173. številka.
Trst, v torek, KJ. septembra 1 SOS.
Tečaj XXIII.
,,Edinost"
izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
Naročnina znaša: Ob« izdan j i na leto . . . g] d. 21*— Za nanio večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, Četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrez priložene naročnine še uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
-GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
-	Telefon Rtv. 870.
-————
4 nvč.
V edinosti Je moči
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Z a večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domari oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipnmiištvii. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
r rod niši wt iu tisku ni it se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1 pravništvo, od-priivništvo in sprejemanje Insemtov
v ulici Moliti piccolo «tv. H, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Novejše vesti.
DlinnJ 12. V današnji izredni soji občinskega svota je govoril župan dr. Lucgcr sožaljni govor <» cesarici Klizabcti, katerega »t poslušali stoje vsi navzoči. V govoru jo povdarjal župan, da je došla strašna vest toliko bolj nepričakovano, ker umrla nikdar ni storila komu kaj zalega, pač pa je delovala, vedno blagonostno. Zupan je završit svoj govor nadejo, da je ta udarce za vladarja poslednji in da mu Bog podeli dovolj moči, da prenese istega. Občinski svćt je sklonil na to, da naznani cesarju svoje globoko sožalje, in da je treba ukreniti potrebno za udeležbo na pogrebni slavnosti. Noje mestnega sveta so zaustavljene, dokler ne bodo dovršene pogrebne slavnosti.
Dunaj 12. Cesarja Viljclina pričakujejo za soboto. Zajedno pride tudi kralj saksonski.
«1111«,i 12. ( Vsariea je napravila svoj testament že pred nekaj časa. Rekla je takrat, da se ne ve, kaj se more človeku prigoditi. V dvornih krogih menijo, da eesar z velikimi deli usmiljenja proslavi spomin pokojne cesarice.
Duii^j 12. Po naročilu cesarjevem ostaneta zaprta oba dvorna gledišča od nedelj, 11. t. m., naprej tako dolgo, da se završe maše zadušnice. Glede družili gledišč ni napovedano ničesar, toda pod tem pogojem, da ravnatelji dotičnih ne bodo dajali predstav na dan pogreba in na večer potem, ko so se vršile zadušnice. Jednako obvestilo se jo poslalo tudi glediščem po pokrajinah.
LJubljana 12. Proti Lahom je vsled smrti cesarice po Ljubljani silno gibanje. Slovenski delavci demonstuijejo proti laškim delavcem. Danes zjutraj so spodili laške delavce od vseli stavb. Nemiri še niso zaključeni. Posredujejo dve kompaniji vojakov in orožniki. Zanimivo je bilo gledati kako so bežali Lahi: laški palirji naprej, za njimi pa laški delavci. Nadejamo se, da je Lahom odklenkalo v Ljubljani in da na njihovo mesto pridejo naši vrli goriški fantje. Lahi odpotujejo že s prihodnjimi vlaki. Delodajalci so jih kar dopo-ludne izplačali.
Ljubljana 12. Danes se je odpeljalo mnogo italijanskih delavcev. Mnogo njih je jokalo.
Več i t a 1 i j a n s k i h del a v cev so z a-prli radi žaljenja Njegovega Veli-č a n s t v a.
Hud i in pošta 12. Italijanski delavci so v velikem strahu, sosebno niži sloji so razjarjeni proti njim.
Cotlllje 12. Na dan pogreba bode mrtvaška služba božja, katere se vdeleže knez in knežja rodbina.
(lOlieva 12. Luoheni se še vede grozno brezčutno in cinično. Večkrat prepeva anarhistične pesmi.
(rcnera 12. Blagoslovljenje trupla cesarice Elizabete se vrši po želji brez vojaških častij.
(Veneva 12. Truplo Njenega Veličanstva cesarice hoteli so položiti na mrtvaški oder danes predpoludne, toda vsled novodošlih instrukcij predložili so to do popoludne. Po truplo dojde posebni vlak jutri o šesti uri zvečer.
Petrognul 12. Carja bode zastopal na pogrebnih slavnostih jeden velikih knezov, najbrže
veliki knez Vladimir. Isti prinese seboj ttidi carjevo ročno pismo do cesarja Frana Josipa.
(icneva 12. Zemske ostanke cesarico so položili danes v dvojno krsto iz svinca. Zdravniki so fotografovali samo za državnega pravdnika. Mrtvaška soba se je odprla občinstvu. Blagoslovljenje se bode vršilo brez vsacega sijaja in so ga udeleže dvorno osebe, zvezni sovot in členi avstro-ogorskoga odposlanstva.
Ueiieva 12. »Journal de Genevre« poroča: Orožje, katerega so je poslužil zločinec, je bila pila za žagati na tri ogle. Ostrina je bila dolga 1K1 cm. in ni kazala nikakih sledi krvi. Konec ostrine se je odlomil nnjbrže takrat, ko je zločinec vrgel bodalee od sebe. Isto so našli v veži neke hiše.
Kini 12. Socijalistički list »Avanti« pripoveduje, da je Luoheni služil v vojakih in da ni imel nijedne kazni. Po afrikanski vojni so mu ponudili službo paznika v zaporih v Kimu, a on je odklonil to službo.
Hudi lil pfsta 12. Na dan pogrebnih slavnosti bodo zaprti vsi uradi in vse šole. Po ulicah bodo gorele svetiljke zvonili bodo vsi zvonovi.
Dunaj 12. Mestni zastop v Rimu je dopo-slal županu dru. Lucgerju prisrčno Božal no brzojavko.
(ienPVft 12. Zo naznanjen pojav žalosti seje izvršil na impozanten način. Predsednik vlade in predsednik velikega sveta, vse oblasti iu kakih 30.000 ljudij so šli opoludne mimo hotela Beau-Rivage, kjer so na terasi stali zastopniki Avstro-Ogersko.
Boril 12. Dosedanja poizvedovanja niso dala nikako opore za domnevanje, da je imel Luoheni zaveznikov ali sokrivcev. Cesar Fran Josip jo br-zojavil zveznemu predsedniku Ruffv-u, da se iz polnega srca zahvaljuje zveznemu svetu in švicarskemu narodu za toplo sočutstvovanje o bridki izgubi, ki mu jo je poslala Previdnost božja.
