Št. 26
V Gorici, v soboto dne 5. marca 1910.
Toftaj XL,
Iihaja tnkrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemam ali v Gorici na dom po&Hjana':
ve©loto   .   .   15 K
V»     ».    •   .  *> » V»     »    '   '    &'».» -posami4n€<števi|ke^s{aaejo.4Clvjji. V* CfcfriČi *sb frbfiiaiV,))So1^, vT vseh tobakarnah.
riiOČA." ima naslednje »izredna priloge: Ob'novem letu »Kažipot po Goriškem in Bradiš&anskem* in dvakrat v ,Ietji«5pznLrett'Jc« loznic, parnikoT in poMnil z?ez". Na naroČila brez doposiane naročnine se ne oziramo.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Laviič.
Odgovorni urednik  fn izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništva
se nahaja v Gosposki Ulici št. 7
v Gorici  v 1. nadstr. na desno.
ITpraviiištvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v i.-nadstr. na. levo v tiskarni. • Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru... Reklame in/spiši v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko sebino oglasov odklanjamo odgovornost.
T«l«ffon it* 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (oi
Klerikalci prati »Trgovska - obiinetoa driiMvu".
Klerikalci se niso nikdar resno brigali in se ne brigajo za procvit slovenske trgovine in obrti na Goriškem, zlasti v Gorici. Ko je počil razkol na Goriškem leta 1899., so razni klerikalni »laufburši« celo grozili trgovcem in obrtnikom v Gorici, da jim bodo škodovali, ako ne inserirajo v Gregorčičevih listih ter ostanejo vsaj neutralni, ako že ne pristopijo k mogočni klerikalni stranki.' Tirko so delali ž njimi; "'otirali so marsikoga, pozneje kakega .i s tem, da niso hoteli sprejeti inserata ter povedati, da obstoji taka in taka trgovina v Gorici, ker so bili v strahu, da bi utegnilo kaj škodovati »Krojaški zadrugi«, katero so bili začeli izigravati v roke zagrizenega Lahona ter so jo končno tudi izigrali. Namigli so tako, da je dotičui trgovec tujec ter da bi delal škodo, domačimi, to je Uhonu! Umevno, da ne morejo pustiti v miru tudi trgovsko-obrtncga društva. Odkar obstoji društvo, jim tišči želodec in kadar se jim zdi prilika ugodna, pa se zaderejo v društvo ali pa peklensko-nesramno zakričijo na Ga-brščeka, ki je po mnenju več in manj posvečenih mož okoli Gregorčičeve »Gorice« kriv vsega neuspeha na Goriškem, kakor je vsak uspeh pripisati le dr. Gregorčiču. Sedaj že nekaj časa psujejo in lažejo, odkar je.povedal g. A. Gabršček. kakšen je bil in kakšen je boj naprednih Slovencev glede trgovsko-obrtne zbornice in kako žalostno uiogo igrajo v tem boju klerikalci. -— To je zopet psovanja in zavijanja. Ali ker niso mogli zbrisati škandalozne nebrige dr, Gregorčiča za boje glede trgovske-obrtne zbornice ter ker se ne da tajiti škandala, katerega je vzročil dr. Gregorčič v sloveči deželno-zborski seji 27. decembra lani, ko se je potegoval za Lahe ter pomagal zmanjševati utis o odkritih sleparijah povodom znanih volitev- so krenili na drugo polje: po Trgovsko-obrtiiem društvu rujejo ter
kažejo s prstom na A. Gabrščeka, češ, glejte ga, on je kriv, da društvo ne vspe-va. In tu pisarijo in pisarijo, da bi bila pozornost občinstva obrnjena na društvo ter bi mu bila odmaknjena od škandaloznega početja klerikalcev ob naših bojih za trgovsko-obrtno zbornico. — Po stari navadi!
G. Gabrščeku se ni treba braniti, ker vsak pozna njegovo veliko delo in njegove zasluge na trgovsko - obrtnem polju. Da pa en človek ne zmore vsega, ve vsakdo kakor tudi, da ne more biti kriv bas jeden, ako ni vedno takega delovanja in uspehov, kakoršne si želimo.
Klerikalci pisarijo že nekaj časa o Gabrščeku in Trgovsko-obrtnem društvu. Kadar dolgo pisarijo o kaki reči, se jim vselej pripeti, da se urežejo. In urezali so se tudi to pot. Prav nerodno so postavili <T egoreiča na »pranger«, da ga vidi vsakdo, kako nič se ni brigal za društvo in za boj glede trgovsko-obrtne zbornice cc-io v času, ko bi mu bilo moralo kazati kakor se razvidi iz ..Gorice« — da naj stori potrebne korake v korist društva ter pomore v pravičnem boju proti krivici.
»Gorici« je pri srcu odbor Trgovsko-obrtnega društva pred dvema letoma. -Člankar piše:
»Spominjam se prav dobro, da je i-melo to društvo že pred dvemi leti načelu vseskozi sposoben odb^r. ki vq ni bil le svest svoje naloge, temveč se je odlikoval po svoji agiinosti. Omenjeni odbor je prevzel v svojo oskrbo zadolženo društvo, katero je v kratkem času rešil dolgov, skoro podvojil število članov, vzbudil med člani, goriškimi trgovci in obrtniki, družabno življenje, da smo ga bili prav veseli. Vsaki teden nam je prirejal prijateljske sestanke s podučnim predavanjem, priredil je za člane knjigovodski tečaj, kateri je bil prav dobro obiskovan. - Na občnem zboru smo slišali iz odborovega poročila, da v društvenem letu ni le plačal prejete dolgove, znal je društvu prihraniti še nekaj sto kron (K 700. ) gotovine. Ob priliki smrti pesnika S. Gregorčiča je odbor podaril K 100,--, katere
je nabral med svojimi člani. Temu odboru smo društveniki popolnoma zaupali, ker .^ao videli, da . umeva naš polpžjij in potrebe, ter temu primerno vodi društvo.«
No, glejte, tako je bilo! Tako je delalo društvo, da so bili Še klerikalci zadovoljni. Ali kaj je storil dr. Gregorčič v teh časih? V deželnem zboru je šlo takrat za trgovsko šolo. Zavzemali smo se za to šolo, zavzemalo se je za njo trgovsko-obrtno društvo, ali Lahi so z lahkoto dosegli samo laško trgovsko šolo, ker je to liotel dr. Gregorčič, ki vsled zveze z dr. I Pajerjem niti črlinil ni proti laški nakani, dasi mu je bila dobro znana. On ima na vesti laško trgovsko šolo. [ Trgovsko-obrtno društvo se je torej gibalo tako, da so bili zadovoljni še klerikalci .....General klerikalcev pa se za
to okoliščino tako malo zmeni, da kar prepusti Lahom, da nas opeharijo v deželnem zboru za trgovsko šolo! Društvo je torej : delalo ali ni imelo zasloiube pri voditelju j kerikalne stranke. On se za take reči ne ; briga, ker je še vedno tistega starega na-j zora, da Slovenci nimamo kaj iskati    v j trgovsko obrtni zbornici in da seveda tudi i ne potrebujemo slovenske trgovske šole. !        Dosleden svojemu postopanju v Gorici je odklonil dr. Gregorčič na Dunaju spomenico  Trgovsko  obrtnega   društva glede zahteve po slovenski trgovski šoli. .    Torej  v času, ko je društvo, kakor piše »Gorica«, tako lepo delovalo,   zada dr. Gregorčič društvu tak udarec!
Občni zbor društva 13. oktobra 1907. I so vodili oni .gospodje odborniki, kateri so 1 trenotno »Gorici« tako pri srcu.   In   na »¦•;n občnem zboru, na katerem se je med drugim konstatiralo težko delo in pomanjkanje veščih moči, se je z obžalovanjem in ogorčenostjo vzelo na znanje Gregorčičevo ravnanje. Tu se je pokazalo, kakšno je delo klerikalne stranke za društvo in procvit naše trgovine in obrti na sploh. Tisti odbor, katerega boža sedaj »Gorica«, je z drugimi zborovalei vred obsodil poglavarja klerikalne stranke, ker je mož zopet enkrat na eklatanten način pokazal, k a k o  m a 1 o   m a r   m u  je  z a
Fabčifc) tiska in zal.
slov ejfPftTe trgovce in obrtnike!-.
Če torej oni gospodje niso hoteli'biti več odborniki, jih je vodilo pri tem'pač razočaranje, da celo v tako resni, važni reči ni mogoče dobiti klerikalnih poslancev na Dunaju za to, da bi vsi naši goriški zastopniki na Dunaju skupno nastopili — ne pa da je kriv A. Gabršček! To je že preneumno celo za backe, da mu na-šivljejo povsodi le krivdo, celo tam, ko lahko celo vsak bacek vidi pravega krivca. —
Klerikalci so se urezali. Bolje bi bilo za nje, da bi bili molčali! Za nas je prav, da so se oglasili. Vsaj vidimo zopet enkrat v jasni luči vso njihovo veliko hinavščino in lumparijo nasproti slovenskim trgovcem in obrtnikom ter nasproti društvu.'..
»Gorica« pravi na koncu, da je treba za prospevanjc društva, da izgine vsa politika iz društva ter da naj podpirata društvo obe politični struji!
Sicparji nesramni! Društvo je trgovsko in obrtno in nič drugega. To je jedno dejstvo, drugo pa to, da klerikalci nočejo nikdar in nikjer skupnega delovanja; če govorijo oni o skupnem delovanju, pomeni to pri njih: komandiranje, oblast v klerikalnih rokah!
Vraga, saj je bil vendar o jsti »nepolitičen« oni hvalisani odbor leta 1907., ko je t a j n i k o v a 1 v društvu znani klerikalni trgovec, svečar Andrej Kopač! Saj je bilo vse tako, da še se * ;j pretakajo solze za onim odborom — kaj vraga torej ni hotel general klerikalne struje podpirati društva ter mu iti na roko. Zakaj je odklonil spomenico društvu, ko je imelo tak odbor? — Vsi so se zgražali nad Gregorčičevim početjem, tudi Kopač!
Klerikalna stranka je leta 1907. kakor poprej in poslej pokazala, da jej ni mar za slovensko trgovsko-obrtno polje. Umevno torej, da po tem, kar se je zgodilo, noben razsoden trgovec in obrtnik ne bo iskal zaslombc pri taki stranki, ker je prepričan, da je ne dobi;, društvo je ne more iskati pri njih, ki so tako protitrgovsko nastopili leta 1907.
Kapitan Hatteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Jul&S Verne. -    Prevel 0..J.
(Halje).
»Mi smo prepričani, da smo dovolj storili za nepoznanega kapitana in sklenili smo, da ne gremo več dalje,« ponovi Bolton.
»Sklenili ste?« se razhudi Shandon; »tako govorite vi, Boh on? varujte seU
»Vaše grožnje ne pomagajo nič,« pravi surovo Pen, »mi ne gremo več dalje.«
Shandon stopi bliže proti svojim mornarjem, v tem hipu pa mu pride orožničar tiho povedat: »Poveljnik, če hočemo od tu še uiti, ne smemo nobene minute več zamuditi. Velikanska ledena gora se bliža vhodu; lahko nam zapre vsak izhod in potem smo v ječi.«
Shandon gre pogledat položaj.
