQ - Slovenska kakovost, kar je dokaz, da so resnično dobri. Z modrim znakom SQ se odlikujejo obarjena klobasa - hrenovka, zelenjavna salama, šam-pinjonska salama, šunka v ovitku, kranjska klobasa in jetrna pašteta. Vsi kupci, ki bodo v Mesariji Arvaj v Trzinu nakupili za 5.000 tolarjev ali več bodo deležni 5-odstotnega popusta. K nakupu vas vabijo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Iz zadrege vas bodo rešili tudi ob posebnih priložnostih ali nepričakovanem obisku in vam pripravili okusen narezek. O njihovi ponudbi se lahko prepričate tudi po telefonski številki 061/714-956. Torek, 1. marca 1994 MEJA 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Tujci v lastnem domu Nasprotja, ki se nekako dopolnjujejo krajevne skupnosti Ivan Novak, ki pravi, daJe na 'fJ dolžnosti odkar se je Trzin odcepil od Mengša (in je njegovem že kar nekakšen inventar), je že zato, j*r Je živi leksikon dogajanj v nekdanji in danajšnji l^jeuni skupnosti, velika opora vodstvu krajevne topnosti. Dva primera velja iz malo odmaknjene Sodovine in današnje krajevne skupnosti malo pobliže Podstaviti Ko je bil Trzin še vas v .bilo Močvirje. Potem Nevni skupnosti Mengeš, je onkraj hriba Onger še na pa je — Podlagi legalnega in, tako Pravijo strokovnjaki, najbolj ?lrokovno natančno opredel-)er>ega m uresničenega zazi-Qalnega načrta začelo tudi Ostajati novo naselje. Naj-prej je bilo seveda treba sušiti celotno območje. .. Potem pa so zgradili kana-^acijo, vodovodno in elek-SJJno omrežje, telefonijo, stilno napravo in že tak-rat(0 tudi plin; seveda ne *erneljski, za katerega se zdaj Zavzemajo, da bi se priključili j JariJ- Podobno je na spodnjem relu zdaj zrasla oziroma še ^dno nastaja tudi nova in-austrijska cona. ZDRUŽILO NAS JE SREČNO NAKLUČJE VEŽEJO NAS VARČNOST, VARNOST IN ZANESUIVOST... IN ocdMts&at STA DOSLEJ SAMO PRI NAS PRODALA 2.000.000 ( da, prav ste prebrali, dva milijona! ) METROV DIMNIKOV. ZAKAJ? JASNO, ZA MODERNA KURIŠČA MODEREN DIMNIK! SAMO @m&4nMw PONUJA ATESTIRANE DIMNIKE oMpM*. MED NJIMI PA NOVOST - POLNO IZOLIRAN e&MMrf DIMNIK Z 10-LETNO GARANCIJO __NEPREMAGLJIVA ZVEZA V vodstvu KS so odločeni, da postane Dom KS z dvorano last kraja. obremenjenega križišča in ceste MlO," ugotavlja Ivan Novak. Morda pa se potem ne bi mogli tako zavzeto, in upajmo, da bodo pri tem tudi uspešni, ukvarjati z drugačnim problemom.Danes so jajo, da je ta objekt, ki so ga gradili 1948. leta, po nekakšnem nerazumljivem redu in-pravilih, ker so ga dobili takrat Partizanova, nenadoma še vedno knjižna lastnina in s tem zdaj tudi last TVD Partizana Slovenije oziroma prostori krajevne skupnosti v sedanje dražbe Suc "Na tak-urejenem domu, kjer sta v gen razplet ne mislimo pristati pritličju trgovina in gostinski kar tako. Če ne drugega, smo za lokal. Za Domom KS v po- odločno akcijo, ki naj bi po daljšku pa je tudi dvorana, ki pravici razrešila zadevo, odgoje hkrati prostor za prireditve vorni v vodstvu pred vsemi m srečanja. Zdaj pa ugotavl- Trzinci. • A. Žalar Tako se morajo zdaj zaradi takratnega, ali pa sedanjega čudnega reda in pravnega ali drugačnega razlaganja tožariti s Partizanom Slovenije. Zanimivo pa je, da niti TVD Partizan ne obstaja že lep čas in da je od današnjega Športnega društva edino močna Strelska družina, ki pa ima strelišče za trening v Domu krajevne skupnosti. Poleg strelcev pa imajo v Trzinu tudi zelo delavne gasilce, ki bodo čez dve leti praznovali 90-letnico. Nič mani aktivni niso planinci, ki imajo v novem delu Trzina -na Mlakah svoj objekt in prostore v njem s stalno spominsko razstavo prof. Tineta Orla. Pa tudi v Kulturno umetniškem društvu Franc Kotar je kar živahno, saj sodelujejo s šolo ( zgrajena je bila iz zadnjega občinskega samoprispevka in pravzaprav še vedno ni povsem dokončana). Še posebno delovna v Kudu pa je dramska skupina, ki se vsako leto predstavi na odru kar s po dvema deloma. Predsednik Kuda pa je Jani Mušič. "Tamkajšnja ureditev novega naselja in osamosvojitev sta nam omogočila, da imamo danes večino komunalnih problemov, ld jih poznamo, kot slabe, neasfaltirane ceste, javna razsvetljava, pomanjkljiva telefonija, neurejena kanalizacija m podobno, rešene. Manjka nam samo kabelska televizija, o kateri pa tudi že razmišljamo. Pravzaprav bi imeli vrsto problemov razrešenih, če ne bi bilo tega nesrečnega in vedno bolj V novem delu Trzina na Mlakah ima svoje prostore tudi Planinsko društvo Onger, kije lani praznovalo 10-letnico. Maria Treben Zdh (aferne Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so navdušene tudi premnoge bralke in bralci po vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina, migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskiJi težav, sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih žil, različnih zločestih obolenj in še marsičesa drugega. V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezavi, tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna, lahko tudi na dva obroka, obrok plačate, ko prejmete položnico, KKRCHER POMLADNO ZIMSKA AKCIJA VISOKOTLAČNIH PRALNIH STROJEV HDS695 HDS995 J I HDS1295 150 b 170b ar 180b ar TEMPERATURA tor* 150 °C J 1 15°°C I 150°C 3300DEM I ri200Dr^T| [ 5800DEM ~| cena Ngto + P.D, H*ST, GARANCIJA, SERVIS, DODATNA OPREMA KINCDOM D.O.O., STAHEŽIČt 23 U, 61110 UUBUAMATH.J 0*1/50-348 Prvi Skirce niso kar tako Trzinci, ki jih od časa do časa še vedno kdo "spomni", da so Skirce, pa sicer niso kar tako. "V novem Trzinu imamo državno prvakinjo v kotalkan-ju Violeto Mordej. Iz naše, današnje krajevne skupnosti so tudi plesalci Matjaž Ogor-evc in Sabina Zaje ter plesalec in članski državni prvak Mar-koTumpej. Iz Trzina je državni prvak z malokalibrsko pištolo Andrej Perne. Tu so doma znani dirkači kot na primer Janko in Matevž Stefe, Silvo in Miro Habat. In Trzinčan je Tone Kralj, ki se je 1971. leta smrtno ponesrečil na motornih dirkah v Skofji Loki. Po tem v Škof ji Loki ni bilo več motornih dirk. drugega pa približno čez mesec ob prevzemu knjige. KHJ1GA ZA VSAKO DRUŽINO! NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2490 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih (ustrezno obkroži!) Ime in priimek:................................. Ulica in hišna št................................ Kraj in poštna št................................. Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 Podarimo si zdravje! V starem delu Trzina ob cesti proti Mengšu je tudi ena najstarejših gostiln Pri Narobe-tu. Tudi danes je poznana daleč naokrog in zelo obiskana. Današnja kronika Z MEJE Križ - nekdaj velika občina, zdaj majhna KS Smlednik - V krajevni skupnosti Zbilje v občini Ljubljana - Šiška pravijo, da razlog, da ni bilo moč zgraditi vodovoda proti Smledniku ni, ker v krajevni skupnosti Smlednik Hkml a t ni , i ma s pokopališčem, ludi z vodovodom so podobne, zemljiške oziroma lastniške težave, kot s pokopališčem. Kaj je bolj življenjsko pomembno -pokopališče ali voda, je nenazadnje tudi čisto vseeno, vendar pa je res, daje pokopališče v Smledniku napolnjeno do zadnjega groba. Zato so za zadnjega pokojnika pred nedavnim morali poprositi enega od lastnikov, da je odstopil grob "na posodo". Ko gasilci tekmujejo, je Križ prazen u, v krajevni skupnosti Križ v kamniški občini, so še danes "doma" referen dumski samoprispevki. S sedanjim, ki se bo iztekel 1995. leta, gradijo tudi dornj Križ - Morda je marsikomu z zgornjega konca Gorenjske boy poznan po imenu Križ pri Komendi Spada namreč v Jaro Komenda, v kateri je danes 4085 'duš'', bil pa je do 1975. leta Križ tudi sestavni del današnje krajevne skupnosti Komenda. Sicer pa kaj vse ni bil že Križ. Leta 1809, ko prvič zvemo za ime občina, je bil Križ poleg Kamnika druga največja občina v tem delu in vanjo so na primer spadali Mengeš, Domžale in okoliški kraji Ivan Hlade, predsednik KS Kriz Mengeš - Drugačen, kronološko pa nedvomno nič manj pomemben dogodek pa so v nedeljo, 27. februarja, zabeležili v krajevni skupnosti Mengeš. Ob 11. uri so namreč odprli in slovesno blagoslovili mrliške vežice, ki so jih prav tako, kot lani prizidek k šoli, obnovili s samoprispevkom kraja-nov. tako bogat, da je pred prvo , svetovno vojno Avstroogrski ■vi posojal Al denar. Ker pa Irena nI imela potomcev, tudi danes, ko se je Emona s kokošmi umaknila iz krajevne skupnosti Križ, nimamo posebnih težav glede tega zemljišča," pravi predsednik krajevne skupnosti Ivan Hlade, ki je član sveta že od Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Najnovejša tehnologija Dvojna ALU AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 Proizvodnja, servis, montaža ZIMA + SOL = RJA GEO - KATODNA ZAŠČITA PROTI RJAVENJU VOZIL GARANCIJA 10 LET Pooblaščen servis Inštituta Gantlng. Naš sistem varuje karoserijo In podvozje vašega vozila proti rji. Prestavite ga lahko v drug avto. Montažo opravimo v eni url I Člani MHZ imajo 10% popusta na delo. ZAŠČITA KOMPARE, MENGEŠ, JANŠEVA 3 TEL/F AX: 737-484 odcepitve od Komende. Je pa tudi podpredsednik občinske gasilske zveze in ključar cerkve v KS Križ. Različnih zanimivosti ima Križ tudi danes veliko. Lani so na Erimer imeli vrsto prireditev v rajevni skupnosti v spomin na 200-letnico smrti Antona Breznika, za katerega so po naključju ugotovili, da je bil njihov domačin, ki je se pred Vodnikom spisal v slovenskem jeziku prvo Večno pratko za kmetovanje oziroma gospodarjenje. V slovenskem besedilu je izšla 1789. leta.Druga današnja zanimivost je prav gotovo pripadnost krajanov gasilstvu. Članov gasilskega društva KS Križ (letos gasilci praznujejo Dom krajanov, ki so ga lani poimenovali po Antoflj* Brezniku, so v krajevni skupnosti s samoprispevkom j}1 prostovoljnim delom začeli sami graditi pred sedmimi Danes je Križ druga najmanjša krajevna skupnost v kamniški občini. Manjša je le še krajevna skupnost Pšajnovica v Tuhinjski dolini. 440 krajanov ima KS Križ in meji na krajevne skupnosti Moste, Komendo, Podogorje in Mengeš. Včasih je imel Knž tri cekrve in eno gostilno, danes pa ima eno cerkev in tri gostilne. Posebnost kriške cerkve je stranski oltar, posvečen sv. Štefanu in od takrat na Štefanovo prihajajo domačini, in danes tudi od drugod, v kraj prosit za zdravje domačih živali. "Da je bil Križ pred skoraj 200 leti občina, je bila razlog graščina, katere zadnja lastnica je bila Irena Abfalstem, doma z Dunaja. Bila je hčerka bankirja, ki je k Lani so imeli v krajevni skupnosti vrsto prireditev v počastitev obletnice smrti domačina Antona Breznika. Pokrovitelj vsem je bil Izvršni svet občine Kamnik s predsednikom Mihom Novakom. Zadnja prireditev je bila na Štefanovo, ko je prišlo kar 22 lastnikov konj iz različnih krajev Gorenjske k nam. Letos pričakujejo še veliko večji obisk in takrat bo tudi pravi praznik v krajevni skupnosti Križ. drugače pri različnih akcijah in na tekmovanjih, so pa podporni člani. Zlato se pogosto dogaja, da ko gredo gasilci iz krajevne skupnosti v ta ah oni kraj na tekmovanje (tekmujejo pa vedno s številnimi desetinami od najmlajših do članov in članic), ostane kraj tako rekoč prazen. "Svojevrstna posebnost v naši krajevni skupnosti pa so tudi krajevni samoprispevki. Imamo jih, tako imenovanih referendumskih, že od ustanovitve KS. S sedanjim, ki se bo iztekel prihodnje leto, dokončah Dom smo že oziroma menski objekt, ki ima zdaj im6rj Antonu Brezniku. Urejamo asfaltiramo s samoprispevke tudi vaške ceste. V programu P je tudi izgradnja transformator kih postaj, del samoprispevka Pj namenjamo v krajevni skupfl°\ tudi za dejavnost društev in J*j,, opno obnavljanje kulturne de^{ čine. Kaj bomo, ko bodo no občine? Če bo obveljalo, da "Jj občina tudi fara, potem bog spet pod Komendo." • A. 2*5 40-letnico)j krajanov, li e kar polovica vseh isti, ki niso tako ah Dvestoletna tradicija Iz roda v rod se je v današnji krajevni skupnosti Križ prenašala tradicija Gostilne Pri Čubru. Današnji lastniki, ki jo imajo tudi že dvajset let (zdaj v novi hiši), vedo povedati, da imena ne gre enačiti s čebrom. Res pa je, da je bila včasih to domača kmečka gostilna, v kateri je bilo moč dobiti pol klobase in še kaj zraven. Zdaj pa ima gostilno Miha Potocnikjki Miha Potočnik je pred tremi leti končal gostinsko šolo in po starših prevz« nadaljevanje tradicije. "Seveda imamo danes drugačno, *e£ raznovrstno ponudbo." Najmlajši gostilničar Miha Potočnik« ** i nadaljujejo 200-letno tradicijo, pa je seveda tudi gasilec GD Kri*' j /m to je JELOVICA OKNA, VRATA, SENČILA MONTAŽNE STENE, PRENOVA OKEN IM popusta za #0 takojšnje plačilo brezplačen prevoz za nakup nad 50.000 Sli SSJELOVICA Škofja Loka, tel.:064/631-241, fax: 064/632-261 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/632-270, fax: 632-761 KRANJ, Partizanska 26, 064/211-232 MURKA LESCE, Lipice pri Lescah, 064/718-110 METALKA Kamnik, 061/813-326 »oantlft 9.00 Muro v živalskem vrtu 9-15 Živali nastopajo, ameriški film 10.45 Tisoč in ena Amerika, španska risana serija 11.10 Videošpon 12.00 Clive James: Slava v 20. stoletju, angleška dokumentarna serija 13.05 Poslovna borza 13.15 Videostrani 15.00 Tedenski izbor 16.00 Doktor Finlav, škotska nadal- Ovanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Bažiljko sliši glas, ameriška 'utkovna oddaja 17.35 Snoopv, ameriška risanka 13.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 ABC - ITD, TV igrica 1J.30 TV dnevnik 2, Vreme 20-10 Žarišče f0.35Film tedna: Življenje na struni, Rajski film 22.15 Glasbeni utrinek «•30 TV dnevnik 3, Vreme 22.47 Šport 23.00 Sova; Burleske Charlieja Chaplina, 14. ®Pizoda ameriške nanizanke; J'nina Beach, ameriška nanizanka °-20 Video strani LON d. d. KronI Koroška 27 tel.: 064/223-777 Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje dajv. 6.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Samec ali samica 16.00 Dedek na posodo 16.50 Jollv -Splitter 17.00 Poklic 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 To je res 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Nogomet: Liga prvakov 22.15 čas v sliki - večerni studio 22.50 šport 23.50 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.20 Poročila/1000 mojstrovin i7nr v'deostrani 15.50 Omizje ''•05 videomoda 17.30 Sova, po-22»v 18.50 Analitična mehanika, ^ška izobraževalna serija 19.30 'v dnevnik 20.05 športna sreda «*g5 Evropski videoples 23.05 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Turistična društva na Gorenjskem 10.40 Informacije, zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije 9.00 Zimski počitniški program: Kroki, veliki krokodil, lutkovna igrica 9.30 Zadnji samorog, ameriški film 11.05 Z vrha, angleška nanizanka 11.30 Naša pesem '93 12.00 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 12.30 Alternativni viri energije 13.00 Poročila 13.05 Studio Citv, ponovitev 14.50 Video strani 15.05 Svet poroča 15.40 Osmi dan 16.25 Porabski utrinki, oddaja Madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.10 Žarišče 20.35 Neverjetni četrtek - neverjetne zgodbe: Na pomoč 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.53 Šport 22.45 Sova: Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka; China Beach, ameriška nanizanka 0.00 Video strani TV SLOVENIJA 2 15.00 Videostrani 15.30 Bela vroči-ca, ameriški film 17.25 Sova, ponovitev 18.40 Že veste 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Skrivnost mrtvih, dokumentarna nadaljevanka 21.05 Pogovor z Ronaldom Harwoodom 22.05 Rojevanje Leara 23.15 Videostrani h £° Poroda 10.05 TV šola 11.35 Ir^Klica iz prihodnosti, nadaljevanka <-°0 Poročila 12.05 TV koledar '<-15 Divja vrtnica 12.40 Pujsovi f0s)eji, nanizanka 13.05 čim več, u bo|ie- ameriški barvni film 14.45 i«°2?fon 15-25 Učimo se o Hrvaški '°-00 Poročila 16.05 Ljubezenske jpodbe 16.30 Informatika 17.00 Jjvaška danes 18.00 Poročila '8.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 ^anta Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto ,<0.15 Prevlaka je moja, dokumenta oddaja 21.00 v iskanju 21.46 počila 22.50 Slika na sliko 23.50 r°ročila v angleščini 23.55 Sanje meja 15-2S Videostrani 16.40 TV koledar i?,50 Deklica iz prihodnosti 17.15 .^fivnosti, ameriška nanizanka DnJ0 .Načrt 18.30 Terra X 19.30 REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA TRŽIČ Oddelek za prostor in okolje Trg svobode 18, Tržič objavlja prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE Pogoji: 1. diplomirani pravnik 2. eno leto delovnih izkušenj 3. strokovni izpit 4. slovensko državljanstvo Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. 