It 1111 12. »Osservatore Romano« objavlja besedilo depeše, s katero je odgovoril eesar Fran Josip na sožaljko papeža. Brzojavka se glasi: »V strašni nesreči, od katere sem bil zadet Jaz in Moja hiša, so besede Vaše svetosti — polne ogorčenja in naklonjenosti ter nadahnjene ono vero, ki je bila vsikdar moje jedino zavetišče — donosio krepilne tolažbo potrtemu srcu mojemu. Vsprej-mite sv. Oče, mojo globoko čutjeno zahvalo za Vaše besede in Vaš očetovski blagoslov. Blagoiz-volito tudi v bodoče spominjati se v svojih svetih molitvah dušo moje nesrečne soproge, inenc in moje rodbine«,
V pojasnilo.
(ZvrSetek).
lieisner nas vabi, naj vstopimo kar tako vsi v »Savo« in pravi, »videli bomo kasneje, je-li skupno delovanje mogoče!« Tega pa mi ne storimo, dokler se nam ne da zagotovilo, da bo društvo stalo na onienjenem narodnem temelju, dokler se izrecno ne postavi ravno krščanstvo kakor merilo, kako nam treba umevati »Savina« pravilu, kako nam treba složno delovati.
V imenu svojih somišljenikov torej stavim naslednji predlog: Na občedijaškem shodu zbrani
visokošolei in abiturijentje zahtevajo, naj so v j Savina« pravila pripiše dostavek, da društvo deluje na krščanski podlagi !
Dragi tovariši! Pomirite se in pazite, kaj počnete! Jaz vendar upam, da ne zavržete re solne i j vseslovenskega shoda, upam, da ne bode te teptali narodnega programa, kije bil lani sprejet brez izje m no s tolikim navdušenjem! Lahko si sicer ustvarite organizacijo na katerikoli podlagi, a če je ne postavite na trdno, narodno podlogo, zruši so p roj ali slej v nič, kakor dozdanja »Sava«, ne da bi narodu res kaj koristila. Pazite torej, kaj počnete I Mi, ki nas nazivate krščansko misleče dijake, iskreno želimo, da se doseže danes v ti velevažni točki sprava med nami in Vami, želimo, ker ne maramo prepira, da se zedinimo na narodnem programu vseslovenskega shoda, ker smo prepričani, da nam le taka organizacija res kaj koristi. Vidd da Vam moj prvi pretilog ne ugaja, stavim naslednjega, kateremu pač vsi lahko pritrdite:
Na obče d i j a š k o m s h o d u z b r a u i v i-sokošolci in abiturijentje naj izvolijo izmed sebe o d s e k, k i v n a j k r a j š etn č a s u preustroji obstoječo »Savo« ali pa sestavi načrt podobne organizacije v smislu resolucij v s e s 1 o v e nsk ega sli o tla!«
Ivo se je nekoliko polegel hrup, ki ga je izrival ta govor, izjavila sta še dva govornika, tla ni treba filozofičnih razmotrivanj na tem shodu in sta v imenu svobode iti napredka odklonila krščansko podlago. Predsednik zboi ■ovan ju jo hotel na to dati na glasovanje, ako sploh kaže glasovati o gori omenjenem predlogu, a vide, tla je večina vendarle proti takemu postopanju, jo očital krščansko mislečemu dijaštvu, tla hoče z odsekom vso stvar zavleči in pokopati. Kršč. misleče dijaštvo pa je prigovarjalo takemu sumničenju in zahtevalo, naj se tla na glasovanje prvi predlog, po katerem naj se »Suva« preosnujo takoj na zborovanju. Toda večina se je rogala temu predlogu, a predsednik ga ni hotel dati niti na glasovanje! Drugi predlog pa je propadel v znanem razmerju glasov.
Ob zvršetku zborovanja si je izprosil isti govornik besede, slute, kaj vso lahko pride, iu je pristavil: »Da so izognemo vsem mogočim zavijanjem, pribijeni ud pcrpetuain rei memorinm rezultat današnjega zborovanja kakor noovržno dejstvo. Priznalo se je javno tudi od Vaše strani, tla je edina preporna točka med nami krščanstvo! Vi ne marate na podlagi krščanstva osnovati občedijaške organizacije, v katero bi mogel vstopiti v s a k i a k a d e m i k. P r i b i j e m drugi e, ti a V i ne marate občedijaške organizacije na podlagi resolucij vseslovenskega shoda, k a t e r e j e ves slovenski n a r o ti s o g 1 a b n o in navdušeno v sprejel za svoj program, pribijeni torej, tla nt? marate organizacije u a n a r ti dni podlagi!«
Dasi jo bilo zborovanje v obče živahno, včasih celo hrupno in burno, takrat pa, ko je govornik konstatovul omenjena dejstva, je vladal mir po dvorani, nihče se ui drznil oporekati govorniku, ker je vedel vsaki navzočnik, tla so »pribita« ti o j stv a istinita ! Tako so umeli poročevalci listov, ki niso v nikaki zvozi z krščansko mislečim dijaštvom iu to žalostno dejstvo so priznali in obžalovali
drugi dan vsi tre/no misleci dijaki, ki niso poprej
glasovali z omenjeno ]>ešči.....
Tako je bilo, in kdor trdi drugače, umiva zamorca! Kar jo Kilo, >e ne <la vet* izpremeniti in prednjačiti, pač pa popraviti! Vciiid, da si je neznatna, a plašna klika, [ki zares prezira kršćanstvo in poji osebne mržnje «1» »I>ani e , le slučajno [ i ril« »rila nadvlado in v splošni razburjenosti potegnila večino dobromislcčcgn dijaštva za sehoj, vemo, da večina dijaštva želi sprave in složnega delovanja na podlagi resoluciji vseslovenskega shoda, zato izrekamo iskreno željo, naj odbor ter. društva Save , nko mu ni krščanstvo d e veta briga, na podlagi resolueij vseslovenskega shoda preosnuje <1 r a S t v o, naj se s tem pravee enotnemu in složnemu delovanju vseh Savanov .. Tisti hip, ko se to zgodi, pade stena, ki loči dijaštvo v dva tabora: takoj potem se vsi dijaki zedinimo v eno složno organizacijo, ki bo zares mogla uspešno delovati za pravo blaginjo našega milega naroda!
Politični pregled.
