Hladnikia 44: 66–70 (2019) 67 f ischEr , k. E lEr & B. s urina , 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. k indlmann P. & z. B alounov a , 1999: Flowering regimes of terrestrial orchids: unpredict- ability or regularity? Journal of Vegetation Science 10: 269–273. Teja BiZjak goVeDič & Neja BiZjak Euphorbia characias L. subsp. wulfenii (Hoppe ex Koch) A. R. Smith Potrditev uspevanja Wulfenovega mlečka na ozemlju Republike Slovenije Confirmation of the occurrence of Wulfen spurge in the Republic of Slovenia 0449/1 Slovenija: Istra, Osp, polica na desni strani zgornjega roba velike stene. 45°34'19,85'' S 13°51'46,99'' V . Leg. Peter Glasnović in Hana Hanžek-Turnšek, 10. 5. 2019. Wulfenov mleček (Euphorbia wulfenii Hoppe syn. Euphorbia characias L. subsp. wulfenii (Hoppe ex Koch) A. R. Smith) je na seznam praprotnic in semenk slovenskega etničnega ozemlja uvrstil m ayEr (1952) in posledično MarTiNčič & s ušnik (1967), MarTiNčič & s ušnik (1984) in MarTiNčič & al. (1999). m ayErjEvE (1952) navedbe so se nanašale na obmorske predele Primorske, ki so danes del Italije (f lEischman 1844, PosPichal 1897, m archEsEtti 1896–97). WraBer (1990) je Wulfenov mleček zaradi zgodovine odkrivanja in njegovega uspevanja na tržaškem Krasu uvrstil med 100 znamenitih rastlin na Slovenskem (WraBer 1990). Vrsta je bila najprej opisana kot Euphorbia veneta Willd. (WillDeNoW 1809) iz okolice Benetk, vendar je nemški botanik D. H. h oPPE (1829), ki je pri botaniziranju na Krasu rastline opazoval v okolici Kontovela in Proseka, vpeljal novo ime E. wulfenii Hoppe ex W. Koch (Syn. Fl. Germ. Helv. 2: 628. 1837), ki se je kasneje uveljavilo za ta takson. s mith (1968) je kasneje predlagal, da je zaradi majhnih morfoloških razlik takson bolje obravnavati kot vzhodno-sredozemsko podvrsto sicer v zahodnem Sredozemlju razširjenega stebričastega mlečka E. characias L. Da je ločevanje med obema taksonoma problematično, je na primeru italijanskih populacij izpostavil že PiGnatti (1982, 2017), vendar ju v obeh izdajah obravnava na vrstnem nivoju. Kariotipske analize so pokazale, da med obema podvrstama skoraj ni razlik (d’ EmErico & al. 2003) in tudi filogenetske analize jedrnih in plastidnih markerjev so pokazale, da sta taksona ozko sorodna in ju je smiselno obravnavati kot podvrsti (r iina & al. 2013). Tudi hrvaški seznam flore (Nikolić 1994) in Evropska flora (r adcliffE -s mith in t utin v: t utin & al. 1968) Wulfenov mleček obravnavata na ravni podvrste. f rajman & j oGan (2007) sta Wulfenov mleček obravnavala kot vrsto brez znanih podatkov o uspevanju v Sloveniji, zato jo je Frajman (v MarTiNčič & al. 2007) izločil iz določevalnega ključa in v opombi omenil, da pojavljanje na območju Slovenije ni pričakovano. Notulae ad floram Sloveniae 68 Wulfenov mleček je po razširjenosti vzhodno-sredozemski. Uspeva od južne Francije, preko Italije (Ligurija, Sicilija, Apulija, Bazilikata, Abruci, Furlanija-Julijska krajina), zahodnega Balkanskega polotoka (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija, Grčija) vse do zahodne TUrčije (PiGnatti 1982, Goa vErts & al. 2000, t utin & al. 1968, Poldini 2009, PiGnatti 2017). Njegova rastišča so omejena na toplejši pas ob Sredozemskem morju. V sosednji Furlaniji-Julijski krajini je znan iz okolice Trsta, kjer je pogost na toplih rastiščih ob morski obali med Devinom in miljskim polotokom (m archEsEtti 1897, PosPichal 1897, Poldini 2002, Poldini 2009). Poldini (1989) navaja, da tam gradi združbo Micromerio – Euphorbietum wulfenii Poldini in Lausi 1962, razvito na mikroklimatsko ugodnih, soncu izpostavljenih in pred burjo zavarovanih rastiščih na strmih apnenčastih stenah nad Tržaškim zalivom, kjer se pojavlja aconalno, skupaj z značilnimi predstavniki skalne (npr. Campanula pyramidalis, Micromeria thymifolia, Ficus carica, Sesleria juncifolia) in termofilne sredozemske flore (npr. Teucrium flavum, Salvia officinalis). Wulfenov mleček je ob Hrvaški obali pogost (Nikolić 2015). V Istri