FIZIKA V ŠOLI ŠT. 1/2012
VSEBINA
UVODNIK (Tine Golež)  ..................................................................................... 1
POJAVI NA VRTEČI SE ZEMLJI – 2 (Jože Rakovec , Janez Strnad)  ......................... 2
... DALEČ OD DREVESA (Tine Golež)  ...............................................................14
BOŠKOVIĆEVA FIZIKA ZA LJUBLJANČANE (Stanislav Južnič)  ...............................21
SPLOŠNA MATURA IZ FIZIKE V LETU 2011 (Vitomir Babič)  ..................................31
PISNI PREIZKUS ZNANJA O GIBANJU, 9. razred OŠ (Marjeta Lavrih)  ................... 44
PISNI PREIZKUS ZNANJA – FIZIKA 8, OŠ (Dragica Vračun)  ................................ 53
J. STRNAD, SVET NIHANJ IN VALOVANJ (Nada Razpet)  ..................................... 62
ČEVELJ IN ATOM (Tine Golež) (ovitek - notranjost)
PACS 01.40. –d, 01.50. –i, 01.55. +b
ISSN 1318-6388
FIZIKA V ŠOLI letnik XVIII, številka 1, junij 2012
Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo
Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič
Odgovorni urednik: mag. Tine Golež
Uredniški odbor: Stane Arh, dr. Vladimir Grubelnik, dr. Tomaž Kranjc, Alenka Krejan, dr. Marko Marhl, dr. Barbara 
Šetina Batič, dr. Ivo Verovnik
Jezikovni pregled: mag. Seta Oblak
Urednica založbe: Simona Vozelj
Oblikovanje: dr. Vladimir Grubelnik
Računalniški prelom in tisk: Birografika Bori d.o.o.
Naklada: 510 izvodov
Prispevke pošljite na naslov: Zavod RS za šolstvo, Uredništvo revije Fizika v šoli, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana, 
e-naslov: fizikavsoli@guest.arnes.si.
Naročila: Zavod RS za šolstvo – Založba, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana, faks: 01/30 05 199, 
e-naslov: zalozba@zrss.si 
Letna naročnina (3 številke): 19,50 € za šole in ustanove, 17,25 € za posameznike, 16,50 € za dijake, študente in 
upokojence. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 7,30 €.
Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 570.
© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2012
Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli 
način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije 
fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij).
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. 
ČEVELJ IN ATOM
Čevelj lahko uporabimo kot prispodobo za atom. Bolj natančno povedano: za pona-
zoritev stanja atoma.
Če srečamo človeka, ki ima tak čevelj, kot je na sliki, ga dobrohotno opozorimo. V 
rabi sta dva izraza:
• čevelj imaš odvezan;
• vezalka se ti je odvezala.
Oba opisa naslovljencu enolično sporočita, kaj mu je storiti.
Podobna dvojnost izrazov je tudi v svetu atomov. Po eni strani govorimo, da svetloba 
z ustrezno valovno dolžino vzbudi enega izmed elektronov, ko posvetimo na atom. Po 
drugi strani pa pravimo, da je tak atom sedaj v vzbujenem stanju. Kaj je torej v vzbujenem 
stanju, elektron ali atom?
Če imajo dijaki težave s to dvojnostjo poimenovanja v svetu atomov, jim postrezimo 
s prispodobo čevlja. Če je vezalka odvezana, je hkrati s tem odvezan tudi čevelj. V svetu 
atomov pa je v vzbujenem stanju tisti atom, ki vsebuje vzbujeni elektron.
Kdor razmišlja s stališča atoma, bo osnovno stanje atoma označil z energijo nič, 
vzbujena stanja pa bodo pomenila pozitivno energijo. Razmislek o elektronu pa po drugi 
strani privzame, da ima »osvobojeni« elektron energijo nič, medtem ko ima (k atomu) 
vezani elektron manjšo, torej negativno energijo. Oba pogleda dasta pravilne rezultate, 
ko računamo energijo fotonov, ki jih atom izseva ali potrebuje za prehod med dvema 
stanjema.
Tine Golež