Predlog za razoroženje še vedno ni druzega nego pretilog. Iz Kima se javlja: j Tekom tega tedna odpošlje se v Potrogrml oficijelni odgovor tukajšnjega kabineta na okrožnico grofa Muravjeva o mirovnem predlogu ruskega carja. Takoj po prejemu okrožnice se je naročilo itali-lijanskcmu poslaniku, grofu Mora di Lnvriano, sporočiti ruski vladi zalivalo Italije za velikodušno inicijativo carjevo in pa da se italijanska vlada načelno strinja z njegovim predlogom. V oficijelni noti so razložene intencije natančneje in se pov-dnrja posebej, da je italijanska vlada pripravljena podpirati na vso moč nasvet ruskega carja. V ruski okrožnici omenjene točke sodijo tudi viši politični krogi odkritim občudovanjem, da-si ne verujejo v uresničenje istih. Meni se, da se pač snide po carju predlagana konferenca, da pa najbrže ne bodo hotele vsprejeti vse države predloga za razoroženje. Nekatere države utegnejo navajati v pretvezo tudi vzdrževanje notranjega miru, da se izognejo vprašanju razor oženja.
O notranjem političnem položenju je prenehala vsa diskuzija. Nesreča, ki je toli nepričakovano prihrumela nad cesarsko hišo, je kakor da bi odpravila iz sveta vse prepirne predmete ; in bodalce, ki se je zasadilo v srce najplemeniteje žene, je ob enem prerezalo nit politiškim dogodkom. V prvo iskreno sočutstvojanje s toli kruto zadetim vladarjem, v drugo groza vsled dejstva, da se je v človeštvu mogla najti zver, zmožna za najgnus-noje vseh zločinstev, v tretje strah, da-li in kako prebije cesar ta kruti udarec; in slednjič vznemirjenje vsled negotovosti glede nasledkov, ako bi zadela državo ta nesreča — česar nas l>og varuj — da hi vladarja potrla ta katastrofa: Vse to je potisnilo v ozadje vse politiške in narodne prepire in sedanje čutstvovanje je posvečeno le spominu pokojne mučenice in misli na cesarsko palačo na Dunaju.
Domače vesti.
Shiol'iijn seja mestnega sveta. Na poziv dvajsetoriee občinskih svetovalcev je sklical župan sinoči ob 7. uri posebno sejo mestnega sveta. Pro-testovali so proti demonstracijam od minole nedeljo po noči. Navzočih je bilo .'»") svetovalcev. Zupan je povedal, da se je podal k dvornemu svetniku pl. Krekichu in k policijskemu ravnatelju s pritožbo, da javni organi niso bili kos izgrednikom. Oba dostojanstvenika da sta izjavila svoje obžalovanje na tem, kar se je dogodilo. Redarstveni ravnatelj je izjavil zajedno, da nima zadostno redarjev liti razpolago.
Na to se je oglasil svetovalec P ioeoli izjavivši, da ga poročilo županovo o storjenih korakih ni pomirilo. Zagotovilom oblasti da ni verjeti. Neka tajna roka vsako toliko ščuva sodrgo proti uajsvetejemu, kar ima to mesto: proti narodnemu značaju istega, Govornik je opisoval potem dogodke v noči med nedeljo in ponedeljkom in je ob tej priliki zbadal ravnatelja redarstva ter vse javne organe. Očital jim jim je nemarnost. Od osrednje vlade da treba zahtevati, da sigurno roko in nepristransko poskrbi za varnost meščanov ter
da v>po<lhode oblast, ki ne po/na ali noče poznati tega kriterija, (tovornik je predlagal torej resolucijo, sestavljeno jako ostm proti javnim organom in poživljajočo župana, naj se nemudoma obrne do centralne oblasti z zahtevo v gornjem zmislu.
Na to seje oglasil Kascovich. <'isto kratek hoče biti, je rekel. I on je napadal policijo. Menil ie. da so bili izgred ni k i pijani, a redarji so jih gledali pasivno; ko pa je prišlo do sporov, so branili izgrednike.
Mej vsemi temi govori je silno hučala galerija, ki je bila natlačeno polna.
Vladni zastopnik, baron Conrad, je protesto-val proti tem napadom proti oblastim, zlasti je zavračal očitanje, da bi bili redastveni organi naklonjeni izgrednikom. Odrekal je mestnemu svetu piavieo, da bi cenzuriral oblasti, ki niso odgovorne njemu.
Resolucija se je seveda vsprejela soglasno, ker slovenskih svetovalcev ni bilo v seji.
Deputacija pol. društva Edinost«, se-stoječa iz predsednika prof. M and i ca, tajnika Cotiča in odbornika Bog d a novica se je predstavila danes opol ud ne njegovi, eksceleuci namestniku grofu Goessu, s prošnjo, da bi isti blagovolil sporočiti na Najviše mesto o globoki žalosti tržaških, okoličanskih in istrskih Slovanov na veliki nesreči, ki je zadela cesarsko hišo in domovino. Njegova ekseelenea je vsprejcl deputacijo naj prijaznoj e ter je zagotovil, da nemudoma sporoči na Najviše mesto o tem pojavu lojalnosti in udanostl slovenskega prebivalstva.
Shiočiije (lemostraclje. — Tudi sinoči je bilo na tisoče ljudij po tržaških ulicah. Prva nabit •anja so se pričela na lesnem trgu, prav tam, kjer ima »Piecolo; svoje uredništvo. Proti H. uri je bilo na rečenom trgu že toliko ljudij, daje bilo vso črno. »Piecolo« pa je hermetično zaprl okna in vrata, on, ki se baba, da je ljudstvo za njim.
Množica jo vsklikala »Abbaaso Piecolo« in je pobila nekaj šip in jedno svetiljko. Ker pa jo redarstvo odredilo, da množica mora izprazniti lesni trg, razlila so je ista po raznih ulicah mesta: proti sv. Antonu, po novi ulici, po ulici Faraeto in gori do Ginastiee. Tu so nekateri hoteli vslcli-kati Evviva Ginastien«, a to vskliko so udušili drugi vskliki: Živel cesar! Ven z Italijani!« Le po velikem naporu so jo posrečilo redarjem odpraviti množico izpred Ginastiee. Ista so je usula zopet na lesni trg, kjer jo hotela navaliti na uredništvo »Piecola«, a so jo energično zavrnili redarji. Od tam je drvila množica proti velikemu trgu, toda na ovinkih ulic so stali stražarji, ki so, videči naval, potegnili sablje, dočim so bili pol. agentje v civilu oboroženi palicami in samokresi. Množica se jo jela umikati, dočim sti v isti lup prihiteli na veliki trg dve kompaniji vojaštva, jedna pa je hitela pred italijanski konzulat. Mej tem so se demonstranti obrnili proti Aipiedottu. Pred kavarno Chiozza so kričali: Ven z Italijani! Potem so se bližali italijanskemu konzulatu, a ko so videli, da tam strnžijo vojaki, krenili so proti mestni bolnici in so v tamošnjem obližju napadli neko gostilno, last nekega Italijana, in so razbili nekaj svetiljk. Slednjič so šli demonstranti prod Ginastico, kamor je tudi nekaj vojakov prihitelo a traži t.