7.00 Borza dela 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 Call se-lection. ponovitev 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.50 A Shop 12.00 S pot tedna 14.30 Borza dela 16.05 A shop 16.15 Ustava, ameriška dokumentarna serija 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Ročk starine 19.00 Poročila 19.20 A Shop 19.30 Magnetoskop 20.15 Drakula, ameriška nadaljevanka 20.45 Mestni fantje, ameriški film 22.45 Poročila 23.35 A shop 23.45 S pot tedna 23.50 CTM 0.30 Borza dela TV AVSTRIJA I 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije, ponovitev 10.25 Bela ženska v Kongu, ameriški film 12.15 Kompas 13.00 čas v sliki 13.10 Družinske vezi 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.30 Ljubezenska preizkušnja 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.05 Pogledi od strani 22.15 Liebling Kreuzberg 22.00 Ugrabitev, kanadska politična smljivka 23.45 čas v sliki 23.50 Vincentov prijatelj, francoska komedija 1.40 Poročila/1 000 mojstrovin 6.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 V orlovi deželi 16.15 Zveneča Avstrija 17.15 Priti na psa 1&00 Pri Huxtablovih 18.30 Made in Austria. kviz 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 22.00 čas v sliki 22.35 Literarni kvartet 23.55 Ludvvig van Beethoven 0.35 Poročila/1000 moj strovin 9.00 Zimski počitniški program: Plesne domislice 9.10 Muro in dva bahača 9.25 Z vrba, angleška nanizanka 9.50 Lassie popotnik, ameriški film 11.25 Z vrha, angleška nanizanka 11.55 Silas, nemška nadaljevanka 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Pogovor z Ronaldom Har-vvoodom 14.05 Rojevanje Leara 15.20 Videostrani 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 20.10 Forum 20.30 Policaj, francoski film 22.05 Iz slovenskih ateljejev 22.30 TV Dnevnik 3, vreme 23.00 Sova: Ko se srca vnamejo, ameriški nanizanka; China Beach, ameriška nanizanka Misijonar, angleški filmi.40 Video strani 15.00 Videostrani 15.40 Pričevanja o zvestobi 16.40 Neverjetni četrtek 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, prenos iz Cankarjevega doma 22.00 Akcent 23.00 Evropski videoples 23.25 Videostrani 9.00 Čas v sliki 9.05 Cosbv shovv 9.30 Zgodbe iz Avstrije 10.15 Moj prijatelj, Babjek, ponovitev filma 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Velika dolina, vvestern 15.05 Am, dam, des 15.15 Rakuni, risanka 15.40 Ekološki magazin 15.50 Klov-nove sanje 16.15 Vroča sled 16.35 Pierre in Isa, risanka 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.35 Ljubezen na preizkušnji 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Derrick 21.20 Pogledi vstran 21.30 Vohun, ki me je ljubil, komedija 23.30 Čas v sliki 23.55 Dan odločitve, ameriškakriminalka 1.25 Hun-ter 2.20 1000 mojstrovin 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Zgodovina stekla 15.45 Stan in OlTo 15.50 Viharji življenja, francoski film 17.30 Čudovite podobe iz živalskega sveta 18.00 Cosby shovv 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Skupna dediščina narave, dokumentarni film 21.00 Trailer 22.00 Čas v sliki 23.35 TV -popolnoma noro 23.15 Madžarski gigolo 23.35 Ostbahn Kurti 0.20 četrta dimenzija 0.35 Manhattans-ka kabelska TV MEGAMILK 10 00 Poročila 10.05 šolski program 11.35 Dekle iz jutri, otroška serija 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Tajni agent Pujs 13.10 Biti alni ne biti, amenški film 14.40 MonoDlus 15.30 Angleški TRGOVINA Kranj lavčarjrva nI. 29 mrzlim t«I.«221740 rX I HIŠ. OTROŠKA OBLAČILA 0-18 let *~ ,Ly| X METRSKO BLAGO _ S***« 20.15 Nogomet: Liga prva-^ 22.20 Načrt, švedska nadalje-va,*a 0.05 Proti toku >*f^ radio triglav »96 MHz [1°° Borza dela 9.00 MacNeil in Dn?,rer k°mentirata 10.00 Rodeo, ^ovitev .11.00 Luč svetlobe, afriška nadaljevanka 11.50 A §2>P 12.00 Spot tedna 14.30 Kii kela 1600 A sh°P 16-10 ban, oti ponovitev ameriškega am«?!?3 fllma 17.45 Luč svetlobe, 1« *\« nanizanka 18.30 Risanke Bla«k A sn°P 18-30 Call seleetion, arrW?na ^daia 20.15 Učna leta, . «nska nadaliavaka 20.45 Dance nadaljevaka 20.45 Dance 21.15 Čez morski zaliv, barvni film 22.50 Poročila Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljab od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, ob 17.00 bomo govorili v tržiških videotekah, potem o knjigi, nato pa še o glasbi. Nekaj pred pol sedmo zvečer se oglasijo predstavniki Avia banda. 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Pujsovi dosjeji 13.05 Ninočka, ameriški čb. film 14.55 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Veseli glasbeni četrtek 16.30 Kulturna dediščina 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.16 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Poslovni klub 22.25 Slika na sliko 0.10 Poročila v angleščini 0.15 Sanje brez meja 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije, zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko-športni kotiček 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 študentski program Radia Kranj fcns »' barvni film 22.50 Poročila 2a'SAshoP 23.15 Spot tedna 20 CTM 0.30 Borza dela KAJ SE DOGAJA NA ŠKOFJELOŠKEM ? a|t berite GC ■ IM IZVI NJSKI ELI BOS RADIO ŽIRI - OD DANES. 1 MARCAJJAUE, & §as V sl'ki 9.05 Pri Huxtablovih Vroti »njl sloni na Kitajskem 10.15 Nsbeni« v Cn'oagu, ameriški tujin«"'^lma 12-10 Reportaže iz 15 te Vi00 Mi 13.35 Družinske vezi * 05 Otroški isJ^roški program 17.00 Mini ?likio'P-10W^itzer 18.00 Čas febil.l8'05 Mi 15-30 Ljubezenska \ 'kušnja 19.22 Znanost 19.30 20.18 ki/Vreme 2000 Sport ria'da^ imenu ljubezni, italijanska strani J|)(a"ki 21 50 Pogledi od "ki f.i^T« Cas prebujenja, amer-s*arclm °'30 cas v sliki 0.36 Upor 100o I' ame"1ski film 2.00 Poročila/ ^ Mojstrovin 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.50 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 12.00 Novosti v narodnozabavni glasbi 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa 16.25 TV koledar 16.35Deklica iz prihodnosti 17.00 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.25 Načrt, švedska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Šhow Jackvja Tho-maa, humoristična nanizanka 20.40 Veliki zločini in procesi 20. stoletja 21.15 Kamilična trata, angleška nadaljevanka 22.10 Vso pot domov, ameriški film 23.45 Evrogol Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Obvestilom ob 16.10 in oddaji Spremljamo in komentiramo ob 16.30 bo ob 17. uri sledil pogovor s Tomom Križnarjem. Ob 17.20 pa se zavrtite z nami pod kozolcem. 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjetniška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenije) 13.30 Popevka tedna 14.00 Novinar na obisku 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 1830 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved progra- jezik 16.00 Poročila 16.05 Mali veliki svet, oddaja za otroke 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 V dobri družbi, zabavno glasbena oddaja 22.00Poročila 22.05 Dragi kamen Vukovica, dokumentarna oddaja 22.40 S sliko na sliko 23.40 Poročila v angleščini 23.45 Dom je, kjer je srce, belgijski film 12.20 Dekle iz prihodosti, serija za otroke 15.40 Skrivnosti, serijski film 16.05 Camomilie Lawn, serijski film 16.55 Košarka 18.30 Vzpon Kitajske 19.30 TV Dnevnik 20.15 Mladi Indiana Jones 21.00 Ročk koncert 22.00 Peta prestava 22.35Naključni partnerji 23.20 Hit depo 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Mednarodni program Tem-pu s 10.40 informacije, zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program 7.00 Borza dela 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.45 Magnetoskop 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 12.00 Spot tedna 14.30 Borza dela 15.45 Mestni kavboji, ponovitev ameriške komedije 17.45 Luč svetlobe 18.30 Kandidat, dokumentarec 19.00 Poročila 20.15 Teden na borzi 20.25 Slavni fantje, angleška serija 21.15 Tekma v vetrom, film 22.50 Poročila 23.15 Ljubezenska zgodba, film 0.45 Spot tedna 0.50 Erotični film 210 Borza dela Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Spremljali bomo in komentirali, povedali nekaj o kulturni dejavnosti, ob 17.30 pa iskali tržiški zaklad. R TRIGLAV JESENICE 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Razgled s Triglava 11.00 1001 nasvet 11.30 Novice 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.00 Srečanje s kulturno dediščino 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Borzni komentar (vsakih 14 dni) 15.30Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI III & AS 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa ČETRTEK ^IEELamer- kom. NUNE POJEJO ob 10. in 16. un, amer. akci^ pfe POPOLN SVET ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom NUNE 2 ob^P ?b 18- in 20. uri ŽELEZAR amer. crna kom PRI ADAMSOVIH 9ro, 13'ln 18. uri, angl. drama GOLI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amen SSiil^1 TELES ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. trill. NA **JENl ČRTI ob 18. uri CENTER amer. akcij. kom. DRIBLERJA POD KOŠEM ob 10. in 16.ua amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 18. un, amer kom GOSPA noi IRTFIRE ob 20 uri STORŽIČ amer. akcij, drama POPOLN SVET ob ?M?IlTuri ŽELI^R amer. akcij. kom. DRIBLERJA POD KOŠEM ob ift Vri amer črna kom PRI ADAMSOVIH 2 ob 18. in 20. un ŠKOFJA LOKAanTer groz^ TATOVI TELES ob 20. uri ŽELEZNIKI amer: trill. NA OG^EM^RTI ob 20. uri BLED amer. krim. NA OGNJENI ČRTI ob 20. AEK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSLJE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 PETEK ŠKOFJA LOKA amer. trill. NA OGNJENI ČRTI ob 18. uri, amer. groz. TATOVI TELES ob 20. uri GORENJSKI GLAS • 16. STRAN PISMA, ODMEVI KOMENTAR Nemogoče je ne/mogoče Vest z nenadne tiskovne konference SKD, prejšnjo sredo, o nastajanju desnosredinske stranke kot odgovor sredinskemu zdruievanju Demokratov, Zelenih - ekosocialcev in SSS, je zlasti poživila upanja "trdega jedra" demosovcev brez trdne strankarske profiliranosti. Je pa tudi vest o dokončni bipolarnosti in slovenski politični sceni. Ponujena združitev SKD, SLS in SDSS, vendar brez Slovenske desnice (karkoli to ie pomeni in kogarkoli pač združuje) v enotno stranko, je bolj kot uresničitev ponudbe, ki je v vseh pogledih vprašljiva, zanimiva zaradi politične nakane: toliko proslavljeno sredinsko združevanje postaviti v pravo luč - namreč v združbo "levičarjev", kar naj bi dokazovala tudi Bohinčeva (ZLSD) želja po zbliževanju z bodočo in združeno LDS. Ka pa seveda takoj nakazuje povsem novo parlamentarno razdelitev glasov in tudi vladnih odločitev. Če pa še vemo, da je vest o formiranju desnosredinske stranke predvsem odgovor na parlamentarno preglasovanje "obrambnega tolarja" in dejstva, da bodo Janševi socialdemokrati premislili o nadaljnjem sodelovanju v vladni koaliciji, potem je zanimivo vprašanje, komu in zakaj bo nova stranka največ "prinesla". Kdo potrebuje nenadoma večje bazno zaledje, čeprav s kančkom izsil- Janez Poštrak jevanja in populistične demagogije? Če ni izsiljevanje tudi že zamisel SKD, da bi anulirali nezaupnico obrambnemu tolarju (kakorkoli glasovanje interpretiramo, je bilo v bistvu pričakovano). Kar pa ni jasno bil prvovrsten precedens parlamentarne demokracije. In dokaz, da je parlament v resnici le igrača vladnih oz. strankarskih prvakov. Ker pa je v igri slejkoprej še sprejemanje državnega proračuna, je novonastali položaj tudi toliko bolj zapleten. Predvsem za vladno koalicijo. Še zlasti brez Janše. Brez SKD namreč skorajda ne more biti izglasovan. Torej jim gre dejansko samo še za vprašanje in odločitev: ostati v vladi ali ne. Na tehtnico pa postavljajo celo še več. Namreč tudi "težo" svojega predsednika. Janševa karizma-tičnost ne dopušča dvoma, kdo bi dejansko prevzel vlogo voditelja nove stranke desne sredine. In s tem tudi opozicije. Ki bi bila sila agresivna in bi najbrž ODMEVI Spoštovano uredništvo rubrike "pisma bralcev" Prosim, da objavite moj prispevek, moje osebne podatke pa prosim ne objavljajte. Že dalj časa čakam, kdaj se bo oglasil kdo, ki je v današnjih razmerah res prizadet, pa je vse tiho. Danes sem bila na davčni upravi, ko sem čakala v vrsti in poslušala težave, jok in obup ljudi sem sklenila, a napišem ta sestavek. V danes toliko kritiziranem rdečem obdobju sem s povprečno slovensko plačo, kreditom na 1/3 plače, veliko garanja in odrekanja zgradila hišo. Po 26 letih dela sem ostala sama z otrokom brez službe (tehnološki presežek). Pri mojem zdravju tudi na pogodbeno ali črno zaposlitev ni misliti. Ko sem bila še zaposlena, so nam del OD izplačevali v bonih in menda nepravilno obračunavali, tako sem dobila v letu 1993, ko sem bila že 6 mesecev brezposelna z mesečnim nadomestilom 18.774,50 SIT položnico za plačilo davka v vrednosti 14.729,00 SIT. Na davčni upravi so mi odgovorili, da zato, ker imam hišo, nisem upravičena do olajšav, čeprav je moje trenutno finančno stanje zelo slabo. Prosim predsednika te komisije naj mi javno odgovori, kje so dobili in kdo je določil take kriterije. Vem na-primer, da v Tržiču takega kriterija nimajo. Ce je ogrožena občanova eksistenca se davek lahko odpiše. Ker v teh mesecih nisem mogla zbrati te vsote, sem dobila novo položnico seveda Z obrestmi. Napisala sem jim priloženo izjavo, sja ni denarja vak mesec zmanka, ne pa da bi kaj prihrnaila. Odgovor: LAHKO PLAČAM V TREH OBROKIH?? seveda z obrestmi Rada bi tudi odgovor davčne centrale v Ljubljani. Drugo vprašanje imam kar za ministrico Punarjevo. Sama imam 18.774,50 SIT nadomestila, otrok prijema 8.000 SIT preži-valnine in 6784 SIT otroškega dodatka, torej je moj dohodek mesečno za šolajočega otroka in mene 33.558,50 SIT. Pri tej vsoti otrok ni upravičen do brezplačne malice. Dobila sem nasvet naj napišem prošnjo. ALI NAS PRI TEM ŽIVO-TARJENJU MORATE ŠE PONIŽEVATI, DA PROSIMO. Vsakomur je jasno, da s takim denarjem danes ne moreta živeti dve osebi, posebno pa šolajoč otrok, saj poznate naše brezplačno šolanje, pa otroku moram letno kupiti vsaj 3 čevlje, sebi že 2 leti nisem nobenih. Tretja stvar: Vsi, ki imajo kakršenkoli dohodke, imajo na vsakih nekaj mesecev povišanje glede na stopnjo inflacije. Nadomestilo se že celo elto ni spremenilo. Tudi tukaj se pokaže odnos vodilnih do BREZPRAVNE RAJE. V vašem časopisu sem zasledila nekoč zelo "pametno" ugotovitev vaše novinarke, da smo kar tiho in da kaže, da smo z obstoječim stanjem zadovoljni. NEKDO NAJ MI SVETUJE, KAJ NAJ KONKRETNO V MOJEM PRIMERU NAREDIM, KAJTI JAZ Z OBSTOJEČIM STANJEM NISEM ZADOVOLJNA. Pa še to: Brala sem odgovor RK na članek o odvrženih oblačilih. Na zemlji živimo zelo razični ljudje. Na RK bi to morali vedeti in na njihovem računalniku voditi evidenco, koliko in kaj komu dajo. Pravljice, da ste nekomu dali celo škatlo oblačil, ta je pa še zaprta peljal v Tenetiše na svetišče ni treba pripovedovati, ker s tem smešite sami sebe in svoje delo. Ena iz množice Naslov v uredništvu Sprenevedanje, izkrivljanje, pozabljanje Združenje lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) pri-, pisuje zavezancem v Zakonu o denacionalizaciji precejšnji del zaslug, da se ta ne spoštuje in ne izvaja. Zavezanci so, da bi še bolj zavirali izvajanje zakona, ustanovili svoje združenje, kise, seveda tako deklarirano, bori za njihove zakonske pravice in interese in to za tiste in takšne, kot jih oni razumejo in zahtevajo. bila tudi sposobna uresničiti (spet Janševo) napoved o predčasnih volitvah. V primeru takšnega razpleta pa je povsem gotovo, da bi znotraj združevajočih strank prišlo do velikih diferenciacij, še posebej pri SDSS (kar že nakazuje Pučnikova izjava). Pa do vključitve (izrazitejše) desnice, ki bi jih stranka zaradi računice pritegnila z obrobja. In po nekaj desetletjih do ponovne vzpostavitve dneh izrazitih in ideoloških taborov. Ko bi šlo le še za protagonizem med "starimi strukturami oblasti" in t.L novo demokracijo. Z vsemi posledicami na družbenopolitičnem in gospodarskem področju. Brez socialne alternative. Oziroma- bila bi prepuščena strankam, ki se na veliko in divje lastninijo. Pobudo o novi stranki je bila dana Namenjena pa je predvsem LDS-u, zdajšnjemu