»Z vašim obnašanjem obračunimo pozneje,« pravi upornikom; »sedaj pa hitro ladjo zasukati!«
Mornaji skočijo vsak na svoje mesto. For\vard se urno obrne, peči nabašejo z ogljem; kajti prehiteti so morali plavajočo goro. To je bilo tekmovanje med ladjo in goro. Prva je hitela proti jugu, da uide, druga pa je rinila proti severu, da prepreči vsak izhod.
»Kurite, kurite na vso moč! Brimton, ali me razumete?« kriči Shandon.
Forwanl je drčal kot ptica" med razstresenim le-dovjem, ki ga je sprednji del ladje kar drobil; vsled de-
lovanja vijaka se je osredje ladje kar treslo in hlapomer j je kazal izredno napetost parniku, ki je žvižgal, da je šlo j skozi ušesa.                                                                             j
»Zaprite zaklopnice!« kriči Shandon.
Strojevodja je ubogal, dasi ie bila nevarnost, da se >arnik razleti.
Toda zaman so bili vsi obupni napori; ledena gora je drvila proti vhodu, ker jo je gnal podmorski tok. Ladja je bila še par sto sežnjev oddaljena, ho gora že vdere kakor zagvozda v prosto vrzel, se priklopi na obe strani in zapre ves izhod.
»Izgubljeni smo!« zakriči Shandon, ki ni mogel zadržati neprevidnega vzklika.
»Izgubljeni!« ponavlja moštvo/
»Reši se, kdor še more!« vpijejo nekateri.
»S čolni v morje!« kriče drugi.
»V shrambo!« vpije Pen in nekateri njegove vrste, »če že moramo utoniti, naj utonemo v brinovcu!«
Nered prikipi do vrhunca, med temi ljudmi, ki so raztrgali vse vezi pokorščine. Shandon si ne more kaj: hoče poveljevati, jeclja, se obotavlja; njegova misel ne more najti pravega izraza. Doktor hodi nemirno sem in tje. Johnson pa si stoično prekriža roke in molči.
Kar se začuje krepek, odločen in ukazujoč glas: »Vsi na svoje mesto! Se enkrat obrniti!«
Johnson se strese, in ne da bi pomišljal, zasuče urno kolo pri krmilu.
Bil je skrajni čas; ladja, ki je bila v najhujšem teku, bi se bila ob stenah svoje ječe razbila.
Med tem, ko je Johnson kar nekako instiktivno vbogal, se pa Shandon, Ciawbonny, moštvo, vsi.do kurjača Wa-rena in do črnega Stronga, ki sta zapustila svoje peči,
zberejo na krovu in vsi vidijo, kako pride nekdo iz kabine, katere ključ je ime! samo kapitan.
Bi! je mornar Garry.
»Gospod!« zakriči Shandon in prebledi; »Garry, vi,.. s kako pravico ukazujete vi tukaj?«
»Teli!« zakliče Garry ter zažvižga, kar je bilo že prej mornarje tako presenetilo.
Ko pes začuje svoje ime, skoči v enem skoku na krov in se mirno vleže k nogam svojega gospodarja.
Moštvo ne zine besede. Ključ, ki ga je mogel imeti samo kapitan Forwarda, pes, ki ga je bil on poslal in je sedaj pritekel, da tako rekoč potrdi njegovo istovetnost s pravim kapitanom, poveljujoč glas, ki ga ni bilo možno prezreti, vse to je močno uplivalo na duhove mornarjev in jih je lahko uverilo o njegovi oblasti.
Sicer pa Garry-a ni bilo možno več poznati. Dolgo brado, ki je zakrivala njegov obraz, je vrgel proč in njegovo obličje ie postalo plemenito, odločno in zapovedovalo. Preoblečen v svojem dostojanstvu primerno obleko ki je bila shranjena v kabini, je imel vse znake svojega pravega povelju ištva.
Moštvo postane nehote navdušeno ter vzklikne kakor iz enega grla: »Zrno, živio, živio, kapitan!«
»Shandon,« pravi ta svojemu namestniku, »uredite ljudi; hočem iili pregledati.«
Shandon stori ter da povelje z nekako izpremenjenim glasom.                                                                                 '*
Kapitan stopi pred svoje častnike in mornarje ter pohvali vsakega dosedanjemu obnašanju primerno.
,Po končanem ogledu stopi na svojo kajuto ter iz-pregovori z mirnim glasom:
'¦¦¦   P ri -stranki, ki ima na vesti • j,a jk 0t ržovskošoloin Skanda-|o(*:rt>c zavzema nje v deželnem zbor u 27. dec. t* 'in. ari e slepa r i j e jrt ed e   volitev     iz ' trgovsko-ofc»rt r.e   zborificev  zavzemanje iiajpe^ri eno o (Sito proti  sloven-( sk I.n* tr uo v s k i m in o b r t n i m i n te- ( 'res.s*in — Pi'» taki stranki nima j ir go vs ko -obrtno društvo, ki li o t fe b i t i slovensko, ničesar iskati. 'lr^'8'tetn konec!
Prijorcčaao našim rodbinam ^0 K^sfeo   CVfe4t\\0.
leloliko odbora
.   „Rrinnorskemu Listu".
(Iz  učiteljskih krogov.) V S, letošnji štev.  »Primorskega List«« ^iiaiTi pod naslovom: »Km etie,  kdo vam zida šolske p«jjM& in vzdržu je šo le in učitelj stvo?« sMe^e:
. ,. dandanes uče po naših šolah ii-zil<o, iiaravtiozrianstvo. geometrično risani«, ^ve^doznatistvo, rudoznanstvo, trto-resjo, svilorejo, gozdarstvo, nautiko; zra-koplo*vje in morda še kaj drugih nepotrebnosti in slednjič — »n e v e rs t v o«.
Dalie javka pobožni dopisnik, da so postorili Šolah učili le krščanski nauk, či-iaj|8 in računstvo, a o tistih šolah ni bilo prifofeh. "Vendar so prihajali iz njih časti vredni možje, ki so delali narodu čast. — Pritožb radi tedanjih sol ni bilo. Vse je bilo v redu, ko ie imela cerkev i\ a v* no be s e d o n a d š o 1 o!
f^es lepo ginljivo je to pisarjenje. Če bi ne jmelo nazadnjaške tendence, ter bi ne* cikalo na nas, učitelje ter bi ne lagalo Uilto nesramno, bi se ne zmenil za isto. T^ko pa moram nekoliko odgovoriti taktom ttnoderiiim lažiprerokom.
P*isec pravi, da je ni bilo pritožbe radi šol«, ko je imela cerkev čez njo oblast.
'Po »I nikakor nič Čudnega. Kdo se je lio>tel tedaj pritoževati. Morda ljudstvo, ki je jekalo v dušni tmini? Za debele nunce in rd^čelične kuharice je bilo vse dobro, le da jim je nčitelj-mežnar zjutraj osnažil ob»iiva*lo, oziroma jima poljubil nesnažni f»lri. župnik je bii vsemogočni vladar, nj^go-va kuharica najstrožji minister morale --- učitelj pa deveto kolo. Seveda se ni jm^| kdo pritoževati. Otroci so hodili v šol«D, če so hoteli, palica je bila naju-sp*ei>nejše sredstvo vzgoje, to je bila idila, kaij ne?
Seveda so prihajali tudi tedaj odlični in«ofe v svet, toda ne po zaslugi šole,.do ugledna jitn je pripomogel le njihov talent.
Krasno je bilo za vas da, ko je cerkev uklepata Šolo v spone dušne omejenosti, ko ji je tako začrtala pot, da je morala po tiru, kakor voz cestne železnice, ki vozi med visokimi hišami. Nikamor ni smela pa tudi ni mogla obrniti pogleda, le naprej drveti po začrtani'poti odvisnosti, popolne omejenosti.
Kako bi Vam torej zelo ugajala moderna "šola. Realije so vam trn v peti, Sj-. cer ni današnja šola vzorna. Kako naj bo? Boriti se ima z mizerijo na vseh koncih in krajih.                                             t
Država, njena prava gospodinja, ne privošči istej niti pečenega groša. a ona vendarle gospoduje čez njo. Ljudstvo težko prenaša bremena, ki mu jih nakladajo leto za letom na davkih in dokiadah dežela, okraji in občine, toda vi, odrešiteiji ljudstva, zakaj ne skušate razbremeniti ljudstva ter skrbeti, da bi vsaj del današnjih davčnih bremen prenesli na druga ramena?                                             ,,
V deželnem zboru ste igrali slepo miš. Denar ste stresali kar iz rokava, na poti so Vam pa šolske palače. Fej takim osrečevalcem ljudstva, ki sede v zboru ter le s kimanjem in trdovratnim sedenjem hodijo na limanice lisjaku Pajerju! Seveda v svojih listih zavijate kakor hočete ter pačite resnico, ker veste, da iie smejo backi pod smrtnim grehom drugega brati kakor Vaše vzor-lažnjive cunje. Če tako gorite za napredek ljudstva, čemu zavijate? Ko bi ne bili toliko laži natvezli v tisti vaš članek, z obema rokama Vam ga podpišem.                   v
Tako pa ne morem molčati. Če ne veste, kaj učimo v ljudski šoli, poglejte v urnike, v izvestja, preberite načrte. Tako pa zavijate in lažete kakor lažnjivi Kljukec. Namen je prozoren — ljudstvo nahujskati in mu. vliti mržnjo do šolstva v srce.                                   (
Potem bi ribarili v kalnem. Prilezli  ste  do  vrhunca slave, toda glejte, da Vas burja ne pomete- pa prav kmalu.
Če bo imel naš narod kaj dolgo take zastopnike, kakor so vaši vzor - katoliki, pa ga bo samih dobrot konec.
Sicer ne dobimo nikjer samih idealistov in vzorov, toka.najmanj jih je mect vami.
Ko se možje preži ve ter oblezejo ves svet, padejo vam sami v naročje, kakor muhe, ko se bliža zima. To imenujete vi krščansko renaisanco. Smešno, za počf je to! Le napadajte šolo, le udrihajte po krščansko po svojih nasprotnikih, po ljudeh drugega mišljenja, boste že enkrat jenjali.
Ali se varn zajezi tok laži, ali pa vas bodo razmere naučile biti dostojnejši v polemiki, oziroma utonete v lastnem blatu zavijanja in nedostojnpsti.
,^|ipi1fnerodai»ija".
Pod zaglavjem »Cirilmetodurija« se je objavil v »Slovencu« št. 29. dne 7. svečana 1910. pekoč uvodnik proti družbi sv. Cirila in Metoda. Članka ni mogel spisati nihče, kdor le količkaj slovensko ali sploh slovansko čuti. Iz njega dihti tako sovraštvo in taka nekrščanska mržnja ne le proti tej skrajno potrebni narodni napravi, nego tudi proti oddelku slovenskega naroda, da se človek zgraža in čudi, kako more biti kaj takega napisano v glasilu katoliške stranke. Ko sem prečital ta strastni Članek, vzkliknil sem: Ni mogoče! Tega nI mogel napisati Slovenec — Slovenec, kakor znano, je odkrit, iskren, navdušen — to ie pisal gotovo odpadnik, Nemčur, izdajalec svojega lastnega naroda, svoje lastne krvi, svoje lastne dece; ta je vtihotapil oni strašni članek v »Slovenca«.