Druga skupina pa jo hitela preko lesnega trga, po liarricri, in se jo zbirala zopet v ulici Molin a vento. Tu so demonstrantje metali kamenje na tovarno g. Caprinn. Tudi te jo jih razpršila policija. Ali mod tem se je pa pred Ginastico zopet zbrala gruča demonstrantov, ki so kričali: Abbasso! Morto!
V isti hip so v telovadnem poslopju ustrelili 4krat iz samokresa in so tam notri zbrani metali kamenje in lesene kroglje za igro, rantvši med drugim tudi jednega redarja.
Tudi v okrožju sv. Jakoba so so vršilo demonstracijo neprestano in se je metalo kamenje v šipe.
<) polunoči še lo je navstal mir.
Vsega ukup je bilo zaprtih sinoči 2f) oseb, ranjenih od kamenja pa več oseb, tudi več redarjev.
Tudi gospodje poslanci tržaški Caml.....,
d'Angeli in Ilortis (kam pa se je zgubil Mauro-ner ? !) so bili na numestništvu proteatovat proti dogodkom od minole nedelje. Jako lepo je od teh gospodov, da so tako zavzeti za mir in red v mostu. Toda mi so spominjamo, da smo v letu IS',17.
doživeli usodnih dni, ki so bili pravi dnevi groze za vse one, ki niso volili g. Hortisa in tovariše in tudi za one, ki niso hoteli razsvetliti iz veselja, da je bil voljen gospod — Hortis. Takrat je bilo, ko so množice vsklikale pred slovenskimi lokali, ko so udirale v lokale, v katere zahajajo Slovenci, ko so nam kričali: Smrt! ko so udirali v neraz-svotljena stanovanja^ groze dotičnim stanovnikom, ko so z napisi na transparentih a la Amen pozivali na uničenje slovenskega življa, one dni, ko je bil od fanatizovanih subjektov umorjen ubogi Gasparovich, one dni, ko so se praznovale najgnusnije orgije sovraživa, proganjanja, žaljenja in šču-vanja — kje so bili takrat gospodje in njih novinstvo se svojim zgražanjem in svojo sedaj hlinjene ljubeznijo do miru reda in vstrpljivosti?! Kje so bili tedaj?! Moli so si roko in so veselili. Ker pa se jo veter v širokih masah od lani do letos zasukal precej in so so sredstva, rabljena lani gospodi v prid, jela obračati proti njim — pa so si nadeli haljo nedolžnosti in se podali v svet, da propove-dujejo, kako grda strar so pouliške demonstracije.
Gospodje so pač pozabili, da so taka sredstva dvorezen moč: danes režejo na to, jutri na drugo stran! In so pozabili, da na onem, ki se poslužuje zlih instinktov širokih mas, so navadno uresničuje pregovor: Hodic milii, eras tibi.
Rojakom! So enkrat Vas prosimo: no udeležujte so demonstracij! Verujemo, da je v Vas sedaj prostora le za plemenita čutstvn, ali ponavljamo Vam, da so razmero take, da vso, kar se daje sumničiti, gro vsikdar na Vaš račun, a kar je dobrega, na račun drugih. Ne pozabite, da jo povsodi ljudij, ki znajo skriti roko, ko so vrgli kamen, da le vse evontuvelno poslcdice zadenejo
—	drugo.
Kadi demonstracij minole nedelje je bilo zaprtih kakih f>0 oseb. Nekaj njih so obsodili policijskim potom, nekaj so jih izročili okrajnemu, nekaj pa deželnemu sodišču.
To treba zabeležiti v spomin zn bodoče Čase! »Triester Tagblatt« piše, govore o sinočnih izgredih prod Ginastico: »Zal, da moramo konsta-tovati, da so v palači zbrani členi društva metali kamenje in so s tem ranili tudi jodnoga stražarja.«
»Piecolo« piše; »Mladeniči, zbrani v »pa-lestri«, so odgovorili na klice »abbasso hi gina-stica« s klici »vivn la ginastica« in so metali kamenje in lesene kroglje na napadalce in so »poslednjo pognali v bog.In potem na drugem mestu : »Soscbno živahno je bilo metanje kamenja o tretjem napadu: bila je prava bitka.«
Slednjič pravi današnji »Mattino« ozirom na govore v sinočnjt seji mostnega sveta: »Vsemu temu bi bilo pripomniti marsikaj, da bi se videla tudi nasprotna stran medalje, kar tudi storimo, čim se pomirijo duhovi«!
Seveda se potem izgredi pred Ginnastico kažejo v drugi luči, ako so gospodje tam notri — izzivali. To si lahko misli vsakdo, kakov učinek napravita kamen in strel, vržena med itak že razjarjene in razgreto množico. Zato rečemo mirno vestjo, tla so oni v »palestri« zagrešili več, nego pa oni na ulici. To smo hoteli zabeležiti v spomin za pozneje čase.
Nesramnost. »Indipendente« poživlja italijansko vlado na diplomatiško akcijo v pridobitev zadoščenja radi žaljenja kralja Humberta in italijanskega naroda. To je že skrajna nesramnost. Kje pa naj išče zadoščenja avstrijsko čutstvovanje, globoko užaljeno po onih, ki so se cinično zabavali na koncertih in plesih v isti hip, ko se jo nastanila globoka žalost v cesarski hiši in po vsej državi ?
Kje naj iščemo mi satislikacijo za tako drznost in takov cinizem?! Ali pa menijo gospoda, da lo avstrijska misel ne smo iskati v Trstu zadoščenja
—	lo ona je tiea, na katero smo svobodno streljati Vsakdo?! Sicer pa je žo skrajno, ako podanik — in še huje jo, ako javen organ — jodne državo poživlja na akcijo diplomacije drugo državo proti
—	lastni državi!
Slednjič pa se nam zdi jako — neskromno od gospoda konzula kraljestva italijanskega, da ob vsaki priliki molestira naše oblasti kakor da jo on — najviši politični uradnik v deželi. Nekoliko skromnosti in takta je pač smeti zahtevati v Trstu tudi od — itatalijanskih funkcionarjev.