in bodočemu (po združitvi - kot opozorilo - o moči in možnih posledicah, ki jih SKD lahko sproži. V Drnovškovi vladi ima v razmerju s koalicijskima partnerjema (kar sta, kljub ločenima podpisoma), ZLSD in SDSS, SKD vendarle še najbolj trden in zagotovljen položaj. In svoje interesno zaledje. Pri vsej stvari pa gre (bi šlo) tudi za izgubo, verjetno celo za dolgo, dolgotrajno izgubo ministrskih sedežev. Torej? Glavni zahtevi teh "organiziranih" zavezancev sta, da nepremičnin, okradenih oziroma oropanih v procesu po-druibljanja po vojni, ne vračati v naravi, temveč okradencem oziroma oropancem te nepremičnine "vračati" z državnimi obveznicami. Druga zahteva je, da je družbena lastnina, katero so organizacije združenega dela, mednje štejejo tudi kmetijski kombinati in zadruge, upravljale ob propadu socialističnega družbenega reda, lastnina podjetij (sedaj ne več organizacij združenega dela). Podržavljanje teh nepremičnin ie po njihovem "nova nacionalizacija". Obe zahtevi sta z njihove strani vsestransko "utemljeva-ni"; gospodarska škoda, ki naj bi se z denacionalizacijo in podržavljanjem povzročala, je neizmerljiva, "nove" krivice zamenjujejo stare, itd Predsedstvo ZLRP z zanimanjem in vse večjim začudenjem opazuje in spremlja ta pojav organiziranega nespoštovanja veljavnih zakonov. Začudenje predsedstva ZLRP velja tudi indolentnosti predsednika države in vlade, s kakšno rav-nodušnostjo vsak zase gledata na to nespoštovanje, pri tem pa ju to nič ne moti, da ne bi ob vsaki priložnosti zagotavljala svetovni javnosti, da je Republika Slovenija pravna država.. Predsedstvo ZLRP želi "pozabljivcem" osvežiti njihov spomin z naslednjimi zakonskimi določbami, tokrat iz slovenske "male ustave", sprejete leta 1976 "samoupravno", z velikim pompom organizacij združenega dela in drugih "oblik združevanja dela in sredstev." Upamo, da sprenevedanje takratnih in kasnejših direktorjev in vodilnih delavcev danes ne bo tolikšno, da se "svoje" male ustave ne spomnijo več, ali celo, da niso z navdušenjem pri njenem sprejemu in izvajanju sodelovali; višek "elastičnosti" bi ti ljudje pokazali, če bi danes trdili, da se s takšno zakonodajo niso strinjali. "Socialistično samoupravni družbenoekonomski odnosi v združenem delu zagotavljajo, da delavci na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi ter enakih pravic, obveznosti in odgovornosti glede produkcijskih sredstev in drugih sredstev družbene reprodukcije, ki so družbena lastnina, v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odločajo o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela." Naj ponovimo: iz citirane temeljne določbe se ob še tako veliki fantaziji in besednemu "prevračanju" ne da razbrati, da so delavci in direktorji bili lastniki družbenih sredstev, sredstev družbenereprodukcije in drugih produkcijskih sredstev. To dejstvo še dodatno potrjuje določba: "Temelj socialističnega samoupravnega združenega dela je družbena lastnina produkcijskih sredstev." Še tako trdovratnega sprene-vedavca, ki trdi, da je delavec lastnik tistega, kar je ustvaril, strezni tale določba: "V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja, da razširijo in izboljšujejo materialno osnovo združenega dela, zboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj ter zadovoljujejo osebne, skupne in splošne potrebe in interese." Delavec in direktor je svoje osebne potrebe polno zadovoljil, od kod danes zahteva, da so družbena sredstva njihova lastnina? Na koncu navajanja še določba: "Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih..." Ta, morda za koga neprijetni ideološki sprehod v bližnjo preteklost znova potrjuje, da je bila načelna odločitev nove države Slovenije ob njenem nastanku pravilna, da je potrebno ukradeno oziroma oropano vrniti njihovim lastnikom, družbeno imovino pa podržaviti in jo pravično razdeliti med vse Slovence, saj so jo vsi ustvarili, vsak na svoj način. Še tako intenzivno oživljanje preteklosti pa ne spremeni dejstva, da se z vračanjem ukradenega oziroma oropanega premoženja sploh ne more povzročiti novih krivic. Saj je vračilo ukradenega osnovna civilizacijska pravna norma, ki jo spoštujejo vse države, ki dajo kaj na človekove pravice in na svoj pravni ugled. To resnico lahko razni slovenski pravni znanstveniki in strokovnjaki politoloških znanosti še tako spreobračajo, njene naravno razumske logike ne morejo spremeniti. Združenje zavezancev izvaja ankete med svojim "članstvom". Predsedstvo ZLRP je nad preproščino "argumentov", izvira-jočih iz teh anket, začudeno, saj ti, še zlasti pa na njihovi podlagi izdelane "analize" na zdržijo resnejše obravnave. Zanimiva pa bi bila za članstvo ZLRP npr. podatka, koliko direktorjev organizacij združenega dela je za časa "združevanja dela in sredstev" vsaj idejno nasprotovalo takšni doktrini in takrat zahtevalo lastnino PPC Gorenjski sejem Iščemo mlado, prijazno in dinamično dekle za strežbo gostov, kurirska dela in čiščenje poslovnih prostorov. Pogoji: končana najmanj osnovna šola in vozniški izpit Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj, 64000 Kranj, Stara cesta 25. "nad proizvajalnimi in drugimi družbenimi sredstvi" in zato ni podpisalo samoupravnih sporazumov, in še, koliko teh direktorjev se je uprlo odtoku rezultatov dela delavcev iz Slovenije v Beograd. Razlaščeni lastniki upravičeno zahtevajo, da se jim njihova nasilno odvzeta lastnina vrne. Ta zahteva nima nobene zveze z rezultati dela "združenega delavca" in jih v ničemer ne oškoduje. Sprenevedanje, izkrivljanje in po potrebi pozabljanje s strani zavezancev sporazumevanje med njimi in-upravičenci mnogokrat onemogoča, neupoštevanje osnovnih moralnih kriterijev, vrednot in normativov pa pomaga prikazovati razlaščence v izkorišče-valski luči. Razlaščenci zato še vedno pričakujejo od predsednika države, predsednika državnega zbora in predsednika vlade, da posredujejo javno v korist svoje pravne države, saj prav njim osebno ne manjka tako izkušenj in znanja iz časov veljavnosti "male ustave", kot tudi iz današnjih časov demokratične družbe. Predsednik ZLRP Slovenije: Franc Izgoršek in? Pluralnost -na čigav način Ni moja misel, ki pravi: "Temeljno vprašanje človeštva v našem času in prostoru ni, kaj lahko stori, temveč, kaj sme storiti." Človeka lahko stlačimo v okvire statistike po znanem reku: "Eni zelje, drugi meso, povprečje je segedin golaž." Lahko ga vpnemo v kalupe te ali one znanosti, pač v skladu s tem, kaj nam v določenem trenutku bolj ustreza, vendar ga bo vedno nekaj ostalo zunaj vsega, v kar smo ga hoteli vpeti z vsemi statistikami in znanostjo vred. V času komunistične vladavine smo morali bodoči učitelji znati povedati, da je cilj komunistične družbe po Marxu "vsestransko razvita osebnost z znanstvenim pogledom na svet, osvobojena vseh meščansko-buržoaznih predsodkov". Ostanke te miselnosti naši učenci, dijaki in študentje prebirajo v še vedno veljavnih učbenikih še dobra tri leta potem, ko naj bi partija menda sestopila z oblasti. Ker se članek Alenke Kovšce nanaša na osnovno šolo, lahko za ilustracijo tega pisanja od- prete Berilo za sedmi razred 0$ na strani 256, kjer se tm. osnovnošolci in njihovi staw lahko navdušujejo nad "nt' zadržno silo revolucije" in hw, lijo "novo življenje v priborji socialistični družbi". In />r*!| nihče si še vedno ne upa zatf1 tega protestirati na Sekretari^ za družbene dejavnosti, Zavoojf za šolstvo ali pri ministru G& ru. Učbenik moraš imeti, r pika Koga briga pluralnost H tem (ne edinem!) primer^ Problemov na tej ravni kot $ ni. Takoj pa nastane probit*11 takrat, ko nekaj ni po okus* partijske in zdajšnje (anf hojliberalne miselnosti, ki sl takoj čuti ogrožena, kar ni P° njenem okusu. Alenka Kov*^, nas takoj poduči, da je zflwj predavanj Mete Tavčar o tnW sebojnih odnosih med spolof^l ogrožena pluralnost in stroko* nost v naših šolah samo zd°> ker problematika splava ni v skladu z njenim pojmovanji razumemo. Učenci pa naj Jf odločijo sami, kateri bodo />£'' sluhnili in ji bolj verjeli. Tako 0° pluralnost sita, resnica cela, P še strokovnosti bo zadoščen0. Davke pa tako plačujemo vsi V Kranju, 9. februarja tM Marjan Pen* c J. Platiše 1, 64000 Kra»J nit* IIARANTZ,$0NY, PANASONIC JBUA5I0.B0SE AKCIJA: 0 GORENJE 61 TTX 43 7<£ «ONY 81 TTX j sony i - iao efj SONY UX-60 Ž*£ V BLIŽINI GLEDALIŠKA Cankarjeva 8» KRANJ tal: 222-065 „ foto bobnar Komunalno podjetje VODOVOD JESENICE, p.o. Titova 40, Jesenice vabi k sodelovanju ambicioznega sodelavca VODJO PRODAJNEGA SALONA PLINSTAL za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom Od kandidata pričakujemo: - VI. stopnjo izobrazbe ekonomske, komericalne ali tehniške smeri - poznavanje predpisov o blagovnem prometu in poslovanju - poznavanje metod in tehnik uresničevanja prodajne in nabavne politike - poznavanje osnov računalništva - aktivno znanje enega tujega jezika (nemško, angleško ali italijansko) - organizacijske sposobnosti in komunikativnost - poznavanje materialov s področja hišne energetike - enoletne delovne izkušnje v komerciali oz. na področju hišne energetike Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi fl naslov: Komunalno podjetje Vodovod Jesenice, Kadrovska služba, Titova 49, 64270 Jesenice- lT°rek, 1. marca 1994 POSLI IN FINANCE UREJA MARU A VOLČJAK 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Klub direktorjev Škofja Loka Jkoffja Loka, 28. februarja - V škofjeloškem hotelu bo danes, L> marca, od 18.30 potekala ustanovna skupščina Kluba ""rektorjev Škofja Loka. Direktorji podjetij škofjeloške občine so se srečevali že dalj časa, zdaj pa so se odločili, da začne njihov klub delovati v Pplfu Združenja Manager, torej predvsem kot stanovsko pluženje. Na današnji ustanovni skupščini bodo sprejeli Pravila in program dela ter izvolili vodstvo. Problematiko Kofjeioške občine pa bo nato podal Vincencij Demšar, Predsednik občinskega izvršnega sveta. Obveznice SKB banke j^utj, 28. februarja - SKB banke je pripravila drugo izdajo v«jih obveznic z devizno klavzulo v visini 50 milijonov mark oiarske protivrednosti. Namenjene so pravnim in fizičnim sebam, ki želijo naložiti svoj denar, izdana se za obdobje "eetih letih, v apoenih po tisoč, 10 tisoč in 100 tisoč mark. . ^veznice so vplačljive in i/plačljive v tolarjih po srednjem j^CaJu marke pri Banki Slovenije na dan vplačila oziroma ^Plačila po veljavnem dnevnem ceniku, ki upošteva nominalno Rednost povečano za pretečene obresti od dneva zapadlosti adnjega kupona do dneva zapadlosti naslednjega kupona. Letna obrestna mera je 10,5-odstotna, obresti se obračuna- aJ° po linearni metodi v markah, izplačujejo pa se v tolarjih P° srednjem tečaju marke pri Banki Slovenije na dan apadlosti posameznega kupono v skladu z amortizacijskim aa,»rtom. Kuponi zapadejo polletno in sicer 15. marca in 15. Ptembra, prvi kupon bo zapadel 15. marca letos, moratorij ' glavnico pa je pet let. Obveznice se glasijo na prinosnika in j* Prenašajo z izročitvijo. Za izplačilo obveznosti iz obveznic jamči SKB banka d.d. s svojim premoženjem. ^a podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih Posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 14/84, 37/85, 29/86 in uradni list RS, št. 26/90) in 14. člena Zakona o spremembah in ^Polnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov Prostor (Uradni list RS, št. 18/93) je Izvršni svet Skupščine °očine Radovljica na 118. seji dne 21/02-1994 sprejel SKLEP 0 favni razgrnitvi Prostorsko ureditevnih pogojev za sanacijo degradiranega prostora na območju občine Radovljica (črne gradnje) -Javno se razgrne osnutek Prostorsko ureditvenih pogojev za ^nacijo degradiranega prostora na območju občine Radovlji-°a> ki ga )e izdelal Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo z datumom 1. februar 1994 z vso Potrebno dokumentacijo. Osnutek prostorskega dokumenta bo razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, Bled in avli Skupščine °°cine Radovljica v času od 1. 3. do 1. 4. 1994. V a IIL * času javne razgrnitve bo Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo organiziral javno seznanitev z ^kumentom. ^avne obravnave se izvedejo v času med 28. 3 in 1. 4. 1994 v Prizadetih krajevnih skupnostih. *«iep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ^°renjskem glasu. Stovilka: 352-1/94 g«um: 21/02-1994 Radovljica Predsednik IS Jož« Resman ZAŠČITA POTROŠNIKOV ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA r KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, Predmet zavarovanja avtomobilskega kaska so vse vrste motornih, priključnih, delovnih in tirnih vozil in njihovi sestavni deli. Odločimo se lahko za zavarovanje polnega ali delnega avtomobilskega kaska. Polno zavarovanje avtomobilskega kaska krije škodo zaradi uničenja, poškodovanja ali izginitve zavarovanih stvari, ki nastanejo kot posledice presenetljivih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov. Delno zavarovanje avtomobilskega kaska se lahko sklene kot zavarovanje vozila "kjerkoli", to je za ves čas, ko je vozilo na območju, ki je določeno kot zavarovalni kraj, oziroma kot zavarovanje vozila za "čas mirovanja", t.j. samo v času, ko vozilo miruje v kraju, ki je v polici naveden kot kraj zavarovanja. Katere nevarnosti so zavarovane in katere ne pri polnem kasko zavarovanju, pa tudi odgovor na to, kaj zajemajo posamezne kombinacije delnega kasko zavarovanja, bomo našli v splošnih pogojih posamezne zavarovalnice. S temi se dobro seznanimo, še preden zavarovanje sklenemo. Primerjajmo tudi splošne pogoje več zavarovalnic. Razlike na prvi pogled sicer niso velike, vendar pa lahko najdemo tudi takšne, ki so dokaj bistvene (npr. Zavar- ovalnica Triglav in Ljubljanska zavarovalnica med zavarovalnimi nevarnostmi polnega avto-mobilkega kaska nimata vključene tatvine). Zavarovalna premija je zmnožek nabavne cene avtomobila in premijskega faktorja. V kolikor zavarovalnici ne predlo-tirno računa, bo ta upoštevala vrednost avtomobila po katalogu cen te zavarovalnice. Premijski faktorji so od zavarovalnice do zavarovalnice razlikujejo in zato je koristno poiz-vedeti, kje so ti faktorji najugodnejši. Višina premije je odvisna tudi od tega, ali se bomo odločili za lastno soudeležbo pri škodi (Um. franšizo). Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi, zavarovalnica ne povrne škode, kije manjša od dogovorjene franšize. Če pa je škoda višja, se od nje odbije dogovorjena franšiza Avto lahko zavarujemo brez ali pa z 1-, 2-, 4-, 8- in 16-odstomo odbitno franšizo. Čim višja je odbitna franšiza, tem nižja je zavarovalna premija oz. premijski faktor. Več o avtomobilskem kasku in tudi drugih vrstah zavarovanja lahko izveste v priročniku Potrošnik in pogodbe in pa v novi številki revije VIP. Pravna pisarna ZPS Jure IVI ar kič VIP REVIJA ZA POTROŠNIKE NAROČILNICA ZA POSAMEZNIKE ime in priimek poklic_ naslov: ulica kraj in poštna številka datum in podpis_ .Naročam Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP. Naročnina za leto 1994 je 3.500 sit. Kot naročnik postanem tudi podporni član Zveze potrošnikov Slovenije in pridobim vse članske ugodnosti. Razgovor z Ropom Kranj, 28. februarja - Občinski odbori LDS vseh petih gorenjskih občin in klub podjetnikov radovljiške, jeseniške in tržiske občine bodo v petek, 4. marca, ob 16. uri v tržiškem Peku pripravili pogovor gorenjskih podjetnikov z državnim sekretrarjem za privatizacijo Tonetom Ropom. Glavni temi razgovora bosta privatizacija in dokapitalizacije v zvezi z zakonom o gospodars- stanovanjski sklad delavcev X samostojnem osebnem delu v OBČINI KRANJ 12. RAZPIS *A DELAVCE ZAPOSLENE PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH - OBRTNIKIH v občini Kranj, iz sredstev za leto 1993/94. ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO POSOJILA ZA NAKUP, GRADITEV TER PRENOVO STANOVANJA PrS^PlSANA VREDNOST POSOJIL JE 10.000.000 SIT. [ ROJILO SE RAZDELI NA OSNOVI PREDNOSTNIH LIST ZA: - ariVo9radnjo, . r^Ptacijo, rekonstrukcije, revitalizacijo, nakup etažnega stanovanja - N^?JI VRAČANJA POSOJILA: - ^I^aljša doba vračanja posojila je 20 let. Obr. •na letne fiksne obrestne mere brez revalorizacije je 15 %. estna mera, ki je določena z razpisom in pogodbo, se po poteku 5 let za neodplačani del g°«oj||a poviša na VIŠINO ESKONTNE STOPNJE BANKE SLOVENIJE. NAJNIŽJA ANUITETA JE ^OO TOLARJEV. jačanje posojila se kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram posojilojemalca, a*o da se anujtete povečujejo. Po sklepu predsedstva z dne 7. 