Nekaj let že zasledujem delovanje družbe sv. C. in M. in se čudim ne le blagodarnim učinkom, dobrim uspehom, težavnemu delu in hudim zaprekam, ki jih je premagovati družbi, nego tudi taktni previdnosti, nepristranosti in dobrohotnosti, ki jo goji do vseh pol. strank; saj tako mora biti pri taki narodni napravi, čuvajoči narodni naraščaj in vzgajajoči potomstvo. Je pod kontrolo vsega naroda in vsi sloji imaio pravico nadzorovati to narodno društvo in imajo prr. - o kriti-kovati in zahtevati vzboljšanje, ako bi se odmikalo od danih mu smotrov. Edino prava pot do narodnega napredka in sreče je načelo: spoje vati, združevati, konsolidovati se — ne pa: raztrgati, raztreščiti se!
Kako bosta zagovarjala pred sodbo naroda in pred sodbo zgodovine »Slovenec« in »Vseslovenska Ljudska Stranka« ta v zgodovini manjšinskega šolstva nezaslišani čin, ko sta nastopila naravnost proti vsenarodni napravi in klicala na srdit boj proti njej? Kaj pravi na to dr. Krek in tovariši, ki tako radi posnemajo delovanje dunajskih krščanskih socijalcev in ki so svoji stranki zamolčali, da so prav dunajski krščanski socijalci najvnetejši podporniki napadnega nemškega Schulve-reina, ki je po svoji nameri, po svojem smotru, po svojih delih in naporih zares nekrščanski, nrotikulturen in proti Slovanom nenraven brezobziren — nikakor pa ni taka obrambna družba sv. C. in M. Kako se more drzniti politična stranka tako majhnega, tlačenega in razkosanega naroda h koraku, ki bi bil usoden celo kulturno, gospodarsko in številno močnejšemu narodu, nego so Slovenci, da bi namreč iz strankarskih političnih vzrokov poškodovala,, uničila in ubila narodno o-brambno napravo in še Ie na njenih razvalinah postavila novo podobno napravo, seveda — proti prejšnji nepolitični m nestrankarski napravi — strankarske po-1 barvano in prav zato nekaterim narod-
nim slojem nesiinpatično. Ako misli V. L. S„ da ima za seboj ljudstvo, dobro kmet-sko ljudstvo, na katero se more opirati in š čegar pomočjo more ubijati sovražne liberalce, naj se ne moti — politična moč ni nič stalnega in trajnega in je tako negotova kakor prijaznost ljudstva, ki se zanaša kdo nanjo. Tudi prostak ima toliko razsodnosti, da izprevidi za to akcijo in za tem bojem skrite strankarske namene in zakotne naklepe'; on razsodi stvar čisto drugače nego grobarji »Cirilmetpdarije« in naredi zaključek, ki se glasi nekako takole: »Gospoda, zakaj ubijate društvo, ki so mu bili, ustanovitelji tudi duhovniki, društvo, ki mu je bil pokrovitelj in prijatelj pokojni Simon Gregorčič. Ako Vam kaj ne ugaja v njem, povzdignite svarilen glas, opozorite na škodo — a kar je poglavitno: izkažite se požrtvovalne, dobrodelne, radodarne kakor Vaši predniki; na ta način si pridobite zasluge za ves narod in si zagotovite vpliv na družbo sv. C. in M. Razdvajati, ubijati, uničevati je lahko, toda zidati, graditi, združevati je grozno težavno.
Kakor češki duhovnik sem deloval na jezikovni meji na severnem Češkem, kjer nemški pritisek hudo tlači češke manjšine; iz svoje izkušnje poznam važni namen naše Osrednje Matice šolske za Ves narod in vem, da zlasti češki duhovniki delujejo zanjo in podpirajo to naše o-brambno društvo, ki je sorodno družbi sv. C. in M. Pravkar dopolnjujemo Matični milijon; lep del njegov so dali duhov-ski prispevki. Naši katoliški časniki goreče priporočajo duhovstvu, da naj se vedno spominja Osrednje Matice šolske. Ako kdaj pride kaj navskriž, poravna se izlepa; a Bog ne daj, da bi tudi pri nas kdaj vstali zlikovci hoteči oškodovati našo »Matičko«!
Pisatelj članka »Cirilmetodarija« ima sicer veliko korajžo, rožlja z orožjem, kliče na boj — a z njim ne morem soglašati; obsojam ta članek in njegov namen kakor nekrščanski, nekulturen in protiriaroden. Češki duhovnik. (Dalje v prilogi.)
Nloll-ov Seidlitz-prašek
ie za na želodcu trpeče noprokosljivo sredstvo
katero ima prednost pred visemi dragimi dra
stičnimi čistil, kroglicami in grenčlcami.
Cena oHg» škatlje K2-—
Ponarejale se sodnijsko zasleduje.
Mcvo Franc, žganje in to!
za ribanje Života. — Boleiins olajšujoče in okrepCujoie ata-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orijr, steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Oiarna lekarna A. KOU, c. tn fav dvorni založnik, Daaij,
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v  lekarnah:   G. Cristofoletti
A. Gironcoli.
»Častniki in mornarji, jaz sem Anglež kakor vi, in moje geslo ie geslo admirala Nelsona: Anglija pričakuje, d^ st*}fj vsakdo svojo dolžnost.
Kot .Anglež ne maram, ne maramo, da bi večji junaki pr-jšli tja,, kjer bi mi še ne" bili. Kot Anglež nečem, nečemo, dsibi drutgi želi slavo, da so se povzpeli dalje proti severu. fcse n«»j sploh kdaj človeška noga stopi ria severni tečaj, n^j bo to angleška noga! Tu je zastava naše domovine. Ojre^nil sem to ladjo, svoje premoženje sem žrtvoval v to podjetje, žrtvovati hočem svoje in vaše življenje, samo d^ z^plapola ta zastava na severnem tečaju zemlje. Za-uDalte! 2a vsak vsporednik, ki pridemo proti severu oc3| dahneš naprej, vam zagotovim tisoč funtov šterlingov. Seda* srtio na dvainsedemdesetem vsporedniku, devetdeset jih pa ie. Računite. O meni pa sicer govori moje ime (Hdlofeiiost in domovinoljublje pomeni. Jaz sem kapitan rtettfcras!«
*J(apitarj Hatteras,« vsklikne Shandon. Tiho gre med in*3i>tv*om to, prr angleških mornarjih splošno znano 4me, oct ust do ust.
»v5a sedaj pa ladjo usidrajte ob ledu, peči pogasite in vs*aktfto se naj vrne na svoje navadno delo. Shandon, z vami imam govoriti o zadevah ladje. Pridite v mojo ka-bitio 2* do>ktorjerri, Wallom in orožničarjem. Johnson, moštvo riaj se razicie!*
Hatteras zapusti mirno in ravnodušno kajuto, Shan-ilo»n>s da ladjo usidrati,
ICdo je bil torej ta Hatteras, in zakaj je njegovo ime m pravilo tako globok vtis na moštvo?.
Hatteras je bil edini sin londonskega pivovarja, ki je lajnrl leta 1852. kot sedemkratni miljonar; že v svoji neifli mladosti se je -kljub svojemu ogromnemu premože-iifu posvetil mornarstvu. Toda k temu ga ni gnala'želja po trfcdvfcsil, temv-eč- nagibala so ga le zemljepisna odkritja;
neprestano je sanjaril,    kako bi stopil š svojo nogo na mesto, kjer ni bil še nihče.
Pri dvajsetih letih je bil že popolnoma krepke postave suhih in vročekrvnih mož. Z njegovega obraza z izrazitimi potezami se je brala odločnost, krasilo ga je visoko, navpično čelo, lepe, toda hladnokrvne oči, nežne ustnice, ki j so kazale malobesednega moža, srednja postava, lepo raz- j vrščeni udje z žilavimi, mišicami; vse to je kazalo na moža, ki je bil na vse pripravljen. Pri prvem pogledu se* je spoznal na njem pogum in pri prvi besedi, ki jo je iz-pregovoril, hladnokrvnost. Bil je neupogljiv značaj, da ni z lepa odjenjal, in bil je^ pripravljen postaviti v nevarnost življenje družin z ravno takim prepričanjem kakor , -oje. Treba se je bilo dvakrat premisliti, predno se je k¦"'>- ! ¦¦ el vdati v njegovo podjetje.
Hatteras je očitno kazal svoj angleški ponos; on je bil, ki je dal nekoč nekemu Francozu ta-le ponosen od govor: Francoz mu je dejal uljudno, da, ljubeznjivo: »CV bi ne bil Francoz, hotel bi biti Anglež«. Hatteras pa mu je odvrnil: »Jaz pa, če bi ne bil Anglež, bi hotel biti Anglež!« Iz tega odgovora se lahko sodi o človeku.
Nad vse je hrepenel po <.cm, da bi pridržal svojim so-! rojakom največjo slavo pri zemljepisnih odkritjih. Toda m njegovo največjo nevoljo je bilo na tem polju prav malo storjenega v pretečenih stoletjih.
Ameriko je b?* odkril Krištof Kolumb, Indijo Vaško da Gama, Kitajsko Portugalec Ferdinad d' Andrada, Ognjeno deželo Portugalec Magallan. Kanado Francoz Jakob Cartier; Sundske otoke, Labrador, Brazilijo, rt Dobre-Nade, Azore, Madeiro, Novo Fundlandijo, Gvinejo, Kongo, Mehiko, rt BUinc, Groenlandijo, Islandijo, južno morje, Kalifornijo, Japonsko, Kambodžo, Peru, Kamčatko, filippine, Spitzberg, rt Horn, preliv Bering, Tasmanijo, Novo-Seelandijo, Novo-Britanijo, Novo-Holandijo, Loui-3ijano, otok Jean-Mayen — so odkrili Islandci, Skandi-
navci, Francozi, Rusi, Portugalci, Danci, Španci, Geno-vežani, Hollandci, toda niti enega Angleža ime se ni svetilo med njimi. To je bilo za Hatterasa obupno, da so bili njegovi rojaki izključeni iz slavre vrste mornarjev, ki so napravili velika odkritja v petnajstem in šestnajstem stoletju.
Hatteras se je nekoliko tolažil z uspehi novejšega časa. Angleži so se nekoliko odškodovali s Sturtom, Do-nallo, Stuartom, Burcke-jem, VVillsom.. Kingom, Gray-jem v Avstraliji, s Pallisom v Ameriki, s Haouranom v Siriji, z Grahamom, VVadingtonom, Cumminghamom v Indiji, z Barthom, Burtonom, Speke-jem, Grantonom, Livingsto-nom v Afriki.
Toda to mu ni zadostovalo. Po njegovem mnenju so ti vrli potovaici le bolj izpopolnjevali nego odkrivali. Hrepenel je po boljšem in na čast svojega odkritja bi bi! iznašel novo zemljo!