Zakaj dvojna mera J! Iz Harkovelj nam pišejo: Namenil sem se počakati neke druge pri-
liko, ali dogorfha / našim zastopnikom v mestnem svetu iti deželnem zboru tržaškem, g. Dollenzem, v kopališču *Kxeelsior« — potisnila mi je pero v roko, da navedem tudi jaz nekaj, kar je vredno, da izve širše občinstvo.
Dne 17. julija vršila se je v gostilni Obrt-nijskega društva« (narodni dom) v Barkovljah, kakor že znano, abiturijentska veselica.
Druzega dne žbrala se je lepa družba go-»potlioin, gospej, gospodov z gospodi abitnrijenti na čelu, da se še enkrat skupaj pozabavajo, prodno so razidejo na vse vetrove. Zabava je bila popolnoma nedolžna in dostojna omikanih ljudij. Neeega dne pa je dobil gostilničar omenjene gostilne povabilo na magistrat, kjer so mu naznanili, da je zatožen, ker je omenjenega dne dovolil, da se jo v njegovi gostilni ves dan prepevalo in razgrajalo tako, da se je kršil javni mir in da je radi tega obsojen na 2 gld. globe. Sto-!i čuli, |Yi gospodje abiturijentje in ostala čestita družba?! .-— Vaša zabava ni bila druzega, nogo »eanti e sebinmazzi in modo ohe no veniva turbato 1'ordinc puhlico .(Iz magistratnega »registra penale«.) — Oni pa, ki je podal ovadbo, ne sliši ostudnega tulenja iz tukajšnjega kopališča »Ejccelsior«; isti redarstveni organ ni videl na dan »regate«, <lne 4. septembra, demonstrativnih ru-deče-belo-zelenih bengalov, kateri demonstraciji je navzoče italijansko občinstvo ploskalo, da se je lahko čulo na bližnji Kontovelj in sploh je bil dotiču i k gluh za vsldikc A la »viva Roma« itd.
Ker ni videl in slišal vsega tega, jo umevno samo po sebi, da ni videl ne čul, kako se je postopalo z našim g. poslancem v kopališču »Exeel-sior*. A kako bi so postavil gospod policijski inspektor, ako bi se bilo kaj podobnega prigodilo v našem »narodnem domu« in kakemu Italijanu?! Xo, pa mi smo »Rusi« — kaj ne, dragi gospod?
Jn dne H. t. m., ko se je pri »Fragoli« o poldveh popoln noč i vpilo »viva Italia«!, kje ste bili tedaj ?!
Radi tega pričakujemo, da napravite potreben »raport« o tej stvari, kajti mi imamo pričo.
To na znanje tudi g. o. kr. namostništvenomu poverjeniku za okolico. Punetum.
Boj za ravnopravnost. Podgrajska posojilnica in hranilnica prejela jo sledtči: Firm 822 Con« I 184/6
O D L O K.
Tukajšno e. kr. trgovinsko in pomorsko sodišče ni moglo pričujoči prošnji ugoditi, ker smatra neopravičenim pritožbo sklicateljevo, da ugo-vorjeni sklep z dno 12. avgusta 1808. fino. 610 ni bil sestavljen v slovenskem jeziku, kakor tudi zahtevanje, da se isti prestavlja v slovenščini; ker omenjeni sklep no reševa nikako vlogo vskli-oatiljevo, ali je bil izdan uradnim potom in sicer v enem v deželi in na sodišču rabljenim jeziku.
Zato predloži so pričujočo prošnjo kot rekurž deželnemu sodišču in se o tem obvesti po pošti na rubriki kateri zakonitih zastopnikov prositeljiee. C. K. trgovsko in pomorsko Sodišče Oddelek JIT Trst dne 2 Septembra 1898. (i. Predsednik na Dopustu L. S.	Jaeopig s. r.
Neumljivo nam je, kaj naj bi tukaj razsojalo o. k. deželno sodišče, ker je v enaki stvari razsodilo že c. k. više deželno sodišče dne 11. avgusta 1896. št. 3128 vsled rekurza Podgraj-ako posojilnico in hranilnice.
Lani jo bilo c. k. trgovsko in pomorsko sodišče izdalo tudi znani italijanski sklep, s katerim se ni r e š e v a v a l a n i k a k a vlog a uradnim potom, a e. k. više deželno sodišče navaja v razsodbi sledeče:
»Uvaževaje, kolikor se tiče formalne strani rekurza, da se res prvo sodišče ni držalo predpisov o rabi deželnih jezikov, ker 1 »i moralo izdati odlok v slovenskem in ne v italijanskem jeziku, ker v prvem jeziku je zadruga že večkrat uložila prošnje in v slovenskem jeziku so tudi pisana pravila.....«
Kontrolni zbor domobrancev bodo letos v vojašnici v Rocolu od 2">. do 31. oktobra. Dopolnilni kontrolni zbor bode pa 20. in 21. novembra in sicer med tednom ob 9. uri in ob nedeljah ob 10. uri predpoludne.
Ifrzojavni promet s Kandljo. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Brzojavke,
namenjene v Kandijo, vsprejemljejo se samo na odgovornost pošiljateljev.
moško podm/. Sv. drila in Metoda
na (»roti je podaril gosp, Franjo Ščuka, mizar v Barkovljah, 'J gld. Iu sicer radi neke pomote v kmetijskem društvu v Trstu.
Opozarjamo na današnji insorat gosp. dra. Zahorskega, ki si- jo povrnil v Trst.
Koledar.
Danca v torek 1.1. septembra: Virtrilij. mu£.,Ljubivoj Jutri v sredo 1 L septembra: Nothnrga, (lev.
Solnčni:	Lunin:
Izhod oh 5. uri 32 min.	Izhotl oh 2. uri .'11 min.
Zahod „ <►. » IS „	Zahod „ 5. . 4 „
Ta je :Jn. teden. Danes je 255. dan tega let«, imamo torej 5e 110 dni.
Različne vesti.