je omejen na njen severovzhodni del, v Kvarnerju je bolj pogost na otokih, pojavlja pa se tudi na celini (r ossi 1930). V razmerah bližjim pravemu sredozemskemu podnebju ob vzhodni jadranski obali se Wulfenov mleček pojavlja na termofilnih, kamnitih rastiščih. Ponekod (npr. na Cresu) močno prevladuje, kot posledica intenzivne paše, saj se strupenih mlečkov živina večinoma izogiba (m archEsEtti 1930). Wulfenov mleček je največji predstavnik mlečkov v naši flori. Je zelnata trajnica s pokončnimi, do 180 cm visokimi stebli, s številnimi do 80 mm dolgimi in 10 mm širokimi ozko suličastimi listi, enakomerno razporejenimi po steblu. Številni ciatiji so združeni v pakobule na vrhu stebla, s številnimi stranskimi, zalistnimi poganjki. Podporni listi ciatijev so paroma na dnu zrasli, žleze na ovoju pa polmesečaste oblike. Slika 1: Pogled skozi spektiv na rastišče Wulfenovega mlečka (Euphorbia characias L. subsp. wulfenii (Hoppe ex Koch) A. R. Smith) nad Ospom Figure 1: View of the habitat of Wulfen spurge Euphorbia characias L. subsp. wulfenii (Hoppe ex Koch) A. R. Smith) above Osp through the lens of a spotting scope Hladnikia 44: 66–70 (2019) 69 V okviru spremljanja Tommasinijeve popkorese (Moehringia tommasinii) sva avtorja 10. maja 2019 s pomočjo spektiva ob največji povečavi pregledovala stanje popkorese na Osapski steni. Ob natančnem pregledu stene sva na manjši polici na desni strani velike stene, preraščeni z nizko zeliščno in grmovno vegetacijo, opazila skupino mlečkov, ki sva jih zaradi habitusa in velikih socvetjih brez težav določila za Wulfenov mleček (Slika 1). Na rastišču sva preštela okoli 15 primerkov. Čeprav sta Osp in njegova flora že relativno dobro poznana (WraBer 1977, kaligarič 1992, glaSNoVić 2013), se je Wulfenovemu mlečku ves ta čas uspelo skriti pred pogledom botanikov. Njegovo nahajališče je pravzaprav zelo izpostavljeno, na samem gornjem robu stene, a dokaj oddaljeno od običajnih opazovalnih točk in popolnoma nedostopno brez ustrezne varovalne opreme. Ta podatek tako potrjuje prisotnost Wulfenovega mlečka tudi na ozemlju Republike Slovenije. Njegovo pojavljanje pri Ospu ni presenetljivo, saj so najbližja nahajališča v okolici Trsta oddaljena manj kot 10 km. Pojavljanje pri Ospu pa je po ekoloških značilnostih verjetno podobno tistim, ki jih je Poldini (1989) opisal za okolico Trsta. Osapska stena je poznana kot največje nahajališče zimzelene sredozemske vegetacije pri nas, kjer na edinem naravnem rastišču uspeva lovor (Laurus nobilis) skupaj z drugimi, pri nas redkimi, predstavniki sredozemske lesne flore, kot sta črni hrast (Quercus ilex) in širokolistna zelenika (Phillyrea latifolia; WraBer 1977). Nad Ospom se obilno pojavljajo nekateri najbolj termofilni predstavniki submediteranske flore, ki jih izven območja kraškega roba na območju slovenske Istre ne srečamo ali pa so zelo redki (npr. Pistacia terebinthus, Teucrium flavum, Euphorbia fragifera). Tudi med zeliščnimi vrstami gre našteti nekatere redke, sredozemske vrste, ki se tukaj obilneje pojavljajo, npr. Piptatherum miliaceum, Achnatherum bromoides, Urospermum picroides (glaSNoVić 2013). Do zanimivih odkritij prihaja tudi v novejšem času. Tako je j arni (2014) objavil prvi podatek o uspevanju primorske kozje češnje (Rhamnus intermedius) ravno iz okolice Ospa. Vse našteto priča o naravovarstvenem pomenu tega območja, ki je žal pod močnim človekovim pritiskom. Osapska stena velja za eno najbolj priljubljenih plezališč v srednji Evropi, množičen in nekontroliran obisk stene pa že vidno vpliva tudi na njeno biotsko pestrost. Antropogene učinke zasledimo pri pojavljanju velikega števila tujerodnih invazivnih vrst, ki jih najdemo na tem območju. V samo steno so že prodrli veliki pajesen (Ailanthus altissima), peterolistna vinika (Parthenocissus quinquefolia) in grmasti slakovec (Fallopia baldschuanica). Čeprav mlečke pogosto gojijo po primorskih vrtovih, je malo verjetno, da je pojavljanje na Osapski steni drugotno. Za dolgoročno