Vendar je,opazi!, da so Angleži saj na enem delu zemeljske oble združili svoje moči, četudi so sicer tvorili manjšh;G med onimi, ki so želi slavo pri odkritjih, četudi jim je pridobil še-!e Gook 1. 1774. pridobil nekaj pomena na tem polju z odkritjem Kaledonije in Sandwich-a, kjer je umrl 1. 1778. Bilo je to ravno severno ameriško ozemlje in morje.
In res si severna odkritja slede v tem le redu:
Nova Zemlja, ki jo je odkril Wilioughby, L 1553.
Otok "VVeigatz                        Barrough - • 1556.
Zahodno obrežje Groenlandije      David — 1585.
Preliv David                               David — 1587.
Stizberg                             Willoughhy — 1596.
Zaliv Hudson     •                      Hudson — 1610.
Zaliv Baffin        ?'.                      Baffin -   1616.
(Dalje pride.)
Priloga „im" M. 28. z m .5 marca Ml.
DOPiSI.
Iz goriške okolice.
Iz Pevme. — (Konec.) G. nune, žal, da se tako potite, jaz bi namreč to vam svetoval, da si trud prihranite; svetujem • vam sredstvo, katero, je gotovo uspešno,
,'am povem                                  .      ¦     v
^1ilhi'rB^^vi!Iliu.v prihodnjem letu; 5) pogovor o '"'l                 inkijativi  Cerkljanske  podružnice glede
..veste kajvker sva prijatelja, vam Trrh^nhot^enariJii "La0 ^nan^.lrr vejte nobenemu prosim.        ¦   ' ' ,
Vas, ker„ste splošno znani kot blaga usmiljena duša, vemo, da ne želite takšnega, bremena na tako revno, občino na- -•ložiti. Vemo tudi, da-ste usmiljeni, ali škoda, da nimate časa, se malce ogledati po naši občini, irt posebno' v stanovanja; to so-vam pravcate luknje, kjer bivajo ti ubogi ljudje.
Glejte, radi tega se nobeden tistih visokih gospodov ne zmeni, ker ne vidijo reveža .sploh in ni usmiijrnja; samo 2 enim očesom da bi pomikal v te luknje sloveči Tolstoj, napisal bi celo knjigo o našej mi-zeriji.
Potem ste cikali tudi nekaj na volitve, rekli ste, da se mora voliti katoliške može!
Saj niste morda imeli v glavi prihodnje občinske volitve; a? in tudi ne, da bi prišli bolj katoliški možje v obč. zastop, in potem da se bode gradilo cerkev? Kaj Še, saj vem da niste tako najivni! nekaj ste se pomotili v onem času, kadar ste brli proti -društvu »Naš prapor« in ga proga-njali; pa saj vsaki kaj"pogreši!
• Smo pač slabe narave ljudje na tem božjem svetu, samo srčna želja se vam ni izpolnila, da bi društvo propadlo; se čuje, da, bodemo imeli v .Pevtni še drugo društvo poleg tega, in to je soc. demokratično; to gre kot po loju vaš trud, morda ste zdaj zadovoljni?    s                   *
Še na nekaj bi vas rad opomnil,'namreč da ste o katoliških možeh kaj čudnega mnenja. Ali se še spominjate, ko je bilo pri nekem občnem zboru posojilnice v Pev-mi. Kadar je hotel odložiti predsedstvo iste pokojni g. kurat Golob iz Podgore, z uzrokorrr da je bolehen in sploh preobložen z delom itd. in se je predlagalo največjega katoličana jz Brd v oseb: Mari-. niča (deželnega .poslanca zdaj) za predsednika,' takrat, kakor hitro ste culi o Ma-riniču, naenkrat taka sprememba, prisiliti ste tako rekoč pokojnika, da je zopet sprejel predsedstvo. Odkod tolika sprememba? Ali je Marinič zdaj bolj katoliški? Ali ni jasno kot 'beli dan. da; kdor hoče biti občinski zastopnik, deželni poslanec itd. ali sploh kaj veljati, naj glasuje klerikalno ob volitvah; potem drugo je postranska stvar. Kdor išče samega sebe, mu priporočam naj bo klerikalec, potem bode vse v redu! Smel bode pijančevati, zabavljati, družino stradati pustiti in izkoriščati na vse mogoče načine, je vže krščanski plašč ta, da te sramotne, človeka nevredne napake skrije. Pika!
Konečno prašani še; da kam devajo pa pni tiste denarje, katere pobirajo že več let za novo cerkev, in razne zapuščine v ta namen? Občina ima že približno 28.000 K. Kaj treba torej hujskati ljudstvo proti občinskim zastopnikom?
Občin a r.
Iz tolminskega okraja.
. Nemški Rut. — (Odgovor na dopis iz Stržišč, katerega je priobčil »Prismoje-. nec« 24. II. štev. 8.) -— Prosimo gospoda dopisnika* da naj blagovoli dokazati, da je naša čitalnica »liberalna«; ako ne, ga bodemo imenovali, lažnika in podleža.
Nadalje se dopisnik hvali, na kako vi-, šoki stopinji izobrazbe stojijo. Prosimo gospoda dopisnika, da nam pojasni, ali je ta izobrazba na gospodarskem ali literarnem ali poetičnem polju. Dopisnik nam tudi očita».U,.i o njegovi sovaščani za eden korak spru^-. v izobrazbi; to naj blago-, volijo dokazati; v Nemškem Rutu imamo mlekarnico in čitalnico, a kaj imajo naši sosedje v Stržiščih? Dopisnik se tudi zaganja v izobrazbo nekega moža,' na, katerega trud se je vstanovila mlekarnica; ako imajo naši sosedje mnogo takih mož, naj jih imenujejo. Mi bi lahko še več odgovorili a nismo nesramni kakor naš sosedni dopisnik. Za,danes dosti!
Iz ajdovskega okraja.
»Podružnica slov. plan. društva za Ajdovsko-Vipavski okraj« bode imela svoj redni občni zbor dne 12. susca 1910. ob 8. uri zvečer v hotelu gosp. Ivana Šapla v Šturijah s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav predsednika; 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika; 4) Pogovor o de-
preustrojitve plan. društva; 6) Volitev odbora.
.Škandal vseh škandalov! — Zgodovinski dan je postal dan 20. februarija 1910.
Na ta dan je šel slovenski deželni poslanec in deželni odbornik dr. Hinko Stepančič na zborovanje »Lege«, najhujšega laškega agresivnega društva, ki hoče našo deco raznaroditi.
»Ciriimetodarljo« v »Slovencu« je najbolj ume! dr. Stepančič: šel je na zborovanje »Lege«, ker tam se lahko najbolje udejstvi »Slovenčeva Gfrilmetodarija«!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici se je vršil 27. pr. m. ob 2. uri v hotelu pri »Zlatem Jelenu«.
Iz tajničnega poročila je razvidno, da podružnica krepko deluje. Letos je pridobila naša podružnica 7 novih ustanovnic: gospe Henrika Šantlova, soproga profesorjeva, Milena Papeževa, soproga profesorjeva, Pavla. Mašera, soproga okr. sodnika,. Marija Mozetič, sopr. zid. podjetnika. Josipina Mozetič, sopr. zid. podjetnika, Ivanka UrbančiČ, trgovčeva soproga,. Pranja Ferfila, soproga ravnatelja.
Podružnica šteje 151 letnic, s k u p a j 19 8 č 1 a n i c. Pri tem je omeniti, da je Nabrežina, čije članice so pripadale goriški ženski podružnici, osnula sama svojo podružnico.   ,.¦
' ... Lepo je uspela veselica dne 4. julija. Cist prebitek znaša 1318 K 39 h. Letos sta bila . bogato obdarjena otroška vrtca v K o r m i n u in P e v m i, za kar se -imamo, zahvaliti rodoljubnim darovalcem. Odbor izreka, prisrčno zahvalo Č. poverjenicam; gdč. Doljakovi v Solkanu, gdč. Klančičevi' v Podgori in g. Lokarjevi v Mirnem.
Iz blagajničnega poročila je razvidno, da je imela podružnica 1 6 5 5 K 16 h dohodkov. Prebitek iz lanskega leta. 23 K 07 h. 2.) Članarina 447 K 30 h. 3.) Polovica čistega dohodka veselice 659 K 19 h. 4.) Pri »Zvezi narod, društev« 139 K 90 h. 5.) Radodarni doneski 49 K 70 h. 6.) Za božičnice 336 K.
Izdalo se je: 1.) Centralnemu vodstvu v Ljubljano poslali 1319 K. 19 h. 2.) Za božičnice 227 K. 13 h. S.) Za koleke in cvetlice 23 K. 24 h. 4.) Za kolače konec š. 1. v Pevmo 2 K 80 h. 5.) Poštnine in malenkosti 1 K 50 h. — Ostane torej v blagajni 81 K 30 h.
V  odbor za L. 1910 so bile izvoljene sledeče gospe: Amalija Drufovka, predsednica, Milena dr.. F a g a n e 1 o v a, blagajnica, Josipina. K o m a č e v a, tajnica; za. namestnice gospe Marija Kopače v a, Kožica B i.s a i 1 o v a, gdč. Lavo-slava K o r s i č e v a;. pdbornice: gospe Ivanka D e k l e v o v a. Ivanka G a br-š č e k o v a, Gizela M u s i č e v a in Olga" Z a j č e v a.
Za družbo sv. Cirila in Metoda K 7'44 nabrali dijaki slov. deželne kmetijske ;šole v Gorici kov protest na znane »Slo-' venčeve« napade .ia družbo sv. C. in M,
V  odgovor »Slovenčevi« »Cirilmeto-dariji« darovali v Pulju za družbo sv. C. in M. gg. orož. straž. Crnest Filipič 2 K;
'Ivan Vidmar 1 K; F. Novak 1 K; Ah.Kru-
¦sič 1 K; St. Klanjšček 1 K; Iv. Figar 1 K;
: Iv. Močnik l K; Iv. Cerkvenik 1 K; St.
; Presen I K; F. Srebotnik 1 K;.Tom. Hre-. Ija 1 K; Jos. Starec 1 K; Al. Širovnik 1 K; Toni; Vališ 1. K; F. Bačnik 1 K; Al. Senft 1 K; Jank 1 K; Bawankiewicz 50 v; R. Hauswirth 50 v; Lexa 60 v; Marczi-n ov 60 ; Konta 40 v; Sen ta 50 ; Bulovič
|i 40 v; Gottinger 40 v, Vesely 20 v. Skupaj torej 22 K 20 v. Srčna hvala. Živeli darovalci!
Domače vesti.
P. n. naročnike, ki še niso plačali stare naročnine, prosimo, da store to nemudoma. Druge prosimo, da pošljejo naročnino za tekoče leto, kar jih ni še poslalo. Darila za »Dijaško kihinjo«. — Miha Laharnar v Podmelcu je poslal 50 K; Neimenovana št. 1 za marec 2 K; Neimenovan št..Z.za«fliesecmarec 5 K; Čip-čap-čorum 0'40 K; Na račun mesečnine je prišlo 129'40 K.
Finančni svetnik Lach je premeščen iz Gorice v Gradišče ob Soči.