Trgovina z bicikli v naši monarhiji. V trgovini z bicikli v Avstro-Ogerski se vedno bolj čuti konkurenco Zjedinjenih držav v Ameriki. Opaža so, da so izvaža bioiklov vedno manj, uvaža pa znatno veo. Y prvih sedmih mesecih tega leta došlo je v Avstrijo okolo 397t> koles proti 2.').">7 lanskega leta; kupčijska vrednost teh se je pov-dignila od 373.920 gld. na r.3(U»iO gld. Med tem, ko jo došlo lani l>.">0 bioiklov iz Zj. držav, uvozilo so jih je letos celo 17i>7 iz istih držav v Ameriki. 1194 kolesje bilo importiranih iz Nemčije, 434 z Angleškega in 337 z Francoskega; posamični iz Italije in Belgije, kakor tudi iz Rumunije. Julija meseca bilo jo uvoženih 429 bioiklov proti 347 v minolem letu; v inozemstvo se je prodalo 751 proti 8(>2 lanskega leta, katerih kupčijska vrednost je 721.000 gld proti 72*1.000. Od teh je šlo 4388 koles na Nemško, ostala v razne evropske države, največ v Italijo, v Balkanske države, na Švicarsko, v Rusijo, na Dansko in Skandinavsko. 277 bioiklov se je prodalo v prekmorske države in sicer na Kitajsko, v britansko in nizozemsko Indijo, v Egipt, v Kongo, v Kap v severno Ameriko, v Kolumbijo, v Brazilijo, v Argentinijo, v Poru in v britansko Avstralijo.
Hrvat potuje peš okolo zemlje. Znani svetovni potovaleo gospod E. Seljan, kateri si je postavil nalogo, da peš in brez denarja prepotuje ves svet, je na svojem potovanju, katerega je bil pričel v Petrogradu, dospel v Borolin.
Gosp. Seljan se je rodil I. 1871. v Karlovcu, kjer je dovršil tehniško Šolo in stopil potem v avstrijsko vojsko. Ostavivši vojaško službo šel je v Petrograd, kjer je sodeloval na gradnji mosta pri Batignollu.
Tam so je odločil za to, da prepotuje ves svet in si tako na lastne oči ogleda dežele in se uveri o sedanjih šegah in navadah raznih narodov. To svrho hoče doseči pod najteži mi pogoji t. j. brez denarja, služe si najpotrebnejšo za življenje s sviranjem na gosli. V neprestanem dežju jo potoval Emerih Seljan iz Petrograda celih 14 dni po Ruskem in jo potem nadaljeval svoje potovanje po iztočni in zapadni Prusiji. V neki vasi pri Elbingu je sviral kmetom za 10 fenigov in čašo pive, a potem je on pogostil družbo z žganjem. O svojem prihodu v Borolin pripoveduje g. Seljan kakor sledi: »To je Beroliu! vskliknil sem poln veselja, ko se mi je v večerni luči mesta bliščalo nasproti. Zadovoljen in dobre sem volje korakal sem med veselim pogovorom z nekim biciklistom, ki se mi je bil pridružil, po cesti, dokler nisem prispel o 10. uri v sredino mesta.
Kolika razlika med mojim potovanjem po tihih šumah i/.stočno in zapadne P rušijo! Tukaj drenjanje šetaleev, žvižganje lokomotiv, drdranjc kočij, zvonenje hieiklistov, a tam tajinstvon mir ne- j preglednega gozda. Moj bližnji cilj, Friderikovo ulico, naše sem po dolgem vprašanju; bil som tam vsprejet prijazno«. Iz Berolina misli g. Seljan potovati preko Hanovera in Kolna v Pariš, Bordeaux in London; zatem prepotuje Veliko Britanijo, a iz Dublina pojde v Ne\v-York. Denar za prevožnjo si hoče zaslužiti na ladij i. iz Ne\v-Yorka pojde v Či-kago, da vidi svetovnoznani Niagarin vodopad, od tam preko Cordilliera v San Franeiseo in od tod po ladiji v Japon, Prepotovavši Japon pojde na Kitajsko in od tam nazaj v Petrograd.
Gosp. Seljan si v zapisuje vse važnejše dogo-odke svojega potovanje v potno knjigo svojo in izroči potem svoje zapiske javnosti. Na svojem potovanju nosi g. Seljan obleko, ki tehta 2") fun-
tov. Do sedaj jo porabil tri ohloke, ."»(I parov no-govie, ."» parov čevljev in 10 srajc.
Slovani V Ameriki. Znano je, da so zastopane v Ameriki vse narodnosti vsega sveta. Tudi avstrijskih Slovano se je izselilo že veliko število na »novi svet«. Leta 1H9;"> naštelo so jo avstrijskih Slovanov v Ameriki mnogo nad 100.000, kateri že imajo svojo posebne naselbine. Hrvatje imajo svojo posebno naselbino, katero imenujejo < roatovvn. < 'olii so raztreseni po vsej Ameriki: v Cikagi jih je do SOOO, v Oliiu 21.000, v drugih državah so nahajajo v voeom ali manjšem številu. S Kranjskega seje izselilo v Severno Ameriko že do i~>0.000 ljudi. V Braziliji je do f>0C0 Malorusov in do 20.000 Poljakov. V Parani je 7f>.000 Poljakov. V Argen-tiniji je 2;"),000 avstrijskih podanikov, med temi je največ Hrvatov. Slovanskih listov jo v Ameriki veliko število; največ pa je čeških: ."».'1 na število.
Narodno gospodarstvo.
Poročilo ravnateljstva „.Trirovske-obrtne reirlst ravnil e zadrugo v <»orich4 /, neomejen lin
jamstvom. za opravilni mesec avgusta 18',IS.
1.	Število zadružnikov dne 1. avgusta llsilH.....914
Naraslo tekom meseca za................!»
Padlo tekom mesecu za..................^
Število zadružnikov dne 1. septembra jczna«alo . .	'.'It!
2.	Število deležev dne 1. avgusta .......	H?fi7
Priraslo deležev tekom meseca............IU
Odpadlo „ „ „ ............S
Število deležev dne 1. septembra je znašalo . , .	liHiij
3.	Svota vplačanih deležev do 1. avgusta . kron 50510*70
n .,	„ tekom meseca . „ Ii7'.>3*—
„ izplačanih „	„ ,, .	8*—
Svota vplačanih deležev dne 1. septembra kron (>0:?t).rv70 Svota podpisanih deležev po 150 gld. . kron P.>t».~tiH >•—
4.	Predujmov jo bilo izplačanih 1. avgusta, kron 187S>:i5*—
Priraslo tekom meseca....... 14342*3ii
Odplačalo „ „ ........ 0074' —
Stanje predujmov dne 1. septembra . . . kron l!HiH>3-3ii
5.	Dopolnilni zaklad znašal je 1. avgusta . kron 81M.4<i Tekoni meseca doplačalo se je ... „ 1026*32 Stanje dopolnilnega zaklada 1. avgusta . kron !ll(i:$'7S
ti. Do konca meseca prosilo je 443 prosite-
ljev za predujme v znesku .... kron 314212*74
Dovolilo se je v znesku....... 217703-74
Izplačalo „ „ ....... 2112I5;V74
7.	Hranilne vloge /.nasute so 1, avgusta . . kron 125438*80 Vložilo so je tekom meseca ..... ., 10220*—
Izplačalo ,, „ „ ....... 1040(5*80
Stanje hranilnih vlog dne 1. septembra . kron 125257*50 v 119 knjižicah povprek po 1035 kron 77 vin.