9. 1993 in 21.12. 1993 bo predsedstvo v primeru bistvenega '"Kanja obresti, (inflacije) v času pred potekom petih let, znižalo obrestno mero in dotedanje ,sJo plačilo obresti kreditojemalca upoštevalo kot odplačilo glavnice. 56y'Ovanjski sklad delavcev v samostojnem osebnem delu v občini Kranj, Slovenski trg 5. -a^ski dom (čisto na vrhu) v času uradnih ur, vsak ponedeljek in petek od 9. do 14.30 ure in v «!?Qan od ° *° ">n I INFORMACIJE IN SPREJEMANJE VLOG: j^anOVaniski oU«H Hal»»w< " ««m««tAiniim on »a 9. do 16.30 ure. ..«~». ~° 2- MARCA 1994 DO VKLJUČNO SREDE, 16. MARCA 1994. fijoten tekst razpisa je objavljen v prostorih Stanovanjskega sklada in Obrtne zbornice Kranj, ^ozarjeva 1 Kranj. .. . ^nj, 17 o ima Predsednik skupščine sklada 2. 1994 MILAN GASPERSIČ s.r. kih družbah. V prvem delu bo Tone Rop predstavil aktualne razmere na tem področju in načrtovane spremembe. V drugem delu pa bo odgovarjal na vprašanja podjetnikov. Pomen kadrov za kakovost Kranj, februarja • Zveza kadrovskih delavcev Slovenije bo 17. in 18. marca v Portorožu pripravila letošnje kadrovske dneve na temo pomena kadrov za kakovost. Prvi dan bo o smereh gospodarskega razvoja Slovenije spregovoril dr. Jože Mencinger, o nacionalnem programu kakovosti Jožko Čuk in o slovenskem kadrovskem potencialu dr. Ivan Svetlik. Drugi dan pa bo namenjen vrsti okroglih miz. Menjalnica Mi JKJE JL d.o.o. TELEFON: 310-196 Stražišče NOVI POSLOVNI PROSTORI! MENJALNICA NAMJTNVmOOAWl NAKUTNl/TOOOAINl N/MCUTNl/moPAlNl 1 DEM 1 ATS 100 ITL ABANKA fMK, Jesenice} AVAL Bled, Kranjska gen C0PIA, Kranj CREDTfANSTALT N.banka L). ER0S(StBflllayr), Kranj F-AIR Tržič {Deteljica) 08088 Medvode HRANILNICA LON, d.d.Kranj HtOA-tržnlca gubljena HIPOTEKAH NA BANKA Jesenka MVEST škofja Loka LB-GORENJSKA BANKA Kranj LEMA Kranj MERKUR-Partner Kranj MERKUPrŽel. postaja Kranj MIKELStnžrače OTOK Bled POŠTNA BANKA d.d. (na poštah) SHP-SJov.hran. In po*. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENUATURtST Boh. Bistrica SLOVENJJATURIST Jesenice ŠUMKranl TALON Žet. postaja Trata, Šk. Loka TALONZg. Bitnje TJ ASA Kranj UKBŠk.Loka tUJAN Kranj VALJAN Radovljica, Grajski dvor POVPREČNI TEČAJ 77,90 78.00 78.10 77,95 78,17 78,05 78,18 77.90 78,32 78.20 78,40 78,40 78,35 78,28 78,30 78,25 nt podatkov 77,85 78.45 78.08 77.05 78.00 77.65 77,65 78,10 78.35 78.60 78,40 77.85 77.85 78.40 nI podatkov 76.85 78.29 78.05 77,65 77.90 77,00 78.00 78,10 78.18 78,12 78.25 77,85 78.30 78.30 78,30 78.30 78,30 ni podatkov 77,90 78,40 78.15 78.30 78,05 78,35 77,89 78.30 11.03 11.13 11,05 11.12 11.03 11,12 11,05 11,20 11.07 11,16 11,03 11.12 11.05 11,11 11.03 11,13 11.04 11.18 11.05 11.15 10.74 11.17 11.05 11.15 11,04 11,07 11.04 11.07 11.06 11.12 10.73 11,09 11.03 11.09 11.04 11,07 10.95 11,15 10.74 -11,00 11.10 11.05 11,11 11.05 11,12 11.06 11.12 11.05 11,14 11.07 11.12 11,03 11.11 11,02 11,12 7,95 7.95 7.90 7,93 7.90 7.93 7.90 7.95 8.04 8.08 8.10 8,15 8,03 8,02 8.04 8,05 7.94 8,10 7.90 8,10 7.86 8,15 7.8S 8.08 7.92 7,94 7.92 7.94 7.98 8.09 7.70 7.95 7,92 7.90 7.86 7,94 7,90 7,90 7,92 7.98 8.06 7.94 8,10 8,04 8,04 8,00 8,00 Pri Šparoveu v Avstriji )• ATS ob nakupu blaga po 1 7.91 8,06 7.95 8.05 7.95 8,05 7.92 8,05 1.00 tolariav. 1% provfarfJeT] Podatka a tečajnico nam sporočajo menjalnice, M si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glade na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA MLFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA, koroška 41 TEL.:212-429 od 12. do 15. ure SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV NUDIMO UGODNE OBRESTI SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA p.o. Kranj, Tržič, Bled, Preddvor UGODNE obrestne mere za depozite Cenjene varčevalce obveščamo, da smo razširili ponudbo TOLARSKIH VEZAV z valutno klavzulo. Močno slovensko zastopstvo Celovški sejem GAST '94 Kranj, 28. februarja - Od 12. do 16. marca bo v Celovcu potekal 26. mednarodni strokovni sejem gastronomije in turizma, napovedana je tudi zelo močna slovenska udeležba. Pred poletno turistično sezono je to najpomembnejši tovrstni sejem v prostoru Alpe-Jadran, vselej je dobro obiskan, tudi letos je zanimanje zelo veliko. Predstavil bo široko paleto izdelkov, od aparatov in naprav prek opreme do prehrambenih izdelkov in pijač. Poleg 14 slovenskih podjetij, ki se bodo predstavila v posameznih sejemskih halah, bo sodelovala tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Njen paviljon bo posnemal Kongresni trg v Ljubljani s štirimi diagonalnimi potmi, vhodi bodo simbolizirali mejne prehode med Avstrijo in Slovenijo. Na stičišču teh štirih poti bo osrednji, dvignjen prostor, namenjen kratkim predstavitvam slovenskih izdelkov in nastopom slovenskih ansamblov. AKCIJSKA PRODAJA 40% popust *VA alples TEMPO SAMO V SALONU POHIŠTVA BLEIWEISOVA 6, KRANJ (nasproti avtobusne postaje) TEL:064/212-738 KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Problematika vračanja kmetijskih zemljišč Nekateri zavestno zavlačujejo Ljubljana - Pred kratkim so se sestali predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) in vodstvo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Direktorica Sklada je izčrpno poročala o vzrokih, ki zavirajo vračanje zemjišč. Ti so v nepripravljenosti nekaterih zavezancev, ki proces denacionalizacije zavestno zavlačujejo s pritožbami na drugostopenjski upravni >rgan. Tako lahko še naprej izkoriščajo npr. zakupnine in druge ugodnosti upravljalcev tega premoženja, ki jih hočejo obdržati Čimdlje, saj je znano, da se sodni postopki vlečejo tudi po več mesecev. Na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS še do danes vsi zavezanci niso prenesli kmetijskih zemljišč, čeprav zakon to predpisuje. Kot je ugotovljeno, vzroki za zavlačevanje procesa denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov predvsem v nepripravljenosti sodelovanja zavezancev, v določenih primerih pa tudi v negativnem odnosu nekaterih občinskih organov do denacionalizacije. Da bi se zavračanje kmetijskih zemljišč in gozdov pospešilo, je ZLRP predlagalo Skladu še tesnejše sodelovanje, na podlagi katerega bo ZLRP Slovenije poimensko javno objavilo zavezance ali pa tudi občinske upravne organe, ki zakon o denacionalizaciji zavestno zavlačujejo. • Prof. Inka Stritar Izobraževalna delavnica Površinska obdelava lesa Kranj - Na nekaterih nižinskih kmetijah, predvsem pa na gorsko-višinskih in hribovskih kmetijah iščejo dodatni vir dohodka tudi z obdelavo lastnega lesa in z izdelovanjem preprostih lesenih izdelkov. Da bi na tem področju povečan znanje in strokovnost, prireja kranjska enota gorenjske kmetijske svetovalne službe izobraževalno delavnico z naslovom Površinska obdelava lesa. Delavnica bo v sejni dvorani zadružnega doma na Primskovem v Kranju in bo "odprta" od ponedeljka, 7. marca, do srede, 9. marca, vsak dan približno štiri ure, od pol štirih popoldne dalje. Udeleženci bodo izvedeli in se naučili marsikaj koristnega o razvrščanju hlodov in rezanega lesa v kakovostne razrede, o pripravi izdelkov za površinsko obdelavo, o luženju, lakiranju in bio obdelavi lesa pa tudi o tehnologiji, ekologiji, trženju, zakonodaji... Prikazali jim bodo tudi diapozitive, video posnetke in razne vzorce, zadnji dan pa bo še praktični prikaz v eni od mizarskih delavnic. Kmetijska svetovalna služba sprejema prijave za sodelovanje v izobraževalni delavnici do četrtka, 3. marca, na telefonski klicni številki 242-734 (najbolje med sedmo in pol deveto uro zjutraj). • CZ. Postopek pri prodaji kmetijskih zemljišč Prednost ima mejaš Radovljica - Ker so nas kmetje že večkrat vprašali, kako poteka postopek prodaje kmetijskih zemljišč, smo za pojasnilo zaprosili eno od gorenjskih občin. Postopek poteka takole: lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, mora pri občinskem upravnem organu, pristojnem za premoženjsko pravne zadeve, vložiti ponudbo za prodajo. V ponudbo mora med drugim navesti številko, velikost in kakovostni razred parcele, katastrsko občino, v kateri leži, in prodajno ceno za kvadratni meter zemljišča. Pristojna občinska služba mora ponudbo takoj za 15 dni izobesiti na razglasni deski občine in krajevne skupnosti in jo posredovati upravnemu organu, ki je pristojen za kmetijska vprašanja. Kmet, mejaš zemljišča, ki se prodaja, ima po zakonu možnost, da v tridesetih dneh uveljavi prednostno pravico. Če te pravice ne uveljavi, ima pri nakupu prednost občina, nato drug kmet, ki ima zemljišča v primerni oddaljenosti, in nato še kmetijska organizacija. V vsakem primeru ima prednostno pravico nakupa zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet. Ce ima več kmetov enake pogoje za nakup, ima prednost tisti, ki mu kmetijstvo pomeni glavno dejavnost. • CZ. Azil za živali Kranj - Predsedniki izvršnih svetov gorenjskih občin so se pred nedavnim dogovorili, da bodo občine plačale izdelavo načrtov za ureditev zatočišča za (izgubljene in zavržene) živali, medtem ko bo za gradnjo v glavnem poskrbelo društvo za varstvo živali. Načrti bodo stali dvesto tisoč tolarjev. ALESEVCEVA12,61000 LJUBLJANA TEL061/1593222,556-183 FAX.061/1593116 TRGO V1NA-PROIZVODNJA ODKUP CELULOZNEGA LESA NA SKLADIŠČU PAPIRNICE GOR1ČANE V MEDVODAH UGODNO ODKUPUJEMO VSE VRSTE OKROGLEGA LESA (hlodovina, celulozni les, sušice) VSAK DAN od 7. do 15. ure Občni zbor jeseniške p< Iske stra; "Sedanja kmetijska politika je pogubna" Janez šebat: "Ko smo na seji občinske skupščine odločali o milijonu tolarjev za ublažitev posledic suše v kmetijstvu, so nas preglasovali delegati jeseniških mestnih krajevnih skupnosti" Gozd Martuljek - Jeseniška podružnica Slovenske ljudske stranke, katere jedro predstavljajo kmetje, je v nedeljo v hotelu Špik v Gozd Martuljku pripravila občni zbor, ki so se ga poleg članov in simpatizerjev stranke udeležili tudi predsednik stranke Marjan Podobnik, poslanca Štefan Matuš in dr. Stanko Buser, direktor zavoda Triglavski narodni park Janez Bizjak in še številni drugi. Kot je povedal predsednik podružnice Janez Šebat, sicer kmet iz Smokuča in eden od podpredsednikov Slovenske kmečke zveze, kmetje iz jeseniške občine vseskozi opozarjajo na nevzdržne ekonomske razmere v kmetijstvu in na neustrezno štipendijsko politiko, ki podeželski mladini onemogoča šolanje. Pobudniki takšne politike so katastrski dohodek preprosto "Slovenijarabi'korenit zasuk, ne pa megle" Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je napovedal^ da bodo od državnega zbora zahtevali, da naredni alt izredni seji obravnava problematiko slovenskega javnega dolga in dolga do nekdanje Jugoslavije. Ker kot manjšina v parlamentu nimajo možnosti zaustaviti za Slovenijo pogubno politiko, nameravajo vložiti kazenske ovadbe zoper ministra Gasparija in Puharjevo in direktorja sklada za razvoj Uroša Koržeta, Kar zadeva begunjski Elan, ocenjujejo, da je bila prodaja pravno sporna In torej nična, zato bodo storiti vse, da bi Elan spet prišel v slovenske roke. Sanacija Železarn je potekala tako, da se je denar ustavil predvsem v treh velikih bankah, medtem ko so ga železarne dobile bolj malo. Ob tem, da bo vlada 100-odstotno sanirala Železarne, je nerazumljivo, da kmetijsko ministrstvo predlaga le 5- do 10-odstotno povrnitev škode, ki je nastala zaradi suše. V proračunu se delež sredstev za kmetijstvo tako strahotno zmanjšuje, da gane bo mogoče hitro popraviti. Čeprav je državni zbor sprejel strategijo razvoja kmetijstva, pa v proračunu ni denarja za njeno uresničevanje. Kmetijska politika je napačna, prav tako celotna gospodarska politika. Če se bo takšna politika nadaljevala, bo Slovenija razvojno zaostala In morda četo Izgubila pridobljeno samostojnost; pomemben del politikov pa se %o čez leta podobno kot v Italiji znašel pred preiskovalnimi zori rabi korenit zasuk, ne pa megle. Megla lahko pripelje tudi drugam, ne v Evropo," je delal Marjan Podobnik Kar zadeva združevanje s sorodnimi strankami, ljudska stranka podpira programsko In koalicijsko povezovanje s krščanskimi demokrati In socialdemokrati, nasprotuje pa združitvi, ker bi bila to le voda na mlin slovenski levici Ljudska stranka bo po Podobnikovem mnenju v prihodnje zaradi načelnosti pri zagovarjanju nacionalnih interesov vodilna stranka na politični desnici oz. na sredini. pomnožili s količnikom 22, kar je ponižujoče in ob čemer se zastavlja tudi vprašanje, ali želijo na tak način uničiti krajino in iz ljudi napraviti poslušne stroje. Ko so kmetje lani poleti s stavko in zaporo cest posegli po skrajnem sredstvu za reševanje nakopičenih problemov, je člane jeseniške podružnice začudilo nerazumevanje posameznih političnih strank za kmetove stiske, še bolj pa to, da so jim nekatere celo hotele okrniti osnovno človekovo pravico do stavke, potlej pa kazensko preganjati vse voditelje kmečkega punta. S stavko so po Sebatovem mnenju dosegli le polovični uspeh, delno pa so bili izigrani. Vlada še vedno dopušča uvoz vina, krompirja in drugih kmetijskih pridelkov in s tem izničuje trud domačega kmeta. Ko je Slovenska kmečka zveza na pobudo Jeseničanov gostila predstav- nike Salzburga, s katerimi že nekaj časa dobro sodelujejo, so na Jesenicah pripravili tudi pogovor o avstrijskih izkušnjah pri delovanju občin in lokalne samouprave. Čeprav so na pogovor povabili predstavnike vseh gorenjskih občin ter občin Domžale in Kamnik, je bil odziv zelo skromen, stranka pa je morala plačati celo najetje skupščinske dvorane. Janez Šebat meni, da je glavni vzrok v tem, ker na vabilu niso bili podpisani "pravi ljudje". "Vlada nas je pustila na cedilu" "Nekateri mislijo, da je stranka premalo naredila za ublažitev posledic lanske suše. Resnica je v tem, da nas je vlada spet pustila na cedilu. Najprej je obljubljala, da bo za sušo namenila 2,9 milijarde tolarjev, zdaj je od tega ostalo samo še 1,3 milijarde. Če to primerjamo z zneski, ki jih namenja za sanacijo Slovenskih železarn, lahko ugotovimo le to, da smo kmetje spet izigrani," je dejal Janez Šebat in poudaril, da je suša prizadela tudi kmetijstvo v jeseniški občini. "Škoda je bda ocenjena na 291 milijonov tolarjev. Občinski izvršni svet je predlagal, da bi iz proračuna za ublažitev posledic namenili milijon tolarjev, vendar skupščina predloga ni sprejela. Pri odločanju so naspre-glasovali delegati jeseniških mestnih krajevnih skupnosti." "Za podeželsko mladino pa nič" V jeseniški podružnici Slovenske ljudske stranke, kjer podpirajo delovanje nestrankarskega Društva zgornje-savske podeželske mladine, ne morejo razumeti, da v osnutku občinskega proračuna za to društvo ni predvideno nič sredstev, medtem ko je za klub zdravljenih alkoholikov 450 tisoč tolarjev. "Iz tega se vidi odnos Jeseničanov do zdravega narodovega zaledja," je dejal Janez Šebat in poudaril, da so se s krščanskimi demokrati in socialdemokrati načeloma že dogovorili, da bodo na občinskih volitvah nastopali enotno in s skupnimi listami-• C. Zaplotnik Iz treh aktivov eno društvo Kmečke žene imajo svoje društvo "Včasih so rekli, da so gospe le tiste, ki imajo dekle; danes pa smo vse gospe, a žal brez dekel." Kranj - Kmečke žene iz aktivov Sloga, Cerklje in Naklo so v petek zvečer v stavbi kranjske Občine ustanovile svoje društvo in za predsednico izvolile Štefko Pavlin, dosedanjo predsednico nakelskega aktiva. Društvo se bo kot nestrankarska organizacija zavzemalo za ustrezno mesto kmetice v družbi, ukvarjalo pa se bo predvsem z izobraŽevanjem. Ženske "ukale", moški - o certifikatih Če je bil ustanovni zbor na začetku resen, je bil proti koncu vse bolj kulturno- zabaven. Vida Učakar je Igrala na citre, Marija Kokalj je zrecitirala lepo%pesem, ki jo je napisala njena mama, Polonca in Štefan Arh iz Mač sta igrala in pela, Pepca Blejc je kljub častitljivi starosti vedro raztegovala meh, vmes pa je "razdrla" še kako krepko. "Ja, včasih so bile gospe le tiste, ki so imele deklo; no, zdaj pa smo gospe vse, žal, brez dekel." In ko je šlo zborovanje h koncu, je bilo slišati celo "ukanje", kar je vsaj malo zmotilo može (tn redke žene) v sosednji skupščinski dvorani, kjer so z gostom, krščanskim demokratom Izidorjem Rejcem, resno razpravljali o