Akademija učencev, ki obiskujejo šo-r lo »Pevskega in glasbenega' društva«, se bo vršila 13. marca t. 1. v dvorani »Trgovskega doma«. Začne t •-čno ob 5. uri pop. Ura je tako določena z o z i r o m na učence in sicer iz tega razloga: n i n a m r e č p a m e t no, zahtevati od m 1 a d i n e, d a b i n a-s t o p a i a v p oz n i h v e č e r n i h u rah! Občinstvo, ki namerava obiskati akademijo, bo gotovo ta razlog vpoštevalo v polni meri. ~—
Vspored akademije obsega 4 obširne točke: 2 zbora in 2 instrumentalni točki. Zbora sta takorekoč m a x i m u m, kar se more od mladine zahtevati; instrumentalni točki .pa, sta rezultat večletnega truda ter m uzikainega študija.
V zboru nastopi okoli 70 učencev, večinoma pevskih začetnikov, toda upati je, da nastop dokaže, da je tudi v kratkem času mogoče doseči mnogo, ako i,m a zbor smisel za stvar in neobhodno potrebno disciplino. — Rode-ov koncert za vijolino bo godel učenec, ki ima poleg nadarjenosti tudi to dobro lastnost, da je priden. Druga instrumentalna točka, Schubertov d-moll kvartet, bo prvi korak k razširjenju delokroga, t. j. seznanjati občinstvo in učence s komorno glasbo, seveda le s tako komorno glasbo, ki se je rodila iz idealnih inspiracij ter nosi na sebi ~- pečat
umetnosti___(
Goriški brigadir pl. Stoger-Steiner je premeščen v .Bruck na L. kot poveljnik tamkajšnje vojne strelske šole.
Bolezen ljubljanskega župana. Župan Ivan Hribar se je odpeljal na Dunaj, da se podvrže težki operaciji pri profesorju dr. Holzknechtu. Želimo, da bi se čimprej povrnil čil in zdrav v svoje ljubljeno mesto.
Za policijskega oficijala je imenovan kancelist Florijan Orasch ter prideljen policijskemu oddelku na tukajšnjem glavarstvu.
Poslanec Stepančič skrbi sam za to, da se ne pozabi tako kmalu narodni škandal, katerega je zagrešil dne 20. febr. t. 1. Sam vrag ga moti. Sedaj je poslal »popravek« v »Slov. Nar.« Pravi, d a s e rti s i l il na z b o r o v a n j e , »L e g e«, dovolil pa se mu j e v s t o p in k o j e videl, kdo zboruje, se je odstranil prostovoljno. Ha ha! — Stepančič je bil na občnem zboru »Lege« v dvorani mestne palače v prvem nadstropju. Vstop se mu je dovolil. Stepančič je šel k zboror vanju, dobrbvedoč, kam gre. Iz laških krogov smo Culi, da ga je peljal na občni zbor»Lege« dr.-Pettarin;. Stepančič pravi, da mu je bil vstop dovoljen. Seveda. Ali zborovalci niso bili zadovoljni, zato so zagnali čez čas, ko so ga vsi opazili ter so se pomenili med seboj (torej je moral že bi t i nekaj časa v dvorani!) krik ter ga zapodili ven s »Fuora i ščavi!« Torej se ni res prostovoljno odstranil. — V glavnem pa hoče Stepančič vcepiti občinstvu farbarijo, da ni vedel, kam gre ter da je celo mislil, da zborujejo tam soc. demokratje! Če ga je peljal Pettarin, ga ni peljal k soc. demokratom! Če je šel sam, je moral'vedeti, kam gre.. j! V prvo nadstropje kake hiše se ne zajde '[ kar tako, da bi človek ne vedel, kam gre! !;'Noben izgovor ne drži! Dejstvo ostane torej le jedno, da je šel Stepančič v e d o-ma na občni zbor »Lege«! Čim bolj se pere, tim manj je opran!
»Matica Slovenska« prosi vse gg. poverjenike in člane, ki še niso poslali članarine za 1.1909.', naj to store čim preje. Med knjigami za 1. 1909. se nahaja obširni »Bleiwersov Zbornik«, »Koroška« z natančnim jezikovnim zemljevidom te dežele, »Stanko Vraz«, prevod iz ruščine »On-jegin« itd. —¦ Za 1. 1910. izide .med drugim
obsežna knjiga g. dr, B. Vodnjaka »Ustava in uprava NapQleonoveT.IHrJ36<c^»K'oro§-ka«, II. del, prevod slovitega češkega romana »Jan Marija Plojhar« itd. Članarina
V deželnem odboru sta sedaj slovenska . odbornika prof. Berbuč in dr. Stepančič. Prvi je znan kot boječ gospod, ki kar trepeta pred Pajerjem.-------»Aber,-Herr
Proiessor« ~ pravi Pajer pa zleze velikemu Janezu izpod Čavna vsa korajža v hlače. Še večji strahopetec je pa Stepančič. On je sodni svetnik. Kot tak ima toliko dela, da he more opravljati še drugega. Vendar je tudi deželni odbornik, kar nese 4000 K na leto! Kot odbornik ima toliko dela, da bi ne mogel opravljati ob iednem službe sodnega svetnika. Torej ali jedno ali drugo! Vrhu tega mož ne pozna potreb deže 2. — Tako slabo so zastopani slovenski interesi dandanašnji v deželnem odboru. Tam se godi to, kar hočeta Slovencem sovražna dr. Pajer in dr. Pettarin.
Diktiran odgovor. — »Novi Čas« je .priobčil v svoji 9. številki tako-Ie »novico«;
»Soči v odgovor, Slišimo, da je prinesla zadnja »Soča« prav prostaški napad na vodstvo Cent. semenišča. Ker je obrekovanje preinfamno, krivica preočita, napad prenizkoten, da bi mogel komu Škodovati, zato nanj ne reagiramo. ~- Slovenski bogoslovci.«
Pametno je to, da iie reagirajo. Ni kaj reagirati! — »Prostaški napad«, »preinfamno obrekovanje«, »napad prenizkotei*« --- to diši pa po Castellizu! Na to pa mi ne reagiramo, ker vidimo, kako zaničujejo v semenišču resnico, hčerko božjo! — Oni članek je vzbudil mnogo odobravanja tudi v duhovskih krogih. Najbrže ga odobravajo tudi »slovenski bogoslovci«, ki pa morajo biti v »Novem času« seveda močno hudi! Amen!
O obrambenem delu ob meji je govoril zopet te dni »Slovenec«. Obrambe-nega dela v pravem pomenu besede od strani klerikalcev ne vidimo nikjer. Pač pa vemo, kako je v naši deželi silil slovenski katoliški duhovnik v »Lego«, da bi dobival obljubljene mu Judeževe groŠe. Ljudstvo ga je prisililo, da tega n i s t o r i I. Če bi bil šel, bi bil jako podprl »Lego« ob meji! To je nameraval pa ga je ljudstvo poučilo, kaj je njegova dolžnost. Tu ima »Slovenec« klerikalno obrambno delo ob meji! — No, hvala Bogu! da so ob naši meji drugega mnenja nego »Slovenec« glede obrambenega dela ter podpirajo tudi družbo sv. C. in M. vsi, ne glede" na stranke!
Izlet O. S. M. — Jutri popoldne pri: redi G. S. M. svoj prvi letošnji izlet v Št. Ferjan, Zbirališče v društveni sobi, ulica Sv. Ivana št! 7., ob 2. uri ali ob 27a na Soškem mostu.
Marljivo je moral citati znane svinjske bukvice ljubljanskega škofa neki nune ob Vipavi; kajti v predpustnem času je razlagal ženinom in nevestam kaj drastično zakonsko življenje. Ženini so govorili in za njimi govorijo drugi okoli še vedno o tistih lenih rečeh. Če otroci slišijo, se pohujšujejo. — Pa tudi za norca je imel ljudi. Rekel je nekoč nekim fantom-ženinom, da naj počakajo v veži, da jim
prinese pit.....pa ga ni bilo več nazaj.
Prejemajo pač rajši nego dajejo!
Slovenska Sokolska godba v Prva-čini je sklenila na svojem sestanku dne 1. III. t. 1. da bode glede napada v »Slovencu« — »Cirilmetodarija« rabila za vse svoje odpošiljatve bodi odgovore ali drugo narodni kolek.              ,      Y*'';«y':!
11 letni deček izginil. — 11 letni'sin železniškega "strojevodje Josipa- Leoeda po imenu Josip je izginil dne 2. t. m. Le-bedovi stanujejo v Pokopališčni ulici Št. 15. Deček je hodil v prvi razred tukajšnje realke. Visok je 1 m 30 cm, plavolas, suhljat, obleko ima sivo, na glavi mornarsko-čepico. Govori nemško, laško in malo slo*' vensko.
Prav po nepotrebnem nastajajo med našim ljudstvom večkrat kregi in prepiri ter nabadanja, ki odmevajo potem-v sodni dvorani. V Podsabotinu so se bili spričkali zakonska K. in J. P. Prvi so bili prepričani/da bo kaznovali P. ter da- bo plačal troške; ona se je radi tega pejjala.k razpravi. Sodnik pa je. razsodil tako, da sta dobila K. vsak po 2 dni zapora, P. pa 4. dni. 1 Kaj je vsega tega treba?
Pri Sv. Luciji napravijo vodnoelek-trične naprave, Koncesijo m to ima dunajska banka Union. Napravijo visok zajezni zid, visok kakih 18 m. Bazen bo dolg 4 » km, galerija bo vodila do Podsela; tam postavno centralo z močjo 9000 konjskih sil.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta" odprti v Gorici lekarni Pontoni-Liberi.-V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 6. do 13. t. m.
Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in.priporočamo, da se poslužuje te zanesHve tvrdke.
Listnica. — G. dop. v Sch. Radi pri-občujemo tudi take reči, kakoršne obsega Vaš dopis, ali ne smejo biti prestare. To, kar pišete, se je godilo že pred mesecem dnij; torej ne moremo šele sedaj poročati o takih rečeh, ki so pa tudi le lokalnega pomena ter ne zanimajo drugih. Kaj drugega! Pozdrav!
Vaditeljskl zbor P. S. Ž. ie imel v nedeljo dne 27, 2.1.1. v navzočnosti 23 bratov svojo II. redno sejo pri kcji se je izvolilo za podnačelnika br, Rudolfa Bralnika (Ajdovščina) in br. dr. Frana lrgoliča (Trst), za zapisnikarja pa bn Bruno Sau-niga (Gorica). Za I. okraj izvolilo se je za načelnika br. Rudolfa Brajnrka, za podnačelnika br. Frana Pignatarija; za II. okraj za načelnika br. Ljudevita Kranjc, za podnačelnika br. Josipa Fonar za HI. okraj za načelnika br. Avgusta Pelikana, za podnačelnika br. Hinko Furlani-ja; za IV. okraj za načelnika br. dr. Frana h-goliča, za podnačelnika br. Jakoba Per-havca. Za nadzornike izvolilo se je za I. okraj br. Josipa Fona, za II. okraj br. Alojzija Bašina, za III; okraj br. Bruno Sauniga, za IV. okraj br. Vinko Šušteršiča. Za tekmovalne sodnike se je izvolilo brate Ljudevita Kranjc, Rudolfa Brajnika, Hinko Furlanija, dr. Janko Šavnika, Vladimira Deklevo in dr. Frana lrgoliča. Odobril se je po bratu načelniku predloženi poslovnik za okrajne nadzornike ter z malimi spremembami poslovnik za društvene va-diteljske zbore.