8.	Gotovine v blagajnici 1. avgusta in pri
poštni hranilnici........kron	10754*41
Svota prejemkov tekom meseca iu pri
poštni hranilnici..........35113*40
Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni
hranilnici..........................40767*57
Saldo v blagajnici dne 1. avgusta iu pri
poštni hranilnici........kron	5100*24
{>. Denarnega prometa blagajnice od dne
1. avgusta do dne 1. septembra . . . kron	Siiij.'liV.'lS Hranilne vloge obrestujejo se po It..J°'0.
Lastna glavnic ■a v podpisanih deležih . kron	l!(»205'7O
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. f> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.
ZALOGA POHIŠTVA
tvidke
Alessaiiflro Levi Minzi v Trstu.
Vin Itihorgo 21 iu l'ia//.a Kosa rio 2
(Šolsko poslopje).
Zaloga pohištva iu tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato sklinlišče Ogledal, vsakovrstnih slik, zimnic in pogrinjal. Ka
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na |utrnile, ali na železniško postajo, ne ila hi za to računil stroške.
300C»0tt0eeCKK¥
Zaupana glavnica v hranilnih vlogah. .	1 ■>:>•*:>".7n>
Razmerje 1 : '2.
Predujmi vračajo se v enem ali veiHeilrn^kih obrokih 7. olirestmi vred po »loirovoru. Posojila na krajši ran na menjico «e obrestujejo po ff72"„. — Seja mvnnteljntva je v^aki ponedeljek oh šesti uri.
I"rudne ure so ml !> IJ ilnpoliulne in od ."1 — 4 pn-polmlne vsaki dan.
Zadnje vesti.
IhlllilJ l.'i. r<» Vseli krnjih, kjer se hode vozil vlak s truplom cesarice, hodit zvonili zvonovi,
p.....'ih krnjih, kjer so nastanjene garnizijo, hod o
na kolodvoru postavljene častne kompanije, da izvrše pocešeonje. Truplo cesarice se položi v dvorni cerkvi na oder. Kapucinska cerkev se je zaprla radi priprav za pogreb.
<»eiiova l.">. Lueheni ne kaže niti sledi kosanju, ter je tega menenja, da je svojim zločinstvom povspošil anarhistiško stvar. Isti trdi še vedno, da nima sokrivcev. One tri osehe, katere je prijela policija, so se obdržale v zaporu. Jeden istih je jako sumljiv in se sam označa za anarhista.
<»eneva 1."». Vspričo vsemu tajenju Luehe-nija je gotovo, da je bila zarota več anarhistov. Zaprli so H oseb. IJržkone je bilo ime Luchenijevo izžrebano za to izvršenje atentata, ali pa se je — kakor fanatik — sam ponudil za to.
(»Clieva lik Ker bode prihodnje zasedanje porotnega sodišča še le v novembru, skliče se izredno zasedanje za obsodbo Luehcnija. To se utegne zgoditi v oktobru, ker se nadejajo, da bode preiskava završena do tedaj.
Dunaj 1 :i. »X. W. Tagblatt« javlja: Včeraj popoludne je cesar v prvič zujuistil sehonbrunnski grad, da se posprehodi pit parku svojima hčerama <iizelo in Valerijo. Isti list beleži nastopni izrek cesarjev: »Svet niti ne sluti, kako sva se ljubila. Jaz hočem na posebni način počastiti to posebno ženo.«
Dunaj l.'i. Xj. Veličanstvo cesar je vsprejel danes 11. uri predpoludne ministerskega predsed-nika ogerskega, barona Banffv-ja. Poslednji je sporočil cesarju sožalje ogerske zakonodaje in vlade.
Dunaj 13. Njena cesarska in kraljeva visokost eesaričina-vdova nadvojvodinja Štefanija je dospela danes zjutraj na Dunaj.
Dunaj 1/5. Več listov obsoja proganjanje nedolžnih italijanskih delavcev, povdarjaje, da je bil napadalec Luclioni pripadnik sekte, ki no pozna deželnih mej ter da anarhisti nimajo domovino.
Genova l.'J. Krsta se je zaprla in zapečatila. Na temu činu je bilo navzoče le spremstvo pokojne cesarice in pa dvorne osebe, došle včeraj z Dunaja, (iospodje in gospo se niso mogli vzdržati solz. Truplu odpeljejo od tu jutri mod D. in 11. uro predpoludne.
Jako lep venec je položila italijanska kolonija v Gonevi.
lij ubijana 13. Dela na stavbiščih so zaustavljena. Vojaško patrulje obhajajo mesto. Zupan je izdal proglas, s katerim poživlja občinstvo, na, bode mirno, ter svari ostrimi kaznimi za slučaj, ako bi so izgredi ponavljali.
Dunaj l.-J. List »Frankfurter Zoitung» je objavil članek, žaljiv za pokojno cesarico. Cim jo minister za vnanje stvari doznal (t tem, je takoj odredil, da ta list no smo več v Avstrijo. Isti list je bil svojedobno napal tudi pokoj, nadvojvodo K u dol fu.
ltcka 1.'!. Minole nedelje so zaprli v Št. Petru nekega mladega Kečann, ki jo vskliknil v razgovoru: Živela anarhija! Orožniki so ga odveli na okrajno sodišče v Postojni. Tu je vzbudilo to aretovanje veliko začudenje, kajti mladenič Koller - to je ime aretovanega — jo bil povsodi poznan kakor miren človek.
3Iadi'id l.'i. Dvornim poveljem je naloženo 21 dnevno žalovanje na tukajšnjem dvoru.
Madrid 13. Senat jo sprejel zakonski načrt tičoči se protokola o mirovnih preliminarijah.
1'arls 13. Listi javljajo, da je predsednik Faure pritrdil menenju vojnega ministra, da nima priti do revizije procesa Drevfus.