certifikatih. Kot je na začetku ustanovnega zbora povedala Metoda Karničar, ena izmed dveh svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v kranjski občini, so kmečke žene in dekleta Že v preteklosti veliko prispevale k zavednosti, ponosu in pokončnosti Slovencev; delček pokončnosti pa bodo lažje ohranjale organizirane v društvu in z društveno dejavnostjo. Ker bo društvo le nadaljevalo tam, kjer so nehali aktivi, se ni bati, da bi dejavnost kmečkih žena zamrla. Iz poročil, ki so jih pripravile Darinka Zaplotnik, Štefka Pavlin in Ivanka Čebašek, dosedanje predsednice aktivov Sloga Kranj, Naklo in Cerklje, je razbrati, da so bili aktivi zelo delavni. Aktiv kmečkih žena Sloge je bil, na primer, ustanovljen že pred osemnajstimi leti, ko je štel 32 odbornic, še zdaj pa pri njegovem delu sodelujejo Marija Šifrer, Marija Eržen, Ana in Francka Rozman, Minka Hafner, Minka Cof, Vida Kok, Milena Šink in Ana Roblek. Aktiv je pripravil več predavanj o zdravi prehrani, uporabi zelišč, vzgoji rož, ureditvi kmečkih hiš in dvorišč, zdravju in boleznih, pa tečaje kuhanja, peke kruha in peciva, predelovanja mleka, ročnih del, šivanja, plavanja in ekonomične uporabe gospodinjskih strojev, ogled gledališke predstave, izlet, družabno srečanje - in še bi lahko naštevali. Nakelski aktiv je združeval žene s tristotih kmetij na območju kmetijske zadruge Naklo in je za razliko od ostalih aktivov pet let zapor^ organiziral za svoje članice enkrat na tedefl telovadbo pod vodstvom fizioterapevtke-Žene s cerkljanskega območja so vsa*o leto odšle na nekajdnevni "dopust" toplice... Kmečke žene, ki so doslej delovale treh aktivih, so v petek na zboru v Kranj^ ustanovile svoje društvo, ki bo kot nestrafl^ karska organizacija v sodelovanju s k*0*' tijsko svetovalno službo skrbelo predvsem za izobraževanje kmečkih žena pa tudi z* njihovo sprostitev. (Dovolj pove že V9r£'č tek, da bo samo letos na območju kranjsk občine 44 gospodinjskih tečajev.) Na J^°M so za predsednico društva izvolili Štefk. Pavlin, v odbor Naklo Marijo Kok»U (Pivka), Ano Meglic (Podbrezje), A&m Grašič (Strahinj) in Majdo Urbane (Got' iče), v odbor Sloga Slavko Krč (Huje'! Zofijo Roblek (Bašelj), Marijo Hartn»aJ (Bitnje) in Marijo Triler (Drulovka) i" odbor Cerklje Anico Zupan (Prebačevo/' Polono Kuhar (Ambrož), VidoDobovSCf (Sidraž) in Irmo Golorej (Voklo). * Zaplotnik Predavanje Vzgoja sobnih in balkonskih rož Lahovče - Kmetijska svetovalo* služba vabi na predavanje vrtnar]* Jožeta Antolina iz Dorfarjev o vzgoj* sobnih in balkonskih rož. Predavanje bo v soboto, 5. marca, ob 14. urTv gasilskem domu v Lahovčab. ■«? predavanju bo možno rože tudi kup*' ti. • CZ. INFORMACIJE PO TELEFONU: 061/613-312 int.230 (Papirnica Goričane) Torek, 1. marca 1994 Lillehammer'94 Mojstrana je bila na nogah SOLZE SREČE ZA JURETOV BRON ^estra Maja, ki je pravilno napovedala Juretovo zmago že v Madonni d' \&mpiglio, je bila tudi po prvi vožnji olimpijskega slaloma prepričana, da bo ?jen brat na koncu tretji. In zgodilo se je! Mojstrana je bila na nogah, v nedeljo lri tudi včeraj proti večeru, ko so Alenki in Juretu pripravili prisrčen sprejem. ^strana - Po bronasti kolajni Alenke Dovžan iz Mojstrane in . atJe Koren iz Maribora je bilo osrednje vprašanje, ab je s tem jjjtenitnih slovenskih uspehov na olimpijskih igrah v Lilleham-!(3U konec ali pa bo Jure dvema kolajnama morda dodal še Ko smo se v nedeljo po prvi ppmski vožnji, ko Vogrinčeva r^ca slalomskih mojstrov le ni D"a tako blizu kolajn, kar sami P°v.abili h Koširjevim, razpolo-*enje ni bilo najbolj vedro. "Ne !Cm. zakaj je Jure izbral prav ■Jgrtno Številko dve, saj je bilo ^itno, da takrat proga še ni Jtoogočala tako hitre vožnje *ot kasnejšim tekmovalcem," !* Je spraševala Juretova J^na Metka, ki je olimpijski Halom doživljala pred televiziis-zaslonom skupaj s hčerko in bratom Francem Kot-^*°m, medtem ko je njen mož *JJo Že sredi tedna z vlakom ^Potoval na prizorišče olim-Pjjskega slaloma na Norveško. ,"a bi bilo vsega skupaj že <°neC!« si je žeiela Metka, pritiski in apetiti so veliki: *M ni več pomembno samo ^elovati na olimpijskih igrah, j^Pak tudi zmagovati, osvajati *°'ajne... Na vso srečo so nam ^tarji v letošnji sezoni pripeti že veliko lepih doživetij Vs £renutkov. Veselili smo se tM' ^a Juretovega uspeha in sm ^PehoVvseh ostalih, zdaj *>° Že kar precej utrujeni." Ko Vol0. Pred začetkom druge ]a,?nJe tudi s klepetom pregan-1? nerv°zo, ki se je - hoteli ali s£ * naseUla v Koširjev dom, J?° zvedeli, da Jure slabo ^ena8a nizke temperature in ski • J°zaradi mraza kmalu že OrISl1, da Je mama Alenke ani • v Petek pomagala pregnati Juretovi mami že to sla^°sno čakanje na olimpijski ^ijem verjela, a* bo Jure uspeP slaf ° 80 Pred začetkom druge snet ke vožnje na televiziji Jur ^rteli reklamo, v kateri •ovaf Pravi "leP° Je sode" bil« L' Se lepše zmagovati," je noh Ui neko nelagodje, tes-bes h vPrašanJe: bodo lepe nos? t. Postale še lepša resnič-d0L • Dniga vožnja je bila kot W..whlJivka- Ko Je Jure naši za Tombo in Je na tari°P,Čakalo še sedem smu- ienlfV'Je mama Metka le pritaji0 vzdihnila: "Konec je. Nič b0o00. s kolajno!" A Fortuna, stra?J t sreče» Je bila tokrat na *a « Jureta- ki se je stopničko )X0 ,°Pničko pomikal navzgor. "Zmagala je moj stranska trma, nepopustljivost..." V naslednjih minutah se je Koširjev dom v Mojstrani napolnil. Prišli so sosedje, prijatelji, sorodniki, športni navdušenci... Začelo se je slavje. "Počil" je šampanjec, ki so ga hranili posebej za to priložnost, in nazdravili novemu velikemu uspehu Mojstrančana in slovenskega smučanja. Sosed Zvone Hrastar, v Mojstrani bolj znan kot Tomba, je povedal, da so bili doma tudi po prvi vožnji in osmem mestu prepričani v Juretov uspeh in da so napovedovali končni vrstni red: 1. Tomba, 2. Košir...No, zmotili so se za eno mesto, a kdo bi bil v trenutkih slavja pikolovski! Uroš in Jernej Legat, mlada smučarja iz moj stranskega kluba, ki sta tudi prihitela čestitat Koširjevim, sta priznala: "Po prvi vožnji sva mislila, da ne bo nič, potlej pa - kolajna. Bravo, Jure! To je super!" in tudi ostalih naših smučarjev se bo ponovno pokazala dvoličnost naših politikov, vlade in ministrstev: čeprav bodo zdaj vsi navdušeno čestitali smučarjem (in jim morda podelili tudi diplomatske vizume), bi za slovensko smučarijo največ storili, če bi takoj odpravili 29-odstotni davek, ki ga morajo plačevati klubi." "Za pet grošev si ne bi upal staviti" In ko smo bih že v Mojstrani, smo se oglasili še pri Dovžano-vih. Hiše nam m bilo težko najti, že od daleč je videti transparent, na katerem z velikimi črkami piše: "Alenka, čestitamo za zlati bron! Sosedje!" In čeprav so smučarke že v soboto opravile z zadnjo olimpijsko tekmo, so Dovžano-vi tudi v nedeljo kljub lepemu vremenu obsedeli doma pred televizorjem in navijah za Jureta. "Od nervoze in veselja smo "skakali v zrak". Iz vsega srca mu privoščim kolajno." je dejala Vesna, mama "bronaste" olimpijke Alenke. "Danes je bila Fortuna na naši strani. Po prvi vožnji se niti za pet grošev ne bi upal staviti, da bo Jure dobil kolajno," je dejal Alenkin oče Jože in poudaril, da je šport je nenazadnje tudi zelo krut: nekateri dobivajo, drugi izgubl- jajo. Bojan Križaj, na primer, je bil tako izvrsten smučar, pa v svoji zbirki, žal, nima olimpijske kolajne. "Juretu jo privoščim, E)o vseh velikih uspehih v etošnji sezoni si jo je tudi zaslužil." "Olimpijske kolajne so slavje vseh Slovencev" Čeprav je bila ob Alenkini in Juretovi kolajni "na nogah" domala vsa Mojstrana, Jože Dovžan poudarja: "Ne smemo se deliti po tem, kaj smo dosegli Gorenjci, kaj Štajerci... Tudi Alenkine in Juretove kolajne si ne smemo lastiti samo v Mojstrani, to je rezultat samostojne Slovenije in vse smu- Po trenutkih napetosti... Juretova mama Metka Košir. carske ekipe, v kateri so nekateri imeli več sreče in navdiha, drugi manj. Kolajne so slavje vseh Slovencev..." Da je to res, dokazujejo tudi telefonski klici in pošta, ki jo dobivajo Dovža-novi z različnih koncev Slovenije. Starejša gospa iz Rakeka je na kartico med drugim napisala: "Tudi jaz sem ena od tistih, ki navijam za vašo pogumno hči. Ne morem gledati, Dovžanovi so tokrat navijali za Jureta. ko smuča, ker je "naša" in se bojim zanjo. Le kako šele trpite vi, ker je res vaša...Čestitke Alenki! Meni so kar solze tekle..." Iz Ljubljane je priro-malo takole pismo: "Ker se nekoliko spoznam na bioener-gijo, sem z vso iskrenostjo in ljubeznijo do trdega dela, ki je potrebno za takšno tekmovanje, odvzemala slabo energijo iz vaše avre in okolja ter prosila kozmus za dobro energijo na fizičnem in eteričnem nivoju. V roki sem držala kristal in nihalo ter v sobi glasno ponavljala, da bi bila sreča za bronasto kolajno." Včeraj proti večeru so v Mojstrani, zibelki olimpijcev, pripravili sprejem za Jureta in Alenka, sprejem, kakršnega verjetno še ni bilo. In bil bi se lepši, če bi se iz Lillehammerja z avtobusom uspela vrniti skupina najbolj zagrizenih navijačev z vsemi navijaškimi pripomočki - zvonci, ragljami, harmonikami... • C. Zaplotnik, slike: G. Šinik ^0 i« uTi F "0"'6U'' fow D" na četrti, je naš or^fPorter Gorazd Šinik vse bb a 11 z kjava "Stavim, da V • odt a^del in da bo je nr«ajmani tretji." Zgodilo se stran to! Jure KoSir « MoJ" deset ,odkoder izhaja več kot nastA ČTPiJcev, je osvojil bro-fon KolaJno. Zazvonil je telesi «Tenkrat. dvakrat, trik-pres'rAaz se jokam, jaz sem b0 t? na' Nisem verjela, da $*£?rL??pe1'" Je J««tova Wa Metka govorila v tele- sreče ,šalka To 80 bUe solze Sok' ue za Juretov bron, **e in katerih je prikipelo iz sPosoh Srca: "Jaz nisem ničesar viti p .sPraviti iz sebe, izja-° začela ob 18. uri. Kot pravijov jeseniškem taboru bodo ij* zadnji tekmi nastopili vsi, tu* tisti, ki so zadnje tedne stakni! Eoškodbe. "Res je, da je na nf*1 lopi kar nekaj poškodovani!?! vendar pa bodo na zadflJ! odločilni tekmi prav gotovo vS zbrali zadnje moči m skuša" pomagati ekipi do nove zyeJl' dice. Čeprav si zmage želin-0, pa ne moremo obljubiti nič j možnosti za obe ekipi sta ena? in odločala bo tudi sreča," r pred odločilno finalno teknKj dejal tehnični vodja Acro*1 Jesenic, Brane Jeršin. VStanovnik NAŠI MLADI HOKEJISTI SO SE VRNILI S SVETOVNEGA PRVENSTVA V KANAP1 POVABILO ZA IGRANJE V KANADI Po lanskem uspehu, ko so naši mladi hokejisti prvič nastopili na svetovnem prvenstvu do 14 let # osvojili tretje mesto, so varovanci trenerja Albina Felca letos izgubili v četrtima]u in se uvrstili na pet0 do osmo mesto • Nova potrditev, da se nam ni bati za hokejske naraščajnike Kranj, 28. februarja - Prejšnji (eden so se iz nastopov na svetovnem prvenstvu v Quebecu v Kanadi vrnili naši mladi hokejisti. Turnir, ki ima čez lužo že dolgo tradicijo, saj je bil letos organiziran petintridesetič, pa je dal našim hokejskim strokovnjakom novo potrditev, da se pri nas, kljub veliko manj vlaganj in predvsem veliko manjšemu zaledju mladih, v hokeju dobro dela. Na turnirju je tudi letos nastopalo več kot sto ekip z več kot dva tisoč igralci, ki so bili razdeljeni v štiri skupine: skupino profesionalnih ekip (igrajo v NHL), v International A (najboljše svetovne reprezentance), International B (ekipe ostalih držav, kjer se igra hokej) in American cup (ameriško- kanadske ekipe pokrajinskih selekcij, ki nimajo profesionalne ekipe). Naša reprezentanca je igrala v skupini International B. Veliko presenečenje je pripravila že v prvi tekmi, ko je po podaljških premagala domačo ekipo. Na tej tej tekmi je dal kar štiri gole Kranjčan Edo Terglav (HK Bled), ki je bil nato razglašen za najboljšega igralca dneva. Za nagrado je dobil lepo bundo, povabljen pa je bil tudi pred TV kamere, ki so spremljale ves čas svetovnega prvenstva PEE WEE -jev, kakor v Kanadi imenujejo pionirje do 14 let. Naslednji dan so naši igralci in vodstvo reprezentance dobivah vrsto Čestitk, predvsem Slovencev, ki živijo v Kanadi. "Ta tekma je imela na turnirju velik odmev in Štirinajstletni Kranjčan Edo Terglav se je izkazal v vrsti naših mladih hokejskih upov. Bo drugo leto zaigral že v Kanadi? že naslednji dan smo dobili ponudbo, naj bi Edo v naslednji sezoni igral v Montrealu," je po prihodu domov pripovedoval Brane Terglav, oče mladega slovenskega hokej*' kega upa, ki je bil v našem vodsly" reprezentance odgovoren za marketing« j Če so imeli nasi hokejisti v prvi teki'', , veliko sreče, pa so bolj zanesljivo zmag81 "drugič, z 2:1, iz nadaljnjega tekmovanja P* so izločili eno domačih selekcij, ki je prvem kolu premagala avstrijsko reprezej' tanco. Na tej tekmi sta se poleg £d* Terglava izkazala še Žiga Petač in TofljJ Hafner, pa tudi ostali so se otresli trem* ™ prikazali odlično igro. : Naši fantje so nato igrali še nek8 prijateljskih trening tekem z najboljši111 ekipami turnirja, kjer so z zmago, neodl^ cenim rezultatom in za las izgubljeni«? tekmama dokazali, da se lahko postav'), po robu katerikoli pionirski hokejski ekip na svetu. Žal pa jih je nekaj športne sre^ zapustilo v četrtfinalni tekmi z repreze«1' tanco nemške Švice (Swiss central), ko so* 2:1 vodili do pet minut pred konceni v nato izgubili z 2:4. "To tekmo si jenaprim* ogledalo 18 tisoč gledalcev, prenašala jo televizija, kar dokazuje, da je hokej Kanadi res popularen. Ima pa naprin«* samo Montreal ogromno zaledje igra'?.? J kakšnih dva tisoč letnika 1980, kot so bil} glavnem stari naši fantje. Tam je strahov-j selekcija in uspejo le najboljši. Zato pa J zelo dobro, da se tudi naši fantje enkrat n leto udeležijo takšnega tekmovanja. Ne ' ^ da dobijo izkušnje, tudi zato, da vidimo, W smo, kako se pri nas dela," je ob priho° domov povedal Brane Terglav. • VStanovni* ©paojKfl mmmmmmmmmD V KRANJU NI BILO SODNIKOV Odbojkarji Minolte Bled so se po zmagi v predzadnjem kolu rednega dela prvenstva v L DOL zopet povzpeli na želeno šesto mesto prvenstvene razpredelnice, kjer pa jih lahko prehitijo le Žirovničani, ki pa bi v prestavljeni tekmi morali narediti pravi podvig in v Murski Soboti premagati vodilni Vigros. Rezultati: Topolšica : Minolta Bled 0 : 3, Granit Preskrba : TAD Europe Kamnik 1 : 3, Pionir : Ljutomer 3 : 0, Olimpija : Fužinar -neodigrano. Vrstni red: Vigros Pomurje in Olimpija 28, TAD Europe Kamnik 24, Pionir 18, Ljutomer, Minolta Bled in Žirovnica 16, Granit Preskrba 10, Topolšica 8 in Fužinar 2 točki. Z gladko zmago v Mislinji so si blejske odbojkarice že krog pred koncem zagotovile št. 2 v mini play-offu, ki sledi rednemu delu prvenstva. Rezultati: Mislinja Stell : Autohit Bled 0 : 3, HK Hobby Branik : Novo mesto 3 : 0, Gornji Grad Brokat: CImos 0 : 3, Krim : HIT Casino 2: 3, ŠD Tabor: LIK Tilia - preloženo. Vrstni red: Cimos 34, Avtohit Bled 26, Gornji Grad Brokat in LIK Tilia 22. HIT Casino in Novo mesto 16, Krim in HP Hobby Branik 12, SD Tabor in Mislinja Stell 4 točke. Derbi ženske konkurence II. DOL med domačim ŠOU Triglav^ in SOK SOU Vitalom pa je kljub velikemu pričakovanju odpadel.»" se na igrišču niso pojavili sodniki. Igralke Mehanizmov iz Krope so Pj! dramatičnem zaključku premagale gostje iz Mežice. Rezu"'.