Sklenilo se je nadalje, da se v tekočem letu vrše sledeče večje prireditve: župni zlet se vrši dne 26. junija v Gorici aH v goriški okolici, zlet I. okraja dne 22. majnika v Selu, zlet II. okraja dne 4. septembra v Desklali, zleta III. okraja dne 5. majnika v Biljah in dne 17. julija v Prva-čini ter zlet iV. okraja dne 4. junija v tržaški okolici. Vsled želje vseh navzočih bratov so se.vaje za začetniški oddelek nekoliko olajšale.
Bratska pevska in izobraževalna društva naprošamo, naj se ozirajo pri svojih prireditvah na zgoraj navedene naše javne nastope, ker bi brezpotrebna tekma škodovala njim in nam.
Iveza narodnih društev.
Naša bodočnost. — Glasilo napredne mladine. V svoji zadnji številki prinaša ta list sledeče članke: Iz zgodovine človeške kulture, Bratsko v telovadnici in zunaj nje, Živali na potu, Naš najbližji sosed-mesec, Vestnik za sokolski naraščaj, Listek. Naša bodočnost je prav lep mesečnik,.stane vse leto 3 K. Priporočamo našim društvom ta list, ki izhaja v Ljubljani,
Soriška Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo   Danica« v Gorici
vabi vse gg: odbornike starega odbora k zadnji odborovi seji, katera se bo vršila v torek dne 8. t. m. točno ob 71/* uri zvečer v društvenih prostorih. Naprošeni so.vsi gg. odborniki, da se udeleže te seje, ker je na dnevnem redu zaključek računov. Ob jednem se še jedenkrat naznanja, da se vrši I. redni občni zbor 13. t. m. ob l1 /i uri pop. v društvenih prostorih. Posameznih povabil se ne pošilja.   Odbor.
Najvažnejša določila so ta-le:
1.  Odslej bi naj bilo davku podvrženo "v naši državni polovici vse za konzum določeno vino, vinski mošt, vinska brozga in sadjevec in sicer vino po K 4 za hektoliter, vinski mošt po K L—. Ta davek ne loči več prodaje na drobno in na debelo.
2.  Navedene pijače so tega užitnin-skega (vinskega) davka oproščene v sledečih slučajih: a) ako se kot lastni pridelek porabijo v domačem gospodarstvu (za lastne ljudi in za delavce) v dotični občini, kjer se jih je pridelalo, b) če se porabijo za izdelovanje kisa ali žganja, c) ako jih potniki pripeljejo iz drugih dežel v določeni meri kot popotno pijačo.
3.  Ta davek mora plačati: a) vsakdo, kdor nezadačeno vino, mošt ali sadjevec v kakoršni koli meri kupi ali vzame iz druge občine iz lastne kleti za porabo; davek se mora plačati takoj po prevozu pijače, b) oni pridelovalci vina, mošta in * sadjevca, kateri v eni in isti občini pride- . lujejo in prodajajo vino na drobno, ako | prostori za vinotoč niso povsem ločeni od onih, kjer imajo zalogo nezadačenega vi- j na. c) oni vinorejci, ki točijo svoj pridelek, imajo zadačiti zgolj ono množino, ki je za točenje na drobno namenjena. — Davka prost je prevoz vina iz kleti v drugo v isti ali sosednih občinah, ako se vino prevaža v kletarske namene ali pa v kleti, kjer stalno ostane (prosta skladišča).                ;
Ostale  določbe  vsebujejo večinoma . navodila, kedaj in kako je naznaniti-finan- j čni straži prevožnjo, prodajo in sprejem j omenjenih pijač, kako strogo se prestopki kaznujejo in kako ima finančna straža pri nadzorovanju postopati.
Razdražljivo ni le neprestano nadzorstvo in dolžnostuo vohunjenje finančnih organov krog kleti, razdražljivo je zlasti
Tamošnja *Šocieta enologica trientina« ne sprejema namreč od zadružnikov dovršenega vina v zadružne kleti, nego večinoma le grozdje, katero šele sama pravilno v vino spravi.
Deloma urejena je tako tudi kletarska zadruga »kmetijskega društva v Vipavi«. Pri taki ureditvi, treba pa zopet denarja za omislitev mehaničnih stiskalnic, robljalnic '.a destiliranih strojev za napravo žganja.
Petič potrebuje vinska trgovina svojo popolno pravilno urejeno pi-sarnico ali kontoar in v tem potrebno ! osobje. Osobito potrebuje pa, kakor vsa-[ ka velika trgovina, tako tudi zadružna vinska na vsak način — svojega trgovskega popotnika.
Tak, jezika zmožen popotnik je pravzaprav prvi pogoj upeljave in vzdrževanja kupčije, kajti samo razpošiljanje pokusnih uzorcev je večinoma jalovo.
Da, dostikrat je samo razpošiljanje pokušenj še celo škodljivo, ako se namreč take pokušnje razpošilja, o kakoršnih se ne ve, v kakih lastnostih pridejo na določeno mesto. Zadružni trgovski popotnik je potreben pa tudi eminentno v tem obziru, da sonduje pri raznih odjemalcih vina glede njihove plačilazmož losti, ter kredita vrednosti. Za vse to, toraj za zadružni kontoar in osobje v istem, za trgovskega popotnika, za vse treba pa zopet denara, kapitala.
Da, reči se sme, da za zaželjeno delujočo kletarsko zadrugo, treba, kakor se je sloveči vojskovodja Montecucpli o voj-
delavci in po delavcih drugi sloji. Če torej podpiramo domača podjetja, preprečimo s tem, da naš denar ne gre v tujino, temveč da ostane doma. Iz tega vzroka priporočamo tudi med dr. Kolinsko tovarno za kavine primesi, ki je edino domače podjetje te vrste. Naš denar naj ostane doma in naj ne roma v nenasitno in nehvaležno tujino!
Iz Trsta v London v 38 in pol ure. S 1. majem se oživotvori med Trstom in Londonom zveza, s katero se bo trebalo iz Trsta v London, ali narobe, le 38 in pol ure. Danes se potrebuje za to zvezo 48 ur.
| ski izrazil: prvič, drugič in tretjič denarja.
f Tako se je izjavil tudi odlični strokovnjak, dvorni svetnik Portela proti go-
določilo, da se mora tudi za vino, ki se \ riškemu veleposestniku in vinskemu trga doma porabi, a se ga pridela v drugi občini, plačevati davek! Torej kateri imajo svoje vinograde in sadovnike v drugih občinah, morajo plačevati po vladnem načrtu davek, ako hočejo lastno, s težkim trudom pridelano vino ali sadjevec popiti doma ali ga pa dati delavcem na polju. — Če bode kmet davka prosto piti lastno vino in sadjevec pri vinogradu, bo moral iti v klet, a še tam ga bo nadzoroval fi-nancar, koliko popije! Ako bode kupil vino ali sadjevec v sosedni občini za domače ljudi in delavce, bode treba plačati davek in seveda še neizogibne deželne in občinske doklade.
Proti takemu davku se more upreti pač vsak ljudski zastopnik. Naša dežela se je že izrekla odločno proti takemu davku. Upajmo torej, da ne pride do takega davka, ki bi bil grozovit udarec našim vinogradnikom!
Društvo avstrijskih vinorejcev je sklenilo prirediti v nedeljo dne 6. marca v Sofijinih dvoranah na Dunaju (III., Mar-xergasse 13) protestni shod vseh avstrijskih vinorejcev proti nameravanemu vinskemu davku. Društvo poziva vsa bratska društva, zadruge in zveze po celi Avstriji, da se udeleže vsaj po odposlancih ali brzojavnih protestih tega protestnega shoda.
Kaše klefarske zadruge.
,   (Konec.) Omeniti pa treba, da niso in to ravno zaradi kaj pomanjkljivega,   in   večinoma
govcu, kateremu je rekel: le zadrug z a p r o d a j o vina ne ustanavljati ako nimate prvič kapitala in drugič strokovnjakov na razpolago.
Kako neobhodno potreben, da je zadostni kapital, in kako malo da vse stro-kovnjaštvo glede uspevanja kletarskega zadružništva hasne, ako ni dovolj prometnega kapitala na razpolago; dokazuje najboljši tale dogodljaj. Na Kranjskem, in sicer na Dolenjskem, osnovala se je kletarska zadruga pred kakimi petimi leti. Da so bili na čelu te zadruge strokovnjaki, dokazujejo njih imena ki se glasijo: Dolenc, Skalickv, Rohrmann. Zadruga je razpolagala vsled nepričakovano pičle u-deležitve ravno največjih in najpetičnej-ših dolenjskih vinogradnikov le. z malim kapitalom, kateri je nastal največ iz daru kranjske hranilnice. Zadruga si je preskrbela potrebno klet, potrebne sode, potrebno vino, potrebno orodje, vse seveda v tolikem obsegu, kolikoršnega je dovoljeval na razpolago dani denar. Zadrugi na razpolago je bilo tudi skoraj brezplačno kletarsko osobje — a zdržala je k o-m a j e n o 1 e t o, n a k a r j e m i r n o z a-spala.
Zato naj bi se pri nas na Goriškem pred vsem za to skrbelo, da se vinogradnike v kletarskih tečajih — kakoršne ima na Kranjskem vsako leto vinarski nad z ornik gospod B. S k a 1 i c k y v umnem kletarstvu kolikor mogoče temeljito poduči, potem naj se pa šele na
Trgovske-obrbM in gespotfankt vitli.
Proti vinskemu davku.
* Vladna predloga v poslanski zbornici glede vinskega davka je razburila vse vinogradnike.
tudi zaradi bolj ali manj kar naravnost ' ustanovitev take kletarske zadruge misli-napačnega kletarjema naša vina nikakor taka, kakoršna bi za trgovino v naših severnih nevinorodnih deželah, kakor na Moravskem, Češkem, Gališkem itd. morala biti.
Taka vina, kakoršna prehajajo iz rok naših produeentov na prodaj, bi morala šele kletarska zadruga s primernim kle-tarjenjem za veliko vinsko trgovino primerno, to je sposobno storiti. Za to pa je absolutno potrebno, da razpolaga kletarska zadruga s popolnoma s-trokovnjaško izobraženim kletarjem ter vsemi potrebni-m i k 1 e t a r s k i m i p r i p o m o č k i, kakor s filtrirnim strojem, strojem za soparno pranje sodov, i. t. d.
Da, odločna najpriporočljivejša kletarska zadruga za naše razmere bi bila tista, katera bi bila po vzgledu najstarejše avstrijske, izborno uspevajoče kletarske zadruge v Tridentu na Tirolskem urejena.
ti prične, kakoršna je v tem članku že dvakrat navedena zadruga »v i p a v s ke-g,a kmetijskega društva« v Vipavi.
Ta zadruga se sme z vso pravico u-z o r n i m p r i š t e v a t i in zato rr*f bi si jo goriški vinogradniki v obilnem številu ogledali ter do dobrega proučili.