Ate ne 13. Mednarodno vojaštvo je zaselo trdnjavo Kandijo in so se na zidovih razobesile
zastave štirih vlasti j. Kvrojtskega	vojaštva je sedaj
pred Kandijo t U U M > mož. Cim se	preda mesto in
se kaznujejo p rov z roči tel j ustije	se takoj izvrši razoroženje prebivalstva.
POSLANO.*)
Sod ril si ! V sredo do dne 11. t. m. se bode vršila volitev odbora naše zveze, torej : Vsi k
volitvi!
\ si se na ta dan potrudite k volitvi iu imej te v mislih, da volja parola: »Ven z mogotci!* \ si P ki so krivi .našega žalostnega stanja, kateri so vedno pazili le ua svoj osebni interes, hrepeneči po časti, diplomih in svetinjah, a naše stvari so puščali po strani, kakor da bi nikdar ne imeli kake potrebe zboljšanja.
Vsi gospodje, ki so bili v odboru do sedaj, so bili izvoljeni lo od 27 glasov, a vendar šteje zveza sodrugov, kateri imajo pravo glasa.
Sedaj, ko nam je NVebor odprl oči, prosijo nas mogotci, da bi jim naklonili glasove. A kdo stori to? Kdo bode volil njih? Kdo, ki pozna njih minulost, in ve, da niso nikdar skrbeli za male obrtnike.
Sodrugi! Pohitite na volitev in oddajte svoje glasove onim, ki imajo vedno na srcu Vaš blagor in korist.
Volite sledeče: predsednik: O bo rs n u Lo-dovieo, podpredsednik: \Vobcr E urico, odborniki: G i romc tta Ford i n a n do, Ravalico Domen i c o, Kdor Franoeseo, Pizzini Giu se p p o, Za tta Albino, Sanzin Valentin o, Nol i oh A n d rca, Valenčič Franoeseo, Toss Giovnnni, Ser ia u A utoni o, V a le ti č Franoeseo, Vodopivec An ton i o.
Volilni odbor ima svoj sedež pri »Aurori« (Sehaar) nasproti kavarne »Chiozza«. Ta odbor Vas vabi, da vsi pridite tjekaj v sredo dno 14. septembra ob uri zjutraj, da so ukupno podamo na volitev.
Volitev so bode vršila v ljudski šoli (Civiea Palcstra) Via S. Nioolo št. 22, nhod v Via Nnova od 9. uro zjutraj do 3. popiti.
Pridite torej vsi prej k »Aurori«, da odtod skupno odidemo na volišče. Volilni odsek ostane pri »Aurori« ves čas volitve.
Sodrugi, no zamudite! Pričakujemo Vas vseh, Vaše geslo bodi; »Ven z mogotci!« iu mali obrtniki naj prevzamejo vodstvo našo krčmarske zadruge!
Prijateljskim pozdravom : Anto|n V i sen ti ni, Mihael Z obe t z, Anton Rutter, Alojzij Kramer.
*) Zu stvari pod tem naslovom uredništvo ne od-
govarja.
Na prodaj
kolo, modri 1898, se proda. IV drolmcje se izve v Catfv Commercio.
Špirit u s Bin&pia oompoiltui
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter ne dol ti vu jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza graiiile TRST
Paziti na ponarejanja.
Hotel Evropa
Piu/./.a (lellu (uscrnia.
Zračen vrt z lopo in brez lope.
Izborna
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
/alit-.M pitliKfva za jedilnice, spalnici- hi spre-Ji'ninicr, žiimiic in pi reHiilc, os-lediil In žfleznik blairajn, pit ceniili, da se ni t»si<i konkurence.
linja nemška in italijanska, pivo iz Plzenskc pivovarno, izvrstna vina iz histjio kleti. Telefon Str. 28.
ALOJZIJ LOHR, lastnik.
Slovenske gospodinje, pozor!
Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo družbe iv. Cirila in Metoda. S tem
koristite najbolj Klim i m sel»if ker tu izdelek je najboljši od vseli poznanih cikorij; oh enem pa podpirate tudi naso Šolsko družlto sv. Cirila in Metoda, kajti čisti dobiček od razprodaje tejru hlapi dobi omenjena drnžhn.
.Mal položi dar — domu na altar!
Zavod za nniforiniranje in civilna krojafinica
Frana Jiras
ulica CttHerma !l — v Trslii — ulica Casermn Priporoča se
/a napravo uniform In civilnih oblek.
P n s t r e ž It u poštena. Zaloga vseh vrst za uniforme do tovarniških cenah
ica^
Hotel Volpich
trst — Via s. spiridione, uorso, via s. Nicolfl — trst
Najbolj v središču mest« ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
„Restavracija Pilsen" od F. Volpicha.
lOO do 300 ffld.
zamorijo si pridobiti osebo vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponttodhe pod naslovom LlldwiQ Oester-reicher, v Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
„Glasbena Matica'1 v Ljubljani.
Naznanilo
o XVII. šolskem lotu 1898/1)9.
Vpisov anj e v šolo »Glasbene Matice« se vrši dno lf>., 1(5. in 17. septembra dopoldne od 11). do 12. ure, popoldne od 4. do (5. ure, v nedeljo 18. septembra pa od 10. do 12. ure dop. v
vodstveni pisarni v Vegovi ulici.
U oni predmeti: Splošna glasbena teorija, j petje (dekliški, deški in . pouk jo brezplačen dijaški moški zbor.) Harmonija, kontrapunkt, solopotje, glasovir, gosli, cello,
V p i snino se plača za vsaoega gojenca 1 gld. Stariši gojenca morajo biti društveni ki »Glasbene Matice«; če niso društveniki, plačajo i pri vpisu 3 gl. letne društvenim'.
!	Odbor.
Učniuc se plača za pouk v dveh tedenskih urah od predmeta 1 gld. 50 nvč. na mesec.
Le 50 nvč. za 2 žrebanji | Predzadnji teden!
Glavni dobitek l^t |Q0.000 Kron in 2"rat 25.000 Kron
____v gotovini z-odbitkom 20°/0
Srečke jubilejne razstave po 50 nvč.

Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
Priporočajo: Josip Bolaffio, Mandl &. Com., Girolamo Morpurgo, Marco Nigris, Josip Zoldan, Aleksander Levi, II Mercurio Triestino, Ignacij Neumann. Henrik Schiffmann, sinovi 0. Zuculin.