^ Mehanizmi Kropa : Mežica 3 : 2, Ptuj : Kajuh Šoštanj 3:1, Pre*£# : Pomurje 3 : 2, Branik Rogoza II : Cimos II 0 : 3, Vrstni red: S^j ŠOU Vital 26, Alpin Triglav 24, Prevalje 22, Cimos II18, Mehan^: Kropa 14, Pomurje 12, Kajuh Šoštanj in ŠD Tabor II8, Mežica 6, r M 6 in Branik Rogoza II točke. ,^ V III. DOL moški zahod so vodilni Škofjeločani zabeležili <* gladki zmagi, v soboto v rednem krogu v nedeljo pa zaostalo teko? Mokronogom. Rezultati: 3. DOL moški • zahod: Termo Lubn'* Mokronog 3:0, ČIB Bovec: Termo Lubnik 0:3, Portorož: Bled Dj 1, Plamen : Olimpija III 3 : 0, Bohinj: Prvačina 0 : 3, Triglav : KaO-^ 3 : 0, Mokronog Branik Sedex 3 : 0. Vrstni red: Termo Lubnik Prvačina in Portorož 26, Triglav 22, Plamen, Bled II in Olimpija IB* točk, Mokronog in Kamnik II 12, ČIB Bovec in Bohinj 4 in Bran Sadex 2 točki. <0 Rezultati 3. DOL ženske - zahod: LIK Tiha II: Bled 0 : 3, Njg mesto II: Šenčur 1 : 3, Jesenice : Šentvid 1: 3, Solkan : Julči VJ1 II 3 : 0. Vrstni red: Šentvid 28, Solkan, Jesenice in Šenčur 20, BJ Z II16, Piran 14, Bohinj, Cimos in Lik Tdia II 8, Novo mesto D 0 Julči Vital II 0 točk. • Branko Maček To*ek, 1. marca 1994 21. STRAN • GORENJSKI GLAS TRIGLAVU NASLOV PRVAKA DO 17 LET V Kranju je Vaterpolo klub Triglav pripravil prvenstvo do 1leta, na katerem je zmagal brez prave konkurence in tako tavojil Se četrto lovoriko pn mlajših kategorijah. Kranj, 26. februarja - V zimskem bazenu Kranja je v soboto Potekalo zadnje tekmovanje v mlajših kategorijah, na katerem so brez prave konkurence slavili mladi vaterpolisti Triglava, ki so premagali prav vse nasprotnike z visokimi rezultati, najbolj Pa vaterpoliste Micom Kopra, ki so jih premagali kar s 30 : 0. pugi na prvenstvu so bih vaterpolisti druge ekipe organizatorja, ki so vskočili namesto Neptuna iz Celja, ki je sodelovanje odpovedal v večernih urah dan pred tekmovanjem, tretji so bdi jttfadi Micom Kopra, četrti vaterpolisti Maribora, k so z rednim treniranjem začeli šele pred dvema mesecema in že kažejo viden napredek. Po končanem tekmovanju sta novi podpredsednik Vaterpolske zveze Slovenije Leo Kremfar in predsednik Vaterpolo kluba Triglav Marko Troppan najboljšim ekipam in Posameznikom podelila pokale in diplome. Za najboljšega ;gra!ca je bil izbran Boban Antonijevič (Triglav), ki ie bil s 25 zadetki tudi najboljši strelec, najboljši vratar pa je bil tudi iz vrst domačinov Uroš Čimžar. MARIBOR : TRIGLAV 11: 40 (0 :13, 0 : 7, 0 : 9,1:11), JJUGLAV O: MICOM KOPER 11:10 (5:2,3:1,1:4,2:3), MARIBOR : MICOM KOPER 8 : 23 (5 : 7, 2 : 3,1: 6, 0 : 7); *KIGLAV I : TRIGLAV H 28 : 9 (8 : 2, 8 : 3, 7 : 0, 5 : 4); MARIBOR : TRIGLAV H 6 : 28 (1 : 9, 1 : 5, 1 : 11, 3 : 3); MICOM KOPER : TRIGLAV U 0:30 (0:4,0: 7,0:8,0:11) Lestvica: 1. Triglav I 6, 2. Triglav II 4, 3. Micom Koper 2, 4. Maribor 0. J.Marinžek [OMET TOČKA SAMO ŠEŠIRJU ITI RSKI SKOKI TROJNA ZMAGA KRANJČANOV i mP**0* ^* februarja - SK Sam Ihan je bil organizator državnega I sk?nstva y smučarskih skokih za dečke do 13 let. Kar 95 .talcev je nastopilo na 35-metrski skakalnici. Kranjčani so pV°jili vse tri kolajne. Zmagal pa je presenetljivo Marko Šimic. ' iat2ultati: L Marko Šimic 208, 5 točke, 32 in 33 m, 2. Klemen i &ln 207,2, 33,5 in 33,5 m, 3. Uroš Peterka (vsi Triglav Teling) j ™ 3 »očke, 31 in 32 metrov. I MLINAR PRVAK PRI NAJMLAJŠIH jMostec, 27. februarja - SSK Alpina iz Žirovje organizirala v ud°f e?u državno prvenstvo za dečke do 9 let. Tekmovanja se je >? -^1° 26 tekmovalcev. Rezultati: 1. Gašper Mlinar (Alpina 224,1 1,18 in 18,5 m, 2. Jure Bogataj (Triglav Teling) 212,3 t, [ l'č in 17,5 m, 3. Jure Šinkovec (Ilirija Center) 207,5 t, 17 in 16,5 4. Matej Zupan (Triglav Teling), 5. Sašo Trpin, 8. Miha Kosmač, 9. Jure tratar (vsi Stol Žirovnica). • J. Bešter ZMAGAL JAKA GROSAR ' t^f^f %- februarja - SK Tržič je v Planici na 90-metrski ■ jy ,*alnici organiziral državno prvenstvo za mladince do 16 let. j*JVeč uspeha so imeli Gorenjci, ki so med deseterico imeli kar SLVct tekmovalcev. Jaka Grosar je imel v obeh serijah najdaljše {P*e. Rezultati: 1. Jaka Grosar (Tržič) 246,5 t, 95,5 in 99 m, 2. jY*fPer Poljanšek (Alpina Žiri) 236,5 t, 94 in 93,5, 3. Primož M„rka (Tnglav Teling) 231,5 t, 89 n 93,5 m, 4. Matija Stegnar, 5. j^ftej Hribar (oba Tržič), 6. Robert Janežič (Triglav Teling), 8. G 2a R*kar (Stol Žirovnica), 9. Boštjan Brzin (Tržič), 10. Igor ^nar (Triglav Teling). Črni konec tedna gorenjskih ligašev. Od desetih možnih so osvojili le točko. Tako slabo se v letošnji sezoni še niso odrezati. In še nekaj se je zgodilo to soboto: Preddvorčani so se že poslovili od napredovanja v prvo ligo. šešir je dobro igral le en polčas, potem pa so začeli igrati nerazumljivo nervozno in izgubljali žoge ter tako omogočili slabim gostom izenačiti. Dobro na sobotni tekmi je bilo le to, da so ton igri dajali mladi. Na ostalih tekmah ni bilo presenečenj, preseneča le visok poraz Slovana v Velenju. Kranjčanke igrajo v modri skupini po napovedih. Težko bodo osvojile točko, zato pa si, vsaj upamo, da je tako, nabirajo izkušnje za prihodnjo sezono. V drugi moški ligi je prvak že znan. To so rokometaši Kodeljeva. Delo so jim olajšali prav Preddvorčani, ki so tokrat visoko izgubili v Izoli. Besnica je edina igrala doma in tesno izgubila s Škofljico, vseeno pa imajo še nekaj možnosti v boju za obstanek. 18. kolo v 1. SRL - moški: Šešir: Drava 22:22, Fructal: Ribnica 23 : 19, V. Nedelja : Goldstar 17 : 18, P. Laško : Prevent 23 : 20, Gorenje : Slovan 26 : 13m Andor Jadran : Omnikom Rudar 27 : 22. Celjani so prvi, Šešir pa je enajsti. 5. kolo - modra skupina 1. liga - ženske: Kranj : Kočevje 19 : 27, B. Olimpija : Marcus Burja 31:23, Krim Elekta : Mlinotest 19 : 8. Prve so Krimovke, Kranjčanke so zadnje, šeste. 2. liga zahod - moški - 14. kolo: Besnica : Škofljica 25 : 28, Kodehevo : C. Zaplotnik 32 :17, Izola TAB Inženiring : Preddvor 26 : 15, Črnomelj : N. Gorica 25 : 16, GPG Grosuplje : Akripol Trebnje 21 : 18, Kamnik Žurbi Team : Krim 19 : 18. Prvi so Kodeljevčani, Preddvorčani so drugi, Besnica enajsta in C. Zaplotnik dvanajsti. • Martin Doume osiiHRKfl «NNM£xxxxmxnn ZMAGA DOMAČINOV ŠELE PO PODALJŠKU TRIGLAV: SATEX 99 : 95 (85 : 85, 42 : 39) Kranj, 26. februarja • Športna dvorana na Planini, gledalcev 1000, sodnika Rems in Tomšič iz Ljubljane. Triglav: Lojk, Pompe, Milic 8 )2-2), Remic 5 (2-1), Prevodnik 12, Džino 22 (5-2), Tadič 5 (4-2), Jeras 12 (12-9), Šubic 15 (6-5), Hafnar, Drobnjak, Vukič 20. Srečanje je bilo zelo pomembno za obe ekipi, saj je le zmaga goste vodila v plav off, domači pa so morah zmagati, ker bi v nasprotnem primeru imeli zmago manj. Prav zato so domači srečanje začeli izredno in v 6. minuti vodili s 14:4. Zatem se je vse ustavilo in Mariborčani so od 7. do 10. minute naredili delni izid 11 : 0 in povedli s 14 : 15. V 13. minuti so gostje vodih z 21 : 26, potem pa je v igro vstopil Vukič, ki je dosegel tri trojke, ter štiri točke iz igre in rezultat v 19. minuti je 42 : 35 za domačine. V nadaljevanju sta se ekipi menjavah v vodstvu, dramatično pa je bilo v 40. minuti, ko je Radan pri rezultatu 79 : 76 enkrat zadel prosti met, pri drugem pa so do odbite žoge prišli Mariborčani in je koš dosegel Potisk. Gostje so nato povedli s tremi točkami prednosti 79: 82. Zatem je Šubic zmanjšal na 81:82. Pri izidu 82: 85 je Tovornik zgrešil met za enega, Jeras pa je v zadnjih sekundah srečanja zadel trojko in izsilil podaljšek. V podaljšku so oslabljeni domačini zaigrali borbeno in zasluženo slavili, čeprav so se gostje močno truditi, da bi spremenili izid v svojo korist. • Jože Marinček Boštjan brzin državni prvak „a ijpc«, 27. februarja - SK Triglav Teling je organiziral v Planici 'ene skakalnici državno prvenstvo za dečke do 15 let. V klub soncnem vremenu je nastopilo 64 skakalcev iz dvanajstih 2ao ov- Državni prvak je postal Boštjan Brzin, ki je po prvi seriji v D *a' 2a.4^ točke za Robertom Janežičem, Primož Peterka je žal ^ose SiCr^ Pa(klm upanja na naslov je bilo konec, kljub padcu je kilo pe*° mesto- P° skokih so se tekmovalci pomerili še na 5-7mfne^rski progi za naslov državnega prvaka v kombinaciji. "JJpalJe Robert Janežič. Sr»fxv iati drifovnega prvenstva dečki do 15 let: 1. Boštjan Brzin T6} 221,3 t,m 69,5 in 69,5 , 2. Robert Janežič 219,8 t, 69,5 in ^rim * £*iha Eržen 204,1 t, 65 in 65,5 m, 5. Primoč Peterka, 7. Sturm /j?el»vec (vsi Triglav Teling), 8. Jernej Kumer, 9. Simon Jf™ (Oba Alpina Žiri). (Smaw b,naciJ« L Robert Janežič (Triglav Teling), 2. Dušan Špes Pridno na Pohorju), 3. Miha Eržen, 4. Primož Peterka, 6. Pisk in , Iavec (VS1 Triglav Teling), 7. Simon Šturm, 9. Jernej ^^Jure Kosmač (vsi Alpina Žiri). J.Bešter ^ANJSKI UPOKOJENCI NA SMUČEH je v rS^5« februarja - Vesela druščina kranjskih upokojencev se APfiek zbrala na Pokljuki in se pomerila v smučarskih tekih. PanW I do 55 let: 1- Slava Pefko. 2. Vera Bradaška, 3. Olga špamv Ze"ske od 55 do 60 let: 1. Marina Demšar, 2. Meta 2. AnwfC'c, Milka Zupane. Ženske nad 60 let: 1. Jožica Mesaric, Jože i Slavec, 3. Janina Jereb. Moški do 60 let: 1. Janez Arh, 2. do 7(?Par°vec. Moški od 60 do 65 let: 1. Milan Sajko. Moški od 65 Most; letL l- Mirko Bajželj, 2. Srečo Mesaric, 3. Dušan Feldin. na £ nad 70 !et: 1. Milan Bernik, 2. Boris Starc.Že prej pa so se BertonT?v~u P°merili v veleslalomu. Ženske do 55 let: 1. Majda 60 u. i ^v2- Marija Gašperšič, 3. Olga Papler. Ženske od 55 do 3L1: Manna Demšar. ' LOČANKAM NI ŠLO ODEJA MARMOR : ROGAŠKA 61: 66 (30 : 36) škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika Kovačič (Kranj) in Vivič (Tolmin) Odeja Marmor Kržišnik 13 (1:1), Stublla 20 (4: 3), Malacko 22 (8 : 6), Pejič 6, Oblak (2 : 0). V najpomembnejšem srečanju kola domačim igralkam tudi tokrat ni uspelo premagati odličnih Rogačank. Če je v zadnjem srečanju obeh nasprotnikov v Škof j i Loki zmago svoji ekipi Erinesla Čupahinova, je bila tokrat v ospredju Maja Vidakovič. »omače nikakor niso znale zaustaviti odličnih graditeljic igre Rogaške. Ločanke so vodile do sedme minute, v 10. minuti so gostje izenačile in prednost obdržale do konca, V prvem delu so domačinke nekoliko slabše igrale v obrambim prejele so lepo število košev. Obrambo so Ločanke v drugem delu popravile, žal pa niso izkoristile ugodnih metov v napadu. Z nizkim odstotkom zadetih metov pa je ekipo kot je Rogaška težko premagati. Z zmago so se gostje še učvrstile na drugem mestu, Ločanke pa si bodo v nadaljevanju prvenstva poizkušale izboriti prav dodatni dvoboj z Rogačankami v končnici prvenstva. • Dare Rupar r, 2. Francka Deželak, 3. Meta Šparovec. 9 k-1 p°ad J? 'et: 1. Boža Štuhec, 2. Elza Ovsenar. Moški do 60 60 do 6??C4Dolinar'2- Milan Koblar, 3. Oton Govekar. Moški od J°cif it. x1/6011 Pintar (dosegel je najboljši čas!), 2. Miloš Miia' p Stular Moški od 65 do 70 let: 1. Mirko Bajželj, 2. Jai*° L Milan Bernik'2- LOG STEINEL ZMAGAL NOVE^MAGE ZA KRANJČANE V predzadnjem kolu 1. slov. lige so kegljači Triglava pod sponzorstvom Iskra Števci osvojiti pomembne točke za vrh lestvice v Sloveniji Na domačem terenu so premagali ekipo iz Žalca in se tako oddolžili za poraz v prvem delu prvenstva. Rezultat je 6 :2 za Triglav. Najboljši pri domačinih je bil M. Beber 919 kegljev, prvo tekmo za Triglav pa je odigral M. Gajser, ki že trka na vrata prvega moštva Triglava. Tudi kegljačicc kranjskega Triglava so gostile doma ekipo Korotan iz Prevalj. Kegljačice s Koroškega se niso mogle resneje upirati domačinkam, sai so jih le-te premagale z rezultatom 8 : 0. Najboljša za Triglav je bila S. Belcijan 436 podrtih kegljev, trener domačink pa je preizkusil tudi novo moč, mladinko M. Jerala, ki je zadovoljivo opravila nalogo in upravičila zaupanje trenerja. Uspešno je prikegljala točko. Zadnje kolo gostujejo kegljači iz Kranja v Gorici. Člani se bodo pomerili z neposrednim tekmecem za tretje mesto, Tekstino iz Ajdovščine, članice pa z ekipo N. Gorice. * Tone Česen MLADIM KOLESARJEM S**i> 25. februarja - Kolesarski klub Sava Kranj vpisuje nove JJ. V klub Rabljeni fantje stari od 11 do 11 let; f je fc? soboto ob 9.30. Kranjčani se oglasite v Stražišcu n »loški 10, Tržičani pred OŠ na Bistrici pn, JržiCu Skotjeio 2* pa pred dvorano Poden. Dodatne informacije dobite tudii po gefojiu 312-212 (Kranj) dopoldne, 51-656 (Tržič) popoldne i 3:5 (Škofja Loka) popoldne. • V.S. in 620- Krani, 26. februarja • V 17. kolu medregijske lige v kegljanju so igralci Log Steinela igrah na domačem kegljišču in se pomerili z ekipo iz Izole. Igrala domačega moštva so prikazati zelo dobro igro in zelo borbene goste iz Izole zanesljivo premagali z rezultatom 6 : 2 (5013 : 4892). Najboljši v ekipi Log Steinela je bil Milan Jereb z 905 podrtimi keglji, točke k zmagi pa so dodali še Brane Benedik, Vinko Cvirn in Damjan Hafner. Po 17. kolu tekmovanja vodi na lestvici Slovan iz Ljubljane, Log Steinel je drugi, tretji Riko iz Ribnice itd. Prihodnjo soboto kegljači v vseh državnih ligah zaključujejo sezono 93/94. Moštvo Log Steinela gostuje v Ljubljani pri ekipi Gradisa. * Martin Šilar NOV DRŽAVNI REKORD UMMKOVE Kranj - V soboto je bilo v Ljubljani državno dvoransko atletsko prvenstvo za člane in članice. Iz kranjskega Triglava so se tekmovanja udeležili le štirje (tri atletinje in en atlet), osvojili pa so kar dve bronasti kolajni. Povsem pričakovano sta jih dobili Umnikova in Langerholčeva. Marcela Umnik je s skokom 5,94 metra izboljšala svoj osebni dvoranski rekord in za en centimeter popravila državni rekord za starejše mladinke, ki si ga je vse od 1989. leta "lastila" Maja Radmanovič iz Celja. Pred Umnikovo sta se uvrstili le dve, članici: Vladka Lopatic (Brežice) s 6,07 metra in Nataša Podkrižnik (Novo mesto) s 5,97 metra. Brigita Langerholc je v teku na 60 metrov dosegla čas 7,79 sekunde, s čimer je še tretjič letos izboljšala osebni dvoranski rekord, tokrat za štiri stotinke sekunde, skupno pa že štirinajst stotink. Tina Čarman je bila peta v troskoku, Tomaž Kopač pa se v teku na 60 metrov ni uspel uvrstiti v finale. V soboto bo v Ljubljani še državno dvoransko prvenstvo za pionirje in pionirke, čez dva tedna pa v Kopru še prvenstvo v metih za vse kategorije. • CZ. ONET liiitiii NOGOMETAŠI SE PRIPRAVUAI0 NA START Kranj, L marca -Ta konec tedna se začenja spomladanski del v slovenskih nogometnih ligah. Nogometaši živil Naklo v L SNL v nedeljo gostujejo pri Potrošniku, v II. SNL pa Triglav Creina doma gosti ekipo RCS Gramatex Tuntifce. Tekma na kranjskem nogometnem igrišču bo v nedeljo ob 15. uri. Ekipa Loka Medvode gosti Piran. V SML in SKL ekipi Triglava Creine v soboto gostujeta pri Muri v Murski Soboti. • VS. MAJA ŠORLI SLOVENSKA PRVAKINJA Maribor, 25. februarja - V času ljubljanskih in mariborskih počitnic so bila v Mariboru slovenska šahovska prvenstva za fante in dekleta do 10,12,14 in 16 let. Na turnirjih so se dobro izkazati tudi predstavniki Gorenjske, predvsem člani šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja. Med dekleti do 16 let je bila Maja Sorti najboljša in se tako uvrstila na svetovno prvenstvo. Pri fantih do 16 let je Blaž Kosmač po sedmih kotih vodil nato pa nekoliko popustil in končal na 4. mestu. Z drugim mestom se je na evropsko prvenstvo pri fantih do 14 let uvrstil Uroš Kavčič. Najboljša Gorenjka pri dekletih do 14 let je bila Jeseničanka Veronika Markovič. Pri fantih do 12 let je bil 8. Aleš Zaletelj, pri dekletih do 12 let pa Vesna Panič na četrtem mestu. Do 10 let je bil najboljši Gorenjec Uroš Šifrer na 6. mestu, Gorenjka pa Jelena Balažic na 14. mestu. • Aleš Drinovec 25 LET KARATEJA V KRANJU Kranj, 27. februarja - V telovadnici OŠ France Prešeren je bila v nedeljo demonstracija karateja, na katerem se je Kranjčanom predstavil tudi svetovni prvak Anglež Daly s svojim učencem Ottom. Proslavi 25 letnice so prisostvovali karateisti Slovenije na čelu z reprezentanco ter tudi gostje iz Anglije, ki so gledalcem prikazali pet kombinacij z zaključkom s kiaijem. V drugi točki programa so predstavili oris dela in razvoja karateja v Kranju. Karate klub Kranj ima v svojih vrstah kar 25 mojstrov tega športa, eden izmed njih pa je tudi član državne reprezentance (Jaka Šarabon). Nato se je predstavila reprezentanca Slovenije, v kateri je poleg Jake Šarabona tudi njegov brat Nejc Predstavili so se v štirih kombinacijah, posamično ter v dvojicah. V nadaljevanju se je predstavila še tekmovalna ekipa Kranja, ki je v sezoni 1993 osvojila vidne uvrstitve v državnem prvenstvu, šteje pa 25 članov in članic. Izredno zanimiva pa je bila predstavitev v uechirvu. Prav gotovo pa je bil zanimiv nastop mlajših, ki kaže, da karate v Kranju dobro dela. V zaključku demonstracij pa so člani karate kluba Kranj prikazali še lomljenje palic, največ aplavza pa sta pri tem požela Igor P ras nikar in Mitja Gabrovec * J. Marinček MERCATOR TRGOAVTO Koper, Pristaniška 43 A objavlja prosta dela POSLOVODJE nove prodajalne v Kranju, Kidričeva c. 2 Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo dokončano poslovodsko šolo, - da dobro poznajo avtostroko in organizacijo dela v prodajalni, - da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu in vozniški izpit B kategorije Pogoj je 3-mesočno poskusno delo. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov Mercator Trgoavto Koper, Pristaniška 43 A v 8 dneh od objave. Kandidate bomo pisno obvestili o rezultatih objave. ilGLAS GORENJSKI GLAS • 22. STRAN MALI OGLASI SAMSUNG TV37cm TV51 cm TV55 cm TV72cm Videorekorder Hi-Fi stolp od od od od od od 40.349 TV-HIFl-VIDEO 59.660 C Talcev 3 Kranj 110 293 delovni čas od 9-12 ure od 15 do 19 ure 44.745 sobota od9-12ure 41.370 "ZT 064/212-367 OSMRTNICA V 93. letu je odšla k svojim prednikom naša ljubeča mama, babica, sestra, tašča in teta GA. GRETI AHAČIČ roj. Lehrmann Pogreb bo v sredo, 2. marca 1994, ob 15.30 uri v Tržiču. V potrtosti: Jože, Boštjan, Metka in vsi njeni MALI OGLASI ® 223-444~ APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595_3291 OVERLOCK PFAFF in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. 