Brez zadostnega kapitala se pa ni n i k a k e zadruge l o t i ti.
Zakaj podpiramo domačo industrijo?
Industrija se vedno bolj širi; vedno nove 'tovarne vstajajo tam kjer pred leti niso j še nič vedeli o njih. In s tovarnami priha-j jajo delavci, rokodelci, obrtniki itd. Okoli ' vsake tovarne se počasi napravi cela de-j lavska kolonija, raste m se veča. Vsaka tovaria pomenja v normalnih razmerah 1 izvir blagostanja za one kolonije. In delavstvo samo je interesirano na tem, da t podjetje dobro prospeva. Čim bolj pro-' speva, tem več imajo od tega v prvi vrsti
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — V nadaljevanju debate k proračunu se je pritoževal Pacher radi demisije Schreinerjeve. Ne-oslavizem hoče zanetiti v državi baje kar celo vojno ter hoče državo raztrgati! Glombinski je rekel, da se Poljake pri železnicah zapostavlja in ako se razmere ne zboljšajo, Poljaki ne bodo glasovali za železniški etat. Daszvnski je rekel, da ne-oslavizem je brezplodna sanjarija. Bian-kini se je pritoževal radi zanemarjenja Dalmacije ter je ostro kritikoval bosen-sko ustavo; rekel je, da bo bosenski deželni zbor monstrum, kakoršnega še ni videl svet. Tresič je povedal, da bodo Dal-matinci glasovali proti proračunu. — Razpravljalo se je potem končno o Grafe-naucrjera nujnem predlogu. Govoril je štajerski Nemec Wastian, rekoč, da so Slovenci na celovškem kolodvoru zanalašč uprizorili komedije. Masa slov. naroda da želi in zahteva zveze z Nemci! Govoril je o silni nevarnosti trializma za Nemce. R e k e l j e t u d i, da Nemci zahtevajo prosto pot do A d r i-j e' t e r s e n e d a j o o d v r n i t i o d n j e! — Nujnost Grafenauerjevega predloga je bila odklonjena s 137 glasovi proti 132; za nujnost so glasovali tudi češki so'c. de-mokratje.
Sprejeta je bila nujnost predloga glede paroplovbinega davka na Labi. Predlog je stavil češki poslanec dr. Smrček. Prusija hoče tako. zapreti pot avstrijskemu izvozu do Severnega morja ter zadati uničevalni udarec avstrijski trgovini, industriji in poljedelstvu. Trgovinski minister dr. Weiskirchner je zatrdil da, bo vlada varovala avstrijske interese. Prihodnja seja v torek.
Razne vesti.
V Sarajevu je umrl Miroslav Hub-majer, rodom Ljudbljančan, eden prvih u-staških vojskovodij v Hercegovini. — V srbsko-turški vojni je bil oficir v srbski vojski. Pozneje je prepotoval obilo sveta, konečno je dobil službo v muzeju v Sarajevu, kjer je sedaj umrl.
Hotel Grljan pri Miramaru so kupili tržaški denarni zavodi »Tržaška posojilnica«, »Jadranska banka« in »Trg.-obrt. zadruga« za svoto 450.000 K.
Umor grofa Komarovskega. — V Benetkah je pričela porotna razprava proti grofici Tarnovski, vzgojiteljici Perier, odvetniku Prilukovu in N. Navmovu radi znanega umora grofa Komarovskega. Obtoženci so že 2 leti v preiskovalnem zaporu.
Ljubavna tragedija v Trstu. — Neki 25 letni Lazar Alabič iz Hrvatske se je bil zaljubil v 24 letno natakarico Frido Weid-linger iz L i ika. Živela sta nekaj časa skupno, potem jo je odslovil, ker je bila malovredna ženska. Šel je po svetu ter se zopet vrnil v Trst. Tudi Weidlinger je bila odšla pa se je vrnila. Tačas se je Alabič zaljubil v drugo ter jo hotel poročiti. Ali tu vmes je prišla Weidlinger, obiskala novo ljubico Alabičevo in njega. On je bil zbog nesramnosti malovrednice tako razburjen, da je vzel revolver ter ustrelil trikrat na njo in jo zadel. Prenesli so jo v bolnišnico, Alabič je bij aretiran.
Amerlkanska ločitev. — Zakonska Astor v New Yorku se ločita sodnijsko. On je znani bogataš in oberst John Astor in se je zavezal, da bo plačeval svoji ločeni ženi 1,800.000 K na leto.
Dogodljaj! pri rokoborbi. — V cirkusu Sarrasani v Berolinu sta nastopila.ro-koborilca Francoz Cazaur in Nemec Schwarz. Francoz je znan kot brutalen borilec in je svojega nasprotnika vrgel s ; tako močjo na tla, da Je Schwarz izgubil zavest in si pretresel mdžgane.
Križarka »Cesar Kari VI.« bo zastopala -Avsfro-Ogrsko pri stoletni šlavnosti v Argentiniji v Južni Ameriki."1. t..m. je zapustila Pulj in pride 21. maja v Biienos Aires, kjer ostane do 20. junija. Pot je dolga 14.000 morskih milj. Moštvo kri-žarke znaša 546 mož.
Umor hčere justičnega svetnika. — V  Naumburgu  na  Nemškem  je  izginila
ugoden. Nasproti bomo pa lahko videli re-patico 1890 VII. Spitaler. Prišla bode v perihel po&etkom oktobra in za njo bode-mo videli takoj Arrestovo repatico, ki se je zadnjič pojavila 1. 1897. Ta stopa v perihel v polovici oktobra. Verojetno je tudi, da. bodemo videli v septembru ali oktobru repatico 1889 V. Brooks.t Ona še le pride v perihel januarja 1911.4— Pogrošni."
predor.0JE«edO^^                                                           računi prav za prav pri novi
ga svethikaAVeberja. Šfedllf "s^b"'dobili preklaho črepinjo. Ni dvoma, da se je zgodil zločin.                                            '
Plaz zasul vlak. — V Everettu (VVas-hington) je zasu! y &&skadnjh hribih sneženi plaz poštni vlak. Rešilni vlak mu je šel na pomoč. 25 oseb je ubitih, 20 rešenih, 25 jih je pa še pod plazom.
V  Uncu sta bila pred porotniki obsojena gozdni praktikant Emil Romich na vislice, Ivan Minterberger pa na 8 let težke ječe. Pred dvema letoma sta oropala in umorila Marijo Jahn.
V   Steverjii na Gorenje. Avstrijskem je bil obsojen trgovski pomočnik Krni Mayr na vislice, ker je lansko leto v gostilni v,Steyni zabodel krčmarjevo hčer Marijo Kessler radi zavrnjene ljubezni.
Komik kot kandidat za državni zbor. — Med kandidati za prihodnje volitve v državni zbor na Francoskem nastopa tudi obče znani in pri občinstvu zelo prilju- ' hijeni komik Dr-nem. Ko je nastopil prvič na nekem shodu, so začeli poslušalci prepevati najlepše njegove pesmi, katere so'| Jim ugajale. Kakor liitrOie začel govoriti, ' so .se mu smejali, ker so mislili, da je na odru in da nastopa v svojih komičnih vlogah.   Presenečenje je komik po mnenji: občinstva tako krasno posnemal, da se je vse smejalo.
Iz trapistovsbega samostana Treion-tanc blizu Rima je ubežal trapist pater Pelmonte, ki je bil ekonom v samostanu. Pater pelmonte je bil Francoz in njegov prior, trd Nemec, ga je sovraži! in mu pošiljal vedno štiri patre, ki so ga imeli nadzorovati, dokler ni minila Dclmonte-ju potrpežljivost in je vtekel. Lepe stvari se gode po samostanih.
Konec zagrebškega »veleizdajniške-ga« procesa. — Madžarska korespondenca »Keloti Ertesito», ki je v najtesnejši zvezi z ogrsko vlado, javlja, da bo zagrebški stol sedrnorice, ki ima kotiečno spregovoriti zadnjo besedo o sodbi v znanem »veleizdajniškem« procesu, skoro konča! proučevanje razpravnih aktov ter oprostil vse obtožence od krivde in kazni. Skrajni čas je že, da se ta po baronu Rau-chu in franke/Jih vprizorjena škandalozna afera spravi na pošten način s sveta.
Radi bogokletstva. — Rusinja dr. Angela Balabanov je bila pred sodiščem v Trstu obtožena, češ, da je na raznih predavanjih rabila bogokletne izraze. Tržaško sodišče jo je oprostilo, a sedaj jo je najvišje sodišče obsodilo radi bogokletstva v trimesečno ječo in po prestani kazni na izgon iz Avstrije.
Leto repatic naz>vijajo astronomi leto 1910. — Razven dveh velikih repatic -Haliejeve in nove repatice 1910 A je še množina manjših kometov, ki se bodo to leto pokazali. Tako n. pr. repatica 1905 II. S\vift je bila januarja v perihelu (v največji bližini solnca), a ni je bilo moči opaziti, ker je bil njen tek za zemljane nepo-voljen. Tako bo tudi opažanje Tempelove repatice, ki bode prišla koncem marca v perihel. Tudi njen pot je to leto za nas ne-
repatici 191oTTTežko je določiti položaj črte, v kateri potuje ta zvezda, ker njena po ni kriva črta, ampak najbrže pravec, tako da se zvezda ne bode vrnila nikdar več.
Zanimiv roman italijanskega trapista.
— Iz samostana Falconieri je utekel — to je v kratkem času že drugi slučaj — pater Mocer. Imel je neko francosko damo za ljubico. Sedaj se je marsikaj lepega izvedelo iz samostanskih zidov. Ha bi prior i zabranil nakim vile Falconieri od strani nemškega cesarja, je dal po patru Moceru pisati v Iterolin anonimna pisma z očitnimi' lažmi, da je vila stara in le ža bivališče I podgan sposobna. Povedal je pa tudi pa-J ter Mocer, kako so si izmislili trapisti pra-j vljico o treh studencih. Ko so namreč ob-I glavili na mestu, kjer je sedaj samostan-' i ska cerkev,  sv.  Pavla, je glava  trikrat J odskočila in vselej je nastal studenec pod dotikljajem gjave.   Seveda, toda zvečer jih menihi napolnijo in zjutraj pa delujejo za lahko verno ljudstvo.
< Razkositev Rockefellerjevega premoženja. — Rockefeller. znani amerrkanski milijonar, namerava razdeliti svoje velikansko premoženje še pred smrtjo in napraviti po vzgledu milijonarja Carnegie ustanove v blagor civilizaciji, znanosti in v lajšanje človeškega trpljenja.
Itnouitejši Slovenci, pristop h obrambnemu skladu družbe su. C in ITI, bodi Dam sueta dolžnosti
na IV. redni občni zbor
dinarskega in gospodarskega društu^ v Komnu
vpisana zadrugo z omejeno zavezo ^ ki se bode vršil
v nedeljo, dne 13. marca  1910
ob 3. urah popoldne
v društvenih prostorih t Korona hšt 88.
DNEVNI RED:
1.   Čitanje zapisnika  zadnjega  občnega zbora.