upravljanje biotske pestrosti Osapske stene in celotnega kraškega roba so nujne stroge varstvene mere in pravilno upravljanje. LITERATURA d’ EmErico , s., d. P iGnonE , f . v ita & a. s cruGli , 2003: Karyomorphological analyses and chromatin characterization by banding techniques in Euphorbia characias L. and E. wulfenii Hoppe (= E. veneta Willd.) (Euphorbiaceae). Caryologia 56: 501–508. f lEischmann , A., 1844: Uebersicht der Flora Krain's. Annalen der k.k. Landwirthschaft- Gesellschaft in Krain, Laibach 6: 105–246. f rajman , B. & N. j oGan , 2007: Mlečki (rod Euphorbia) v Sloveniji. Scopolia 62: 1–68. glaSNoVić, P., 2013: Botanično ovrednotenje Osapske udornice. Poročilo. Naročnik: Zavod RS za varstvo narave, OE Piran Gov aErts , r., f rodin , d.G. & a. r adcliffE -s mith , 2000: Checklist and Bibliography of Euphorbiaceae 2. The Royal Botanic Gardens, Kew. Notulae ad floram Sloveniae 70 h oPPE , D. H., 1829: Nachachrift von Hoppe. Flora 12: 156–160. kaligarič, M., 1992: Rastlinstvo Kraškega roba. Proteus 54, 6–7: 224–230. k och , W. D. J., 1837: Synopsis florae Germanicae et Helveticae. Frankfurt: 1–884. m archEsEtti , C., 1897: Flora di Trieste e de' suoi dintorni. [1]–CIV , Trieste. m archEsEtti , C., 1930: Flora dell'isola di Cherso. Archivio Botanico 6: 16–59. MarTiNčič, A. & F. s ušnik , 1969: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, Ljubljana. MarTiNčič, A. & F. s ušnik , 1985: Mala flora Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana. MarTiNčič, a., T. WraBer, N. jogaN, V . ra VNik, a. PoDoBNik, B. TUrk & B. Vreš, 1999: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. MarTiNčič, a., T. WraBer, N. jogaN, a. PoDoBNik, B. TUrk, B. Vreš, V . ra VNik, B. frajMaN, S. STrgUlc krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. a. fiScHer, k. eler & B. SUriNa, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. m ayEr , E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela (Opera) 5. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za prirodoslovne in medicinske vede, Institut za biologijo, Ljubljana. Nikolić, T., 1994: Flora Croatica: index florae Croaticae – pars 1. Natura Croatica 3: 1–116. Nikolić, T. (ed.), 2015: Rasprostranjenost Euphorbia characias L. ssp. wulfenii (Hoppe ex Koch) A. M. Sm. u Hrvatskoj, Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum pristupa: 4. 11. 2019). PiGnatti , S., 1982: Flora d'Italia, V olume secondo. Edagricole, Bologna. PiGnatti , S., 2017: Flora dItalia, V olume secondo, Edagricole – New Business Media. Poldini , L., 1989: La vegetazione del Carso isontino e triestino. Ed. LINT, Trieste. Poldini , L., 2002: Nuovo atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia Azienda Parchi e Foreste Regionali, Università degli Studi di Trieste Dipartimento di Biologia. Poldini , L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Edizioni Goliardiche, Trieste. PosPichal , E., 1897: Flora des oesterreichischen Küstenlandes. Erster Band. Franz Deuticke, Leipzig und Wien. r adcliffE -s mith , a. & t . G. t utin , 1968: EuPhorBia l. in: T. g. TUTiN, V . H. HeyWooD, D. M. Moore, D. H. ValeNTiNe, S. M. WalTerS & D. a. WeBB: Flora Europaea 2. Cambridge University Press, Cambridge, pp. 213–226. r iina , r., j. P Eirson , d. G Eltman , j. m olEro , B. f rajman , a. P ahlEv ani , l. B arrEs , j. j. MoraWeTZ, y . SalMaki, S. Zarre, a. kryUkoV, P. V . BrUyNS & P. e. Berry, 2013: A worldwide molecular phylogeny and classification of the leafy spurges, Euphorbia subgenus Esula (Euphorbiaceae). Taxon 62: 316–342. r ossi , L., 1930: Pregled flore Hrvatskoga Primorja. Prirodoslovna istraživanja Kraljevine Jugoslavije 17: 1–368. WillDeNoW, C. L., 1809: Enumeratio plantarum orti regii botanici Berolinensis. Berlin, pp. 508. WraBer, T., 1977: Samoniklo nahajališče lovora (Laurus nobilis L.) v Sloveniji. Slovensko morje in zaledje 1: 193–199. WraBer, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. PeTer glaSNoVić & HaNa HaNžek-TUrNšek