0215-650_3935 Prodam stroj za vezenje - 8 glavni, avtomatska menjava barv. 0241- 694 4158 Pralni stroj gorenje PS 304, prodam za 14000 SIT. 0323-565 4348 Prodam nov nerabljen elek. ŠTEDILNIK. Potočnik, Partizanska 5, Bled 4350 VIDEO PLAYER SAMSUNG, ugodno prodam. 0633-725 4357 Prodam KOMPRESOR motor 4 KW, rezervar 100 I, kapacitete 0,6 kub./ min. 0312-306 4354 Panasonic tBleiBksizapmpoeioMfiežB SERVISZORIGINALNiMIDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENUO TELEFON TRGOVINA - SFRMS Uprava tet.: 064 222 868 fax. 064 222 867 LJUBLJANA. tel/foK.. 061 159 0 232 KRANJ. fel/fOK 06đ 222 150 NAGRADNA IGRA JOŽEFOV SEJ'M »94 Turistično društvo Jesenice in OBJAVLJATA NAGRADNO IGRO V vsaki številki Gorenjskega glasa bo do 11.3.1994 objavljen KUPON Jožefovega sejma '94. Vsi, ki boste zbrali vseh 5 kuponov in jih poslali na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE, Titova 18,64270 Jesenice ali oddali v biroju, boste sodelovali v JAVNEM žrebanju, ki bo 20. marca ob 15. uri na prireditvenem prostoru na ČUFARJEVEM TRGU. NAGRADE NAJ ©STANEJO SKRIVNOST JOŽEFOV SEJ'M '94 Turistično društvo Jesenice Titova 18 - tel.:(064) 81 974 Naša ponudba tudi v letu 1994 MAU OGLASI DO10 BESED - BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste VaSe male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu Iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" -takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnth storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!). Na telefon 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15.uro, ob sredah do 17. ure. Izrazite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime in priimek, naslov ; © Naročam objavo maloga oglaaa v naslednjem besedilu: TRAKTOR VOLVO BM 1400 km turbo in sekular taifun. 051-0184358 Ugodno prodam satelitsko anteno TENSAi. 0736-256_4376 Stroje za izdelavo nogavic, rabljene poceni prodam. Stroji so brezhibni in v obratovanju. 0061/346-886, od 9. do 13. ure 4381 Prodam lesno obdelovalna stroja debelinko in poravnalko, starejši letnik, zelo točni in zelo ugodno. 070-089 4382 Prodam HLADILNIK v garanciji do 26.2. , pralni stroj Gorenje in elek. radiator. 052-358 4389 Ugodno prodam PISALNI STROJ. 046-451 4406 Ogrodje za sekular z osjo in štedilnik, prodam. 077-143 4409 Barvni TV PHILIPS in PRALNI STROJ gorenje, star 4 leta, cena po dogovoru, prodam. Gomboc, Ko-vorska 17, Tržič 44ie Ugodno prodam RABLJENI ŠTEDILNIK za vgraditev 2+2 in rabljen POMIVALNi STROJ. 043-145, zvečer 4423 Prodam gostinsko FRITEZO prosto stoječo in smrekove plohe. 0311- 312_4446 Prodam sušilno za seno in travnati silos. Peternelj, Podbrezje 32 070- 732 _4450 Prodam SADILEC krompirja. Tene-tiše 29, 046-326_4480 Prodam trajno žarečo PEČ, elček-trično peč radiator 2,2 KW. 0326- 589 4479 LOKALI CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da od 28.2 - 5.3.94 ne bomo imeli uradnih ur. APRON NEPREMIČNINE, Kranj 4440 KOLESA GR. MATERIAL Prodam m3 HRASTOVIH PLOHOV in desk - suhe. 0242-085 4349 Prodam rezan les za ostrešje po naročilu. 0403-686 4360 Prodam 30 m2 keramičnih ploščic 00x30) po 650 SIT/m2. 0736-256 Prodam SUHE HRASTOVE PLOHE po zelo ugodni ceni. 0213-963 4388 LEKERO, MILJE PRI KRANJU vam nudi KERAMIČNE in GRANITOGRES PLOŠČICE, sanitarno opremo in kopalniško pohištvo, kadi, vodovodne pipe, lepila in fugirne mase. STAVBNO POHIŠTVO: okna, vhod-' na, notranja, garažna in harmonika vrata, rolete, polkna, žaluzije, lamelne zavese. Obloge: opaž, ladijski pod, parket, itison, pluto in zaključne letve vseh vrst. POSEBNA PONUDBA: STOLI IN MIZE IZ BIO MASIVNEGA LESA PO ZELO UGODNIH.-CENAH. 043-345, mobitel 0609/ 617-872 4437 Zelen kamen, akvarij in ostanki, naprodaj! 0801-024 4444 OTR. OPREMA Ugodno prodam OTROŠKO POST-EUICO z jogijem. 0324-746 4392 Prodam dekliško obhajilno obleko, otroško posteljico z jogijem in prešito odejo, otroško stajico in hojico. Peternelj, Podbrezje 32, 070-732 Dve PONY kolesi, ugodno prodam. 0623-175 3922 Prodam AVTOMATIK TOMOS in VW 1303 J. 0712-256, popoldan po 16. uri 3999 Prodam moško kolo 5 prestav skoraj novo, moško dirkalno kolo 5 prestav, žensko kolo 5 prestav in manjše žensko kolo. 052-358 4390 OBVESTILA MATURANTKE, MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava. Čas je, da storite kaj zase! CANARY 0214-341 3328 MATURANTKE, MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava. Čas je, da storite kaj zase! CANARY 0214-341 3932 DOSTAVA PIZZ, Pizzerija Jurček nudi pizze, piščance in pijače. 0 41-401 4441 Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, gorenjska sekcija žena po operaciji dojke - bo kot vsak prvi ČETRTEK V MESECU, tudi tokrat 2. marca imela svoje srečanje. Na njem boste zvedele o vtisih z obiska tovarne Amoena v Nemčiji, kjer izdelujejo prsne proteze, obnovile vaje za telo in zvedele nekaj novic o delovanju Društva onkoloških bolnikov. Ta četrtek, 2. marca ob 16. uri v sobi KS RADOVLJICA na Gorenjski Cesti 27I 4465 Vsak teden nakupovalni izlet v Munchen s kombijem. Prijave 82-104 4474 EH3IID3 LIGNIT IZ VELENJA kosi, kocke RJAVI IZ ZASAVJA (Zagorje), prevoz brezplačen. PEČI NA SVETILNI PETROLEJ 200 • 650 DEM - akcijska prodaja prodala In montaža z avtomatiko za OLJNE OORILCE In atastlrana CISTERNE. Ugodnosti za upokoilanca. S caki Ja plačilo z odlogom. TAMARČEK, d.o.o., KRANJ "Z721-17-60 ali 06-09-61-17-60 OSTALO Prodam POSODE ultra hoeher, dvojno dno, steklene pokrovke, cena 300 DEM. 0422-603 4364 Prodam ČELADO št. 60 za 100 DEM. 051-124_4411 Prodam GOBE šampinjone, sveže, pripeljem tudi na dom. Šercerjeva 11, Radovljica, 0802-706 4427 IZOBRAŽEVANJE POSESTI Instruiram matematiko za srednje šole. 0332-613 4345 KUPIM ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 Prodam PARCELO z nadomestno gradnjo, vodo, elektriko - Sovodenj. 0691-624_4372 HOT-DOG gostinski 2 x poceni prodam. 0332-241 4380 PARCELO v Zasipu pri Bledu, z ?radbenim dovoljenjem, prodam. 0 25-214 4393 3288 v najem dam ZEMLJO. Luče t6440B Odkupujemo smrekovo in bukovo hlodovino po tržnih cenah) 056-042, Exim trade, d.o.o. 3943 ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice.....ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 aH 48-545 3944 Kupimo ZAZIDLJIVO PARCELO cca 2000 m2 na območju Kranja. Ravno tako najamemo garažni ali kletni prostor za mirno dejavnost v Izmeri cca do 100 m2. 0331-306, 331-307, od 7. do 15. ure od ponedeljka do petka 3993 Odkupujemo celoulozni les, drva In žamanje. 0061/613-147 4343 Kupim potopni HLADILNIK za mleko. 064-093_4374 Kupim starejšo slamoreznlco z verigo v dobrem stanju. 0421-745 4404__ Kupim rabljen mehanizem volana za R 4 GTL 045-336_4419 SENO, kupim. 0 328-266 ali 326- 710 «442 MOTORNO ŽAGO, meč do 45 cm, kupim. 0801-024_4445 Kupim MOTOR APN 6 od najugodnejšegaiponudnika10311-^ Po zelo ugodni ceni kupim KOPALNO KAD. 078-572 4482 Cenjene stranke obveščamo, da od 28. 2 do 5.3.1994 ne bomo imeli uradnih uri APRON NEPREMIČNINE, Kranj 4438 HIŠO v Preddvoru, tretja g.faza, 700 m2, prodam. 045-372 4471 V najem oddam skromni VIKEND, mesečno 5000 SIT, 10 letno predplačilo. 078-572_4481 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ s progra-mom plesne šole Urška vpisuje otroke, mladino in odrasle. 041-581 4432 Gospe in gospodične, ob prazniku vam je Klub KANU v četrtek, 3.3. 94, ob 22. uri pripravil nastop ameriške MAN STRIP skupine. V času programa je vstop samo za vas. PRIDELKI SENO in OTAVO, cena 17 SIT, prodam. Tenetiše 25, Golnik 4362 Zelo kvalitetno SENO prve in druge košnje, nebalirano, ugodno prodam. 0883-001_4476 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Kdor je našel izgubljene KLJUČE, od Valjavčeve ul. 13 do Rupe prosim, da jih vrne proti skromni nagradi na Vafjavčevo 13, stanovanje 10 ali 12. POSLOVNI STIKI Potrebujem posojilo v višini 20.000 DEM za dobo enega leta. Vrnem 30.000 DEM. Šifra: GOSTINSKI LOKAL 4026 Prodam certifikate, poceni. 0329- 550 4352 POZNANSTVA Vsi, ki iščete partnerja, zaupajte to AFRODITI ženitni posredovalnici 0324-258, ki nudi mlajšim ženskam in intelektualcem nad 40 let usluge brezplačno obenem vabi vse na zabavo prvo soboto v mesecu v HOTEL ILIRIJA v Šiški in tretjo soboto v HOTEL CREINA v Kranju! 4071 RAZNO PRODAM Prodam suha BUKOVA DRVA in trske. 0403-220 4422 Prodam late za kozolec ali bankine. Trstenik 15 4424 Na Planini oddam v najem GARAŽO. Prodam 3 kom. balkonskih vrat s polkni dim. 220 x 80 cm, brez stekel. 0403-206_4477 STAN. OPREMA Zelo ugodno prodam malo rabljeno kuhinjo, kavč in regal. 0217-009 Prodam ITISON, strešno okno 112 x 75, 80 I bojler, vse novo po ugodni ceni. 0332-426 4403 STORITVE LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in pocenil 0214-780 3264 ROLETARSTVO BERČAN - nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! Tel. in fax: 061/342-464, ali 061/342-703 (stanovanje) 3270 Vaša kozmetična nega za obraz in telo. 0214-341_3283 Ugodno prodam kvalitetno izdelane smetjake in dvokolesne samokolnice za prevoz silaže in žaganja. Kveder Bojan, Predoslje 132 3294 POPRAVILA - MONTAŽA pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0325-815 3317 SATELITSKE ANTENE, nemške izdelave, garancija, montaža, servis za 439 DEM. 0310-223 3539 TV ANTENE, montaža, servis, dograditev A, MMTV kanala. 0310-223 3540 ROLETARSTVO NOGRAŠEK iz MILJ 13, obvešča cenjene stranke DA NE POSLUJEMO VEČ NA TEM NASLOVU. Preselili smo se v Notranje Gorice. Za obisk in naročila se priporočamo na naslov RONO NOGRAŠEK, NOTRANJE GORICE, MAUSERJEVA C. 46. 0061/651-247 ROLETARSTVO BERČAN - nudi rolete, žaluzije, lamelne zavesel Tel. in fax:061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 3933 Ugodno prodam kvalitetno izdelane smetnjake in dvokolesne samokolnice za prevoz silaže in žaganja. Kveder Bojan, Predoslje 132 3941 Vaša kozmetična nega za obraz in telo. 0214-341_3945 LEDO SERVIS -servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in poceni! 0214-780 3946 SATELITSKE ANTENE, nemške izdelave, garancija, montaža, servis za 439 DEM. 0310-223 3952 TV ANTENE, montaža, servis, dograditev A, MMTV kanala. 0310-223 MESO in KLOBASE, sušim. 0 712- 256 4209 Nudim prevoze do 5000 kg. 0324' 634__ IZOLIRAM cevi centralnih kurjav z j aluminijasto pločevino in stekleno i volno, cena ugodna. 0329-374 MASAŽA in ročna limfna drenaža # odpravo celolita. 058-337 ^ Kvalitetno izdelujem CINKANjj SMETNJAKE in ŽEBLJE razllćn'n dolžin. Prebačevo 32 A, 0326-426; popoldan_ f* VODOVODAR vam naredi vodovod' no instalacijo, ter manjša poprav** kvalitetno in po solidni ceni. 021°' 427____ Strokovno OBREZOVANJE sadja jj1 lepotnega grmičevja. 0214-41°; 714-282__j Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČIT^ MREŽE za kletna okna, vrata...fflflZ' 104__^ Nudimo računovodske in knjlflf' 1 vodske storitve. ASK, D.O-0'I 0216-706 TRGOVINA S PREMOGOM ZAPOGE 40 VODICE, VAM PO NIZKIH CENAH DOSTAVI NA DOM VSEH VRST PREMOGA, ZAGORJE, TRBOVLJE, VELENJE, ČEŠKI, MADŽARSKI BRIKETI. „ ZAGORJE PAKIRANO V VREĆt, BUKOVA DRVA. PLAČILO PO DOGOVORU. a? ČILO | STANOVANJA Oddam 2-s STANOVANJE, enoletnf predplačilo* cena 400 DEM. 02W 208, torek zvečer_J#, Oddam opremljeno, ogrevano soj^ s souporabo kuhinje. 0216-2"* torek zvečer__*J Prodam 2-sobno STANOVANJ^ Kranju 53 m2. 0215-232 Jff 1,5 sobno ali manjše 2-sob'J0, stanovanje s centralno kurjavo, ", pim. 0215-755__*J Opremljeno garsonjero na Jesenki (blizu ZD) oddam. 0061/317-856^ Zamenjam 3-sobno STANOVANJ za hišo v Banja Luki. 053-229_^ Cenjene stranke obveščamo, da\°i 28.2. - 5.3. 94 ne bomo imeli uradi* uri APRON NEPREMIČNINE, Kran) if!___A Ugodno oddam beguncem sob0' kuhinjo, kopalnico. 078-572 VOZILA DELI TRGOVINA z novimi, rabljenimi deli Zastava, Renault, GOLF. AVTO* LEPARSTVO, Krničar Milan, DvoW\ 93, Cerklje, 0422-221 AVTOODPAD - ZASTAVA, YUG?'■ LADA ŠKODA tudi novi deli. M* hovc, gorica 1. 0 715-601 Prodam dve PLATIŠČI z gumam' f. JUGO. 0326-806 _J*, Prodam dele za JUGO 45 in Z , JDtočevIna). Cirllova ul. 9, KrjJI VOZILA PRODAJA In OCENITEV rablj^J vozil. 0217-528_ GOLF diesel, letnik 1987, ^ ohranjen, prodam. 0311-872, Pj, poldan J> GOLF JL, letnik 1980, odH^j ohranjen, pravkar registriran, c% 3500 DEM, prodam. 0623-175*% PRODAJA in OCENITEV rablj«* vozil. 0217-528 I* OPEL VECTRA 2.0 I GT, letnik 1»*, ugodno prodam ali zamenjam ?i cenejše vozilo. 0323-642 __2> Prodam R 4 GT, prevoženih 10-( km. • 633-042 T«rek, 1. marca 1994 MALI OGLASI, ZAHVALE 23. STRAN • GORENJSKI GLAS RAUSCH BOROVU E Klagenfurterstr. 42, Tel. 0043-4227-3745 •PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini •NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni •DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV *»AU8e Nudimo delo, opremo in material. Pogoj: 60-80 m2, dol.prostora v Kranju ali okolici, trofazni priključek, i del. izkušnje s stroji. Hribar in otroci, «212-479 4461 viix;amilk ! Pfcdam R 4 TL, letnik 1984, S^vozenih 76000 km. «242-691 * SKALA 55, letnik 1989, ugodno Cgarn. tt 46-145_4316 Prodam JUGO 45, letnik 1989, '"°*na menjava za Z 101 z vašim ^Plačilom. «736-306_4342 J^GO, letnik 1987, 72000 km, ^y°w> z dodatno opremo, ugodno P^dam. «061/572-828_4344 ■ frodam Z 101 mediteran 1300, ^tnlkl98i. «725-625_43si ČS?*™ karamboliran FIAT 127 JEp, letnik 1978. Na Griču 48, "gfo pri Kranju_4366 f^odam Z 101 GTL 55, reg. do 7/94. ^•»c Ranko, c. revolucije 4, Jese- __ 4356 Prodam GOLF GT11.6, letnik 79/80, ^en ogleda. «45-272 4359 .Prodam JUGO SKALA 55. letnik »90, reg. do 2/95. Hotavlje, «681- ^__4*3 5j>dam R 4, letnik 1981. «77-389 Prodam ŠKODA 105 S, letnik 1982. •861-524_4367 l2 4 GTL, star 7 let, reg. do konca d»? 94. prodam. Janez Burja, °^Bela83_436« iSS0"3™ JUGO SCALA 55. letnik ^«81-200_4373 iv!S2arn JUGO 45, letnik 1990, km ^°0- «061/841-059_4375 J^odam Z 101, letnik 1986, cena po ^Oflovoru. «45-229_4387 ,Prodam Z 128, letnik 1986, reg. do ivL681« barv«, cen« 1950 DEM, ^JPO km. «53-537_4391 NIVO, letnik 1987, prodam. « «^237__4396 iF&ElI0*® ESCORT 1.8 dlesel, Wk 10/91, rdeče barve, šibedah In ^zaklepanje. «76-004 In 76-926 ,Prodam JUGO KORAL 45. letnik JPI. rdeče barve, 28000 km, gar-ggv. «65-411, popoldan 4399 Prodam Z 705 L, letnik 1985, Roženih 33.000, lepo ohranjena. Cgg-168 • _4400 glodam FIAT 126 P, letnik 1986. 5^081_4417 j^am Z 101, letnik 1984. «328- ______ 4433 JL850- letnik 1984, reg. do 2/95, i^ggrn- « 70-643_4443 afjSdam RENAULT 5, prevoženih i^V000 kfn- «725-051. do 20. ure lefe1!"1 ŠKODO FAVORIT 136 L, Ms?* 199°. cena 7800. «312-255 Prodam odlično ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1986, cena 2700 DEM. Pavlin Viktor, Britof 287 4456 Odkup in prodaja, prepis vozil; vam nudi AVTOPRIS. d.o.o.. «312-255 4457 ŽIVALI Prodam HVUNDAI PONY 1.3 LS, troje vrat, letnik 1990, cena 9600 rtu' DEM. «312-255 4458 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232 3298 Za LABRADORCE mladiče delovnih staršev, čistokrvne z rodovnikom, sprejemamo rezervacije. 0692-761 Prodam dobro ohranjen GOLF, letnik 1984, model S, cena 4800 DEM. «312-255 4459 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. «45-532_4463 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Zg. Duplje 86 4467 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, ohranjen, garažlran, prodam. «633-032 4468 ZAPOSLITVE Prod ^odarn VISO 11 RE, letnik 1988. °9- do 3/95. «403-144 4454 Iščemo prodajalce tehničnega blaga za Gorenjsko. «311-712, vsak dan od 15.30 do 17. ure 3454 K sodelovanju vabimo KOZMETIČARKE z večletno prakso, šifra: DOBER ZASLUŽEK_3918 Iščemo prodajalce tehničnega blaga za Gorenjsko. «311-712, vsak dan od 15.30 do 17. ure 3948 Takoj honorarno zaposlim KV VOZNIKA C in E kateg., možnost redne zaposlitve. «41-369, od 18. ure dalje 4138 NATAKARICO zaposlim takojl Nedelje in prazniki prosti. Loški hram, Blazeva1.Sk. Loka, «621-679 4191 Zaposlimo dve KUHARICI. Pisne ponudbe; Bistro DAMA, Nikola Tesla 1, Kranj. 