Počasen napredek na ekonomijah
Kljub resnemu povečanju osuovuih sredsttiv pa so v kme-tijskih zadrugali problemi, ki jili ue upošlevamo dovolj tn na katere jc treba opozoriti zarudi lntrejšega porasta druž-benih sil v povečevanju produktivnosti v kmetijstvu. Za-družiie ekonotnije — kmetijski proizvajalni obrali knctijskih zadrug — še niso vzorna in visokoproduktivna gospodarstva. Kmetijska zadruga nc lx> uspešno izvajala w>cialisdčiie ko-operacije z individualniiiM proizvajalci iu povečevala produk-tivnost v tej ko-operaciji, če se ne bo njeno lasstno t-1°sp(x]ar-stvo močno razlikovalo po gospodarjenju in proizvodnih me-todah od sedanjih nietocl  kmečke proizvotlnje.
Po sredstvih, ki jih investirajo v zodružne ekonomije, ne bi mogli reči, da so sc usmerile k hitremu povečevanju pro-duktivnosti in resncjšim spremenibani v načinu gospodar-jenja na teh ekonomijah. Osnovna usmeritev so lastni skladi in pventualno lokalni skladi, kar je popolnoma pravilno, ko ti skladi zadostujejo za rcšitev prohlemov. V večini primerov pa je to preveč počasna pot, ker srcdstva ne zadostujejo, za-druge pa sc ne obračajo na centralnc investicijske skladc.
Bistvo problema jc v tem, da sarne zadruge nima;o dovolj strokovnih moči za pripravo inveslicijskih claboratov, to jc, da bi izpolnile tehničnc in ek6noms.kc ix>goje. ki jih zahtevajo veljavni predpisi za odobritev 'mvesticijskih kreditov. Pri takem stanju stvari v samih zadrugali in ker ni nslreznih siužb v komunalnih in zadružnih zvezah, ki bi zadrugam po-magale v izbiri proizvodne smeri na zadružnih ekononrijflh in pripravile investicijskc programe in- claborate za reali-ziranje take proizvodnje, ni mogoče pričakovati nič drugega kakor naslonitev na lastna finančna sredsiva.