2.   Poročilo načelstva in nadzorstva,
3.   Odobritev računa za leto 1909.
4.   Poročilo o izvršeni reviziji.
5.   Volitev nadzorstva za leto 1910. (J. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi) sklepčen, izvršil se bode ob 4. uri popoldne na istem mestu in ?. istim navedenim dnevnim redom drug obent zbor, ki veljavno sklepa no glede na Število navzočih zadružnikov
(            V Komnu, dne 3. marca 1910.
' »Vinarsko in gospodarsko Mftro" t Komnu
t               vpisana zadruga i omejeno zavezo.
Mali oglasi.
RaJmanJSi pristojbina stane HO vin. Ako je oglas* obselncjM se računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSc inseriranjc za trgovec in obrtnik«.
Koliko Jo manjftlh lr«ovcov in obrtniku v Uorltl, ktitorilt in\ deželi (in celo v moHUt) niluV" no p i/.nn, ker nikjer n« insciiifljo. Skoda ni tn:ijima.
licenca za sedlarsko obrt R!:s!i
¦ larskL mojster v (*J»rid  na   K»»nm ,5tov. 1>. ---¦ (Istota m se sprejme tudi pomočnika.)
Prodi se v Gorici novi hi$a, *L$$*$
I »o štiri sob« vsako.  Krasna  l<*,;n.       Pojasnila daje i.oštan, pismonoša
htm dubroid Co trgovino ali gostih v
Navesti jo  najemniški^pogoji in letni promet na Marijo Klun v   Skorji Loki.
anntnmnio     dobra   ohranjen,   so PUlOVanjC,    ,iro(|a   za   polovično Toizve se pri ,Zlatem j«Momt" v Gorici.
ZAHVALA.
Podpisani si štejejo v dolžnost izreči na tem mestu najprisrčne^u vlivalo vsem onim, kateri so v tako velikem številu blagovolili, spremiti k -¦ Čuemu počitku blago nam hčerko, oziroma sestro
Josipino Sfiligoj,
kakor tudi za vsa pismena sožaljua sporočila. Posebno pa bodi izrečena najiskreneja zahvala častiti duhovščini, gosptj štic-ovi za lepo opremo mrtvaškega odra, dekletom in sorodnikom za krasne vence, vrlim fantom za, prostovoljno preskrbo godbe in pevskemu zboru iz Biljane 2a ginljivo petje. Naj bilo to bi v tolažilo.
Al Ti, predraga nam Pepina,
ne pojdeš nikdar ia spomina'.
DOBROVO, dne 3. marca 1910.
Kožuh
Sprejme se takoj
2 izurjena kevaea za fužino.
Natančneje pove naše ujravniStvo,
Žalujoči starti, sestre in bratje.
Najcenejši in najboljši nakup    l
D*- v modni trgovini ¦"•¦•                 1
ENGELBERT SKUPEK
Gorica - Via Scuole 6                  |
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje
Hotel .Pri-. Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s-teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — DomaČa in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pjvo. _ Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Z a   g o	spode;
Srajce	Dokolenke Čepice                 .
Ovratniki	
Zavratnice	Dežniki
ManSeti	Pasovi
Gumbe za manšete	Podveze
Naprsniki	Gumbi
Spodnje hlače Naramnice	Turistovske oprave Žepni robci
Rokovice	Gamaše
Modni telovniki	Klobuki
Nogovice	
Z a  da me:
Srajce
Hlače
Spodnja krila
Predpasniki
Pasovi
Nogavice
Korseti
Glavniki
Žepni robci
Našitki za perilo
Toiletno milo, Parfum
One »ttrogo solidne!
Cenjenim odjeitulcem na deželi potljem blagu na izhero.
Zahuala.
Po<Jp;sani se najloplejc zahvaljuje gosp.
$v. ^ii)Hor-a \kč-a,
občinskemu zdravniku v Kobarida
za veliko prizadevanje, požrtvovalnost ter izvrsten  vspeh pri zdravljenju obolelih na mačuku (.tifusu) na Vršnem. — Gospod zdravnik je prihajal večkrat v najslabšem vremenu in v poznih nočnih urah k bolnikom na Vršno ter marsikaterega o/cl smrti. Vsa čast takemu zdravniku!
Županstvo na Libušnjem
dne 1. marca 1Q1Q. župan: Ivan Brgriiicj.
M
Kmečko-delauska gospodarska zadruga
ima t'kleteh""zadružnih  kmetov v  Do-bravljah,    Skriljalt,    Kamnjah,    Hrjali, . Šmarjah in -drugih vas« li
veliko množino iztornep vipavskega vina.
Priporoča se eenj. gostilničarjem in drugim konsumerilnm. Dobiva se od 56 lit. naprej po jako zmernih cenah.
Posestniki,
ki rabile pripomočke, da zbolj«a'e svoja vina, obrnile se tozadevno na dobro-
znano mirodllnieo
Ant. Mazzoli
Bi,»Gosposki ulici.
Lekarna   Cristofoletti v Sonci na travniku.
Trskino (Stokflževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolet-
nim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica teqa olja naravno-rmene barve po E HO, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba tefin olja jt? soscbno priporočljiva  o'rokom   in  dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno  ojje se železnim jodccem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
.    Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.   —       -------
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Horvegije, preišče .ce ve.no v mojem kem. laboratorija,
predno se napolnjo steklenice. Zato zamorca* jamčiti svojim   čč.   odjemalcem glede čistote in
-   ,   .¦   stalne sposobnosti za zdravljenje.   ===
G istofolettijeva pijača iz kine in železa.
NajboljSi pripomoček pri zdravljenja s trškim ojjem. —   Ena steklenica stane  1 krono   60 vinarjev.   —
Tamkaj dobilo vse one pripomočke, k; so dovoljeni po novi vinski postavi.
Priporoča se še posebno oni čistilni prašek, ki zamore ščisiiii y 24 urah še tako motno vino.
Josip Patek
naslednik Karola Čufer
prva in edina slovenska  kleparska   delavnica in trgovina v Gorici,
ulica  Križna   štev. 8
izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih.
Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vi--trijol, polivalnike za vrte. — Novost" ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni.
Agro-Merkur
v Ljubljani.
(Jpadoi prostori UatKz ^Mioo^a ulica sM. 8.
Podružnica Trst, ulica Stadion si. 3.
Skladišče  in   kleti   v   Ljubljani   in  Trstu.
Agro-Merkur je trgovcem   in  gostilničarjem   itd.,
zadrugam,  društvom   itd. najboljši vir za nakupo-
¦               vanje blaga ==
POZOR! Umetna gnojila,galica, žveplo,krmila, semena,stroji in orodja. POZO!!!!
Vina,  štajerska, istrska, dalmatinska,  dolenjska, goriška,   vipavska,   zajamčeno
pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje, itd.
Agro-Herknr preskrbi sploh \saEo blago. - Agrc-Mcrknr kupuje vse pridelke —                 in izdelke.   =^z_—
Cene najugodnejše !                                             Postrežba točna !
Zahtevajte  pravila,  cenike,  ponujajte svoje  pridelke !
A. vi Beri ni
Gorica, Šolska uliea št 2.
uelika zaloga =
== oljkinega olja
prve vrste
mjbiljiilIHfc iz 'stre, Dalmacije, ^oifeUe, Sari in Niče
a prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Eron — '96. 104, 1'1L,
1*20 12     1-36, 144, 1-60, i'80, 2"~ 240.
za luči po ?2 vin.
-------Na debelo cene ug-odne.     --------
Pošilja  poštnine prosto na  dom.   Posodo * > pušča  kupcu   do   popolne   vporabe olja; |>o
vporabi se sppt zameni s polno, Pravi   vinski   kis   in   navaden.   .Zaloga ------------------ mila in sveč. --------———
C ene ; merne.
Ko zdaj že vsak po zraku lela, bodočnost, zračna se obeta, le vsak  -0110»  naj si priSpoga, da mu ne ho pretežka noga. Kdor pa ne mara pod nebo, po zemlji rabi naj
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
PJ = 5500 = |
not. potrjenih zdravniških in privatnih
spričeval potrjujejo, da najuspešnejše
odstranjujejo
Kaiserjeve
prsne karamele
— z znamko.tre h  smrek —
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir              ^iiSJfnWi < > i?rfi?i c—               ^age v soteski
Gorica drž. kol.— Solkan      " -^P^s*^'u-            (last verskega zaloga).
Osrednje voflstvo: Trst, Via ila Caserma št i. i p mU «P. m
hripa?ost; zashženost, katar, krčni I is oslovski kašelj.
I Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza «0 vin. Dobi «e v lekarnah A. de Gironcoli — Gorica, I. Cristofoletti — Gorica, Rug- I giero Kurner — Gorica, G- B. Pontoni | — Gorica, L. Giiubich — Gorica, v utirodilnici E. Mazzoli Gorica, v lekarni J. Hus — Vipava, Maks Kozover — Ajdovščina, L. Jursche — Ajel.
Interurban. telef.: Gorica 5t. 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v Edit Zaloge: Solkan;   Trst,  Via   della caserma i:
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljei, ulica .Sv. Dujme, Xa novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposlrje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad L50 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotografi en i zavod v S ilkaiiu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i, t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 00.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Resera za izgube K 21.000. ! Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. ,
J. Medved, Gorica
Tekate, Josipa Verdi št. 32.
Nadomestek *
Anker-Pain-Expeller
je povsod pri poznano kot najboljše sredstvo proti prehiajeujo. itd. Zn ceno 80 vin., K 1 40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravilo, se je pOFluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „81* drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi.
Or.RICETERJEVAUSKABNA___
prL.i»_«*j*t«gi lovu" t Prag!
UBabethgabae  Ltev. s> fc<r Ocstio r»jj)06ili«u]«.
Haute Noveaute!
Nova moda za pomlad in poletje!
Volneno blago-----------------
za obleke in bluze;--------
raznovrstna svila, -*-------
modni foulard,-----------------
perkaliu,   kambrik,-------t
liberti, organdi.,-----------------
batist, cefir,---------------------
pahama in otoman   blago, nove tkanine.     —------------
Sifon za perilo,------------
iibeljeno platno,     — — domače platno, — — —
fino platno,-------—
vezenine,  čipke, vložki, orijentalske čipke, — —
fantastični motivi,-------
čipkasti ovratniki, — -šerpice, šerpice iz čipk (flabot) svilene šerpe. —
Pregrad & Černetič
GORICA.
ffl^2W?8|
W&k
KČSteT
------------Aplikacije, — — —-
novi   okraski   za   obleke: trnki in našivi,  — — — —
-----------------moderni pasovi,
elastika . za pasove,   -------
nogovice, rpkoviee, perilo za ženske, in moške*--------
, Različne opreme za sobe: preproge, zavese (volnene in iz čipk), odeje volnene, flanelaste in šivane; žima, perje, in volna za postelje; cele oprave za novice — po   najnovejši   modi.--------
Razno snkiieno in volneno blago; najnovejši tizorei. — Potrebščine za šivilje in krojače, po najnižjih oc-nali, ITzorci se razpošiljajo zu» stonj in poštnine prosto. — Ostanki različnega l>la<fa se prodajajo za polovično —------------ceno. — — —   —
Lastna izdelovalnica perila za dame in gospode.