4207 FRIZER moško-ženski dobi redno zaposlitev. Plačilo po učinku. Ponudbe pod šifra: PETRA 4289 Restavracija Vila Bela išče KV natakarja ali natakarico za redno zaposlitev in honorarno delo za vikende. 0 45-398_4310 Iščem AVTOKLEPARJA za redno zaposlitev. « 70-462 4315 Za terensko prodajo pis. opreme In materiala iščemo resne sodelavce z najmanj srednjo Izobrazbo. «77-426 Zaposlim dekle za strežbo. PIZZER-UA BOTANA LAHOVĆE_4371 Zaposlim kvalificiranega FRIZERJA. Informacije salon «323-560, doma 214-921_4383 . Zaposlimo TRGOVCA na Bledu. Šifra: NORK_4394 Resne komunikativne ZASTOPNIKE vabimo k sodelovanju za predstavitev najnovejšega projekta DZS na terenu. Soliden zaslužek. « 331-118 4395 Iščem upokojenega gostinca za delo v mali okrepčevalnici. «78-572 4479 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadlino rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232 3940 Prodam brejo KRAVO. Markun, Grahovše 18, Tržič 3978 LABRADORCE mladiče delovnih staršev, čistokrvne z rodovnikom, prodam. «692-761 4090 RJAVE JARKICE stare 10 tednov, prodam. «621-475, Oman, Zminec 12, Šk.Loka 4132 Prodam simentalko, staro 14 dni. «738-017_4353 Prodam JAGENJČKE za zakol. «65-532 4379 PIŠČANCE za dopitanje stare 4 tedne, prodam. « 214-855 4397 Kupim TELETA simentalca, starega 10 dni. «738-876_4410 Mlado kravo z mlekom ali visoko brejo telico simentalko, prodam. Sp.Brnik 60 4415 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice. Žeje 15, «70-311 4426 Po 5. marcu bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20-tedenske rjave jarkice) z začetkom nesnostf v sredini marca. Cepljene proti vsem kokošjim boleznim, debikirani kljuni. Talna vzreja. Cena 680 STI/kos. Žabnica 39. «064/311 -767 4429 Prodam ZAJKLE in papagaja. «217-880, po 16. uri 4434 Kupim teleta simentalca, starega 14 dni. «70-079_4448 Prodam TELIČKA simentalca, težkega 80 kg. «310-852_4453 Kupim do 10 dni starega bikca simentalca. 070-624 4482 Ugodno prodam dve veliki, breji ZAJKLJI. «45-532 4464 Prodam KRAVO. Gorjanc, Voglje, Kotna pot 3 4466 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, cepljene, stare 7 tednov, odličnih staršev 1A, prodam. Begunjska c. 43 A, Tržič, «52-323_4499 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO simentalko, drugo tele. Poljšica pri Podnartu 9, Podnart 4470 KAMNOSEŠTVO Kašper, Na Kalu 16, NAKLO, tel. 47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica JOŽETA PODLIPNIKA sver^ d10 zanvalJuJemo vsem, ki steea pospremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in prižgali Je&e' oserjeJ K zahvaljujemo dr. Šolarju in dr. Grmovi ter zdravniškemu osebju Bolnišnice punice. Zahvala vsem sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, g ni več trpljenja "ljenje je trudno končalo svoj boj. Ob smrti naše dobre mame, babice, prababice, sestre in tete 1 . ANTONIJE SMOLEJ roj. Ajdovec Dff .^hvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter se HUKionih njenemu spominu. Iskrena hvala dr. Terčonu za njegovo pomoč v času bolezni in g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti našega ata in starega ata LEOPOLDA BIZANTA p. d. Alucovega ata iz Stare Loke Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalja. Hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali za cerkev. Hvaležni smo gospodu župniku, mešanemu pevskemu zboru, pevcem bratje Zupan in vsem, ki ste darovali sveče in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hčerki: Pavla in Marjana z družinama Stara Loka, 22. februarja 1994 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica MARTINA PESJAKA p.d. Taškarjevega lina iz Vbšč se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Naklega ter predstavnikom ZB Radovljica in KS Lancovo. Ohranimo ga v lepem spominu. VSI NJEGOVI Vošče, Radovljica, februarja 1994 V SPOMIN Včeraj, 28. februarja, je minulo leto, odkar nas je zapustil dragi sin in očka DRAGO KOS z Jesenic, Titova 71 Hvala vsem, ki se ga še spominjate in prižigate sveče na jegovem preranen grobu. VSI NJEGOVI Jesenice, februarja 1994 V SPOMIN LJUBLJENEMU SINU Če bi solza koga obudila, ne bi tebe dragi Marjan črna zemlja krila, ker bi najine solze kakor potok lile, da bi tebe ljubi Marjan obudile. MARJANU ROZMANU električarju iz StražiSča pri Kranju Minilo žalostno je leto, odkar zapustil Marjan nas si ti. Na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Hvala vsem, ki prinašate rože in sveče. Mama in sestra Mira Kranj, 1. marca 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta LOVRENCA ČARMANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Škofja Loka za skrb med njegovo boleznijo. Iskrena hvala g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljeno poslovilno mašo in pogrebni obred. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Izgon iz vojaškega stanovanja Pintarjeva so dobesedo postavi« na cesto Vikend med krompirjem in premogom v kleti pri znancih, eno noč tudi v avtomobilu. Škofja Loka, 28. februarja -Minuli konec tedna sta Miran Pintar in Irena Baškovč, do petka stanovalca v enem od vojaških stanovanj na Partizanski 45 v Skofji Loki, prenočila v kleti na Mestnem trgu. V petek so ju namreč sodno izgnali iz stanovanja, kjer sta dve leti prebivala brez stanovanjske odločbe. Zgodbe o deložacijah sicer poznamo že od prej, saj se je velikokrat zgodilo, da so morali sodni izvršitelji iz stanovanj preganjati nasilno vseljene (predvsem) družine delavcev z juga. Tokrat so preganjali Mirana Pintarja, ki je v službi obrambnega ministrstva. Miran in njegova partnerka nista imefif' v rokah uradne odločbe o dodelitvi stanovanja in sta zato veljala za nasilno vseljena, kar je bil tudi razlog za petkovo izselitev. Toda njuna vselitev decembra 1991 nikakor ni bila nasilna, zatrjujeta deložiranca. Tedaj sta začasno potrebovala stanovanje, ker sta morala podnajemniško garsonjero v Ljubljani zapustiti. Zanj se je Miran obrnil na predstavnike ministrstva za obrambo v Škofji Loki, od katerih je tedaj dobil ključe, ne pa tudi papirjev. Obrambno ministrstvo namreč tedaj še ni bilo lastnik (nekdanjih) vojaških stanovanj, zato bi morala na odločbo še počakati. Kasneje sta stanovalca vložila več prošenj na ministrstvo, da bi jima to bodisi legaliziralo bivanje v tem stanovanju bodisi dodelilo garsonjero, vendar sta namesto ugodne rešitve dočakala odklonilen odgovor, minuli petek pa tudi sodni izgon. Zakonu in birokraciji je menda zadoščeno, Pintarjevima pa kljub vsemu še ni jasno, zakaj je prva doletelo ravno njiju. V omenjeni stolpnici, ki jo sestavljajo pretežno vojaška stanovanja, je enako nelegalno vseljenih še nekaj ljudi, enega med njimi poimensko (neslovenski prii- Tokrat je srečna družina Tolar Pretekli torek okrog 9.30 nas je v uredništvo poklicala gospa Lilijana Tolar in nam vesela povedala, da ona in njena družina stanujejo na naslovu, ki je bil tokrat skrit na straneh naše torkove priloge Anno 973. Gospa Lilijana je povedala, da Gorenjskega glasa sicer nimajo naročenega, ga pa redno prebirajo, kajti naročnica je njihova mama, pa tudi v službi Gorenjski glas radi prelistajo. Vseeno pa jim je tokrat nekaj sreče prinesel tudi njihov prijazni poštar, ki je zjutraj, ko je raznašal naš časopis, v njem prebral naslov družine Tolar in takoj gospo Lilijano poklical v službo in ji povedal, da so oni srečni dobitniki nagrade 20.000 tolarjev. Gospo Lilijano Tolar v teh dneh sreča zares ni zapustila, kajti, kot nam je sama povedla, je bila prejšnji teden izžrebana tudi pri nagradni križanki, prav tako v Gorenjskem glasu. Družini Tolar, Gospe Lilijani, njenemu možu ter hčerkicama, trilemi Veroniki in šestletni Urški pa za obe nagradi iskreno čestitamo in jim tako uspešno sodelovanje z Gorenjskim glasom želimo še naprej! Pintarjeva imata del svojega premoženja na terasi stolpnice na Partizanski 45. Od petka zapečateno stanovanje 52 v 12. nadstropju. mek) omenjajo tudi sosedje v bloku, iz katerega so Pintarjeva tako dosledno izgnali. Miran Pintar, zaposlen na strelišču v Crngrobu, kjer je delal še pod nekdanjo JLA m se nato drugi dan vojne za Slovenijo odločil za prestop k TO, je septembra oa obrambnega ministrstva dobil odločbo o čakanju na delo z borimi 15 tisočaki nadomestila na mesec. Ob dveh tako neugodnih okoliščinah ni nič čudnega, če išče povezavo med njima m razmišlja, s čim se je zameril svojim delodajalecem, vojaškim oblastem. Trije ovadeni goljufije in ponarejanja Po nakupih z lažnimi kreditnimi polarni Kranj, L marca • V uradu kriminalistične službe UNZ Kranj so tožilstvu ovadili tri Ljubljančane, ld jih utemeljeno sumijo storitve kaznivih dejanj poslovne goljufije in ponarejanja listin. 30-letni B. M. je dal izdelati štampiljko podjetja Eroox, d.o.o., Ljubljana. Kot se je kasneje pokazalo, to podjetje sploh ne obstaja oziroma ni bilo nikoli registrirano pri temeljnem sodišču v Ljubljani. S štampiljko je B. M. opremil posojilne pole za najetje kreditov zase in za svoje znance. Tako je B. M. s ponarejenimi polarni "kupil" na posojilo za več kot 1,6 milijona V dveh dneh trije mrtvi Kranj, 1. marca - Prejšnji teden je bilo na gorenjskih cestah pet hujših prometnih nezgod, štirje ljudje so umrli, šest jih je bilo ranjenih. Po dve nezgodi sta bili v tržiški in jeseniški občini, ena v radovljiški. Medtem ko je lani v enakem času promet ubral štiri življenja, jih je letos do včeraj že sedem. O smrtni nezgodi v Zvirčah smo že poročali, zato danes le še o petkovi in sobotni, ki sta terjali tri življenja. Z lado v tovornjaka Peračica - V petek, 25. februarja, se je malo po deveti uri zgodilo na magistralni cesti Podtabor-Radovljica v bližini viadukta Peračica. 27-letni Stani-slav Fajdiga iz Boh. Bistrice je z lado samaro vozil od Radovljice proti Kranju. Ko je peljal po klancu navzdol proti viaduktu Peračica, je verjetno dohitel krajšo kolono vozil, ki jo je zaradi megle in hitre vožnje prepozno opazil. Prometni policisti domnevajo, da je zaviral, zaradi česar je avto zaneslo v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je drsel z desnim bočnim delom naprej. Tedaj je nasproti s tovornjakom pripeljal 22-letni Klavdij Božič iz okolice Ajdovščine, ki je zaviral in se umikal na odstavni pas, vendar je Fajdiga kljub temu silovito trčil v tovornjak. Po trčenju je lado odbilo v odbojno ograjo, jo odtrgalo, vozilo se je ustavilo deset metrov od ceste na travniku. Voznik Fajdiga je umrl na kraju nezgode. Materialna škoda je ocenjena na najmanj poldrugi milijon tolarjev. Najhujša letošnja nezgoda Vrba - V soboto ob 19.10 je bila nekaj najprej od zaključka avtomobilske ceste Kara-vanke-Vrba najhujša prometna nezgoda na Gorenjskem v tem letu. 21-letni Uroš Polak z Jesenic je bil za volanom cimoso-vega kombija, kljub v vozniškem dovoljenju vpisani prepovedi vožnje do 26. marca. Na skoraj ravni cesti je tolarjev blaga v dveh kranjskih trgovinah, eni v Ljubljani in eni v Litiji. Kupljeno blago je nato prodal oziroma z njim poravnal stare dolgove. Enako prošnjo s štampiljko izmišljene firme je uporabil tudi 31-letni E. K. ter si v prodajalnih v Kranju in Ljubljani nabral za dobrih 487 tisočakov raznega tehničnega blaga, blago prodal, denar pa zapravil s prijatelji. Enakega< početja je osumljen še M. M., ki si je s ponarejenimi polarni v Ljubljani nabral za dobrih 314 tisočakov posojila. • H. J. zapeljal prek prekinjene sredinske črte na nasprotni vozrii pas in najprej po levi strani oplazil osebni avto AX, ki ga je iz smeri Radovljice proti Jesenicam vozila 27-letna Je-seničanka Zora Zalokar. Po oplazenju ie vozil po levem pasu še 30 metrov, nato pa silovito trčil v jugo florida, s katerim se je za Zalokarjevo pripeljal 26-letni Beljamin Kadirić z Jesenic. Po trčenju se ie florida prevrnila na streho in drsela 20 metrov po cesti, kombi pa je šele po 110 metrih zapeljal s ceste in se ustavil v grmovju. V nezgodi je bil sopotnik v floridi, 64-letni Habib Musić, begunec iz BiH, takoj mrtev, voznik Kadirić pa je umrl okrog ene ponoči v jeseniški bolnišnici. Hudo ranjena je še druga sopotnica Hasnija Musić, stara 66 let, prav tako begunka iz BiH. Materialna škoda znaša najmanj 1,5 milijona tolarjev. Zaradi hude prometne nezgode sta bili magistralna in avtomobilska cesta zaprti do desetih zvečer, promet je bil preusmerjen prek Žirovnice, Begunj in Podvina. Po nezgodi je povzročitelj Uroš Polak s sopotnikom odšel, sledu za njim ni odkril niti policijski pes. Na jeseniški postaji se je pojavil šele ob pol petih zjutraj. • H Jelovčan Vikend sta Pintarjeva preživela v kleti pri znancih na Mestnem trgu, eno noč sta prebila tudi v avtomobilu. Pohištvo imata spravljeno pri raznih sosedih in znancih, nekaj tudi na terasi njunega nekdanjega bloka. Po pomoč se je Irena že obrnila na predsednika loškega izvršnega sveta, ki je obljubil, da jima bo kot delozirancema zagotovljena vsaj začasna streha nad glavo. Od občinskih oblasti si tudi obetata več pomoči kot od vojaških, kjer sta preteklo leto zaman Čakala na odgovor zoper svojo stanovanjsko stisko. • D.Z.Žlebir, foto: J. Pelko Obou zbor Savinih gasilcev V petek, 4. marca, bo ob 14. uri v domu Krajevne skupnosti Stražišče letni občni zbor gasilcev tovarne Sava. Na zbor so savski gasilci povabili tudi svoje upokojene Člane, Člane drugih gasilskih društev in tudi predstavnike kranjske občinske gasilske zveze. ♦ I. P. Brezplačno drsanje v Kranju Kranj - V Kranju iz leta v leto narašča zanimanje za zimsko drsanje na drsališču na Gorenjskem sejmu. Zanj se odloča tudi vedno več šol pri organiziranju športnih dnevov. Tako kot že nekaj sezon pa sta letos kranjska občina in PPC Gorenjski sejem tudi med sedanjimi počitnicami omogočila mladim brezplačno drsanje, ki bo vsak dan do 4, marca od 10.30 do 12. m od 13.30 do 15. ur Svečanost ob dnevu civilne zaščite Kranj, L marca - Danes imajo pripadniki civilne zaščite svoj praznik. Občinski štab CZ iz Kranja ga bo označil s svečano sejo ob 12.30 na kmečkem turizmu Porenta v Crngrobu. Tam se bodo zahvalili nekaterim članom štaba, ki v prihodnje ne bodo vei opravljali svojih dolžnosti v njem. Za uspešno delo bodo podelili tudi štiri priznanja republiškega štaba za civilno zaščito. Križnarievo predavanje v Tržiču Tržič, i marca - Ta četrtek, 3. marca 1994, ob 19. uri se obeta Tržičanom zanimiv dogodek v dvorani Cankarjevega doma v Tržiču. Obiskal jih bo svetovni popotnik Tomo Križnar, ki jim bo predaval o doživetjih na poti s kolesom v Tibet. Zbor loških gasilcev škofja Loka, 1. marca - V petek. 4. marca 1994, bo ob 18. V* občni zbor Občinske gasilske zveze Škofja Loka v gasilskem domu na Trati. Pregledu opravljenega dela in razpravi o tem bo sled/' sprejem letošnjega delovnega in finančnega načrta. Na srečanj11 bodo podelili tudi priznanja in odlikovanja tistim članom, ki *° dosegali vidne uspehe na raznih področjih gasilske dejavnosti. • Saje Predavanja za starše Otroci kot žrtve Kranj, 1. marca - Prejšnji teden so v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj, kjer se posebej za to zadolžena krimina-listka ukvarja z mladoletniško delikvenco, opravili prva predavanja za starše na razredni stopnji osnovne šole. Tema pretepen od staršev, je zanimiva in aktualna; zaščitimo otroka pred nasiljem. temo mladoletniškega pre-stopništva. Starši največ sprašujejo, kako ravnati v primeru, če njegovega otroka izsiljujejo, kaj ukreniti proti pogostirn krajam, medtem ko učitelje zanima predvsem to, kaj naj storijo, če otrok pride v šolo Obravnavajo predvsem kazniva dejanja izsiljevanja, zanemarjanja otrok in surovega ravnanja z njimi, zlorabe pravic odgovorne osebe. Začetni vtisi so dobri, starše ta problematika očitno zanima, o čemer priča dokaj zadovoljiv odziv na predavanja. Iz Tene-tiš, Goric in z Golnika, den- imo, je prišlo na predavanje okrog 70 staršev, v šolo na Primskovo kakšnih 180, precej jih je bilo tudi iz centra mesta. Na predavanjih sodelujejo tudi kriminalisti lokalne enote kranjske policijske postaje ter šolski svetovalni delavci, ki staršem razdelijo zloženke na Kot pravi načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic, se plodovi preventivnega dela že kažejo; učenci in starši kličejo kriminaliste in prosijo za nasvet v konkretnih primerih. Kriminalisti bodo s predavanji nadaljevali po vsej Gorenjski, kjer bodo šolniki in starši le želeu. • H. Jelovčan UDiO (Ram 913 Ff) REO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN =*ADiO STEREO