AÑO ljudi obha-v kateri „ugotavljata“, da bi „dobro ! „vedno med seboj posvetovala“. Opazo- i~med ministrov’ ki iih ie imenovala jelo „peronhtični praznik“, pripravljena vse-evropska konferenca valoi ugotavljajo, da Pompidou nada- služila zmanjšanju napetosti na evrop- jjtre znano de Gaullovo politiko „zbli-skem kontinentu“. Francija podpira ževania“ med Moskvo in Parizom. I Z TEDNA TEDEN ■ i Kanadska vlada je priznala rdečo (vjetske zveze. Solženicin sam je osem vanje v East Lausingu. Ker je bilo v tej jatelji in popolnoma izginili v ilega’o. inlne energile, ki se poraia v nas vsled Kitajsko ter je Čangkajškov veleposla- (let preživel po drugi svetovni vojni v množični organizaciji večina koristnih 1 črnski vodja Black Pantherjev Fred naše totalne predanosti revoluciji, vsled nik v Ottavri že zapustil Kanado. Ka-: sovjetskih taboriščih, budal, pa so nekateri izmed njih spre- Hampton, ki ga je policija ubila 4 de- česar smo izgubili sleherni strah pred nad ka v’ada je objavila, da smatra gledali, je prišlo na zborovanju do hudih besednih in fizičnih spopadov. Skrajni levičarji v SDS, ki so na zborovanju ohranili vodstvo organizacije, so se uprli celo nasvetom vodstva ameriško marksistično-leninistične stranke Progressive Labour Party (Napredne cembra lanskega leta, je označil Wea- nasiljem,“ je izjavil eden od članov voj- , pekinški režim za „edino zakonito vla-ihermen za „anarhistično, pustolovsko, nega sve+a 'erorisričnih Weathormsnav. j do Kitajske“. Kanada je prva država mazohistično teroristično organizacijo, Edvard Daladier, francoski pred-rednik, ki je leta 1938 šel v Muncheri na. pogajanja s Hitlerjem je minuli te- Sami po sebi obe teroristični rrga- na amerišM cebni, poleg Kube, ki je ; den umrl v Parizu v starosti 86 let. ki bo izvedla revolucijo v ZDA“. nizaciji — dasi ju iz ozadia vodi ko- 1 priznala rdečo Kitajsko. j Bil je zadnji preživeli državnik tkim. Ker jim rovarjenje proti družbene- munistična partija in preko nje Kremelj Ameriška vlada je priznala novo j miinchenske četvorice: Daladier, Čham-mu redu z infiltracijo v obstoječih usta- sam — se ne bi predstavljali resne ne- bolivijsko vlado, ki ji načeluje general berlain, Hitler, Mussolini. , novah in organizaciiah ni uspevalo, ker varnosti za svobodno severnoameriško Torres. Govornik zunanjega ministr- j FBI je ujela črnsko teroristko 26' delavsko stranke — PL) te- z njo pro- jim množične poulične demonstracije in družbo, če jima ne bi bilo polje rovar- stva MnCloskev je izjavil, da je Torres letno Angelo Davis, po vsej državi pa kinili. Moocetungova tkim. kulturna revolucija jjm je bila vodilo za nadaljnje rovarjenje. Na štiridnevnem zbo-ovaniu SDS v Flintu (od 27. do 30. decembra 1969) je tkim. vojni svčt Wee therm armv odločil, da se morajio definitivno ločiti od ameriške dn-žbe in oditi v nodzemlje. Znotraj SDS je takrat po cenitvah ona,-zovalcev jedrna teroristična sb—nina Weatherman štela okrog 400 članov. Ti so se začeli takoj po končanem zbo- i::gredi niso rojevali zaželenih sadov, jenja med mladino na široko odprto „prevzel kontrolo Bolivije preko ustavne še iščejo voditeljico belih teroristov ker so v spopadih s policijo morali be- vsled strahovito razpasenega uživanja akcije bolivijskih oboroženih sil“. Med- Weatherman Bernardino Rae Dohm. žali, jim je ostal še teror. Določili so, mamil, razvratnosti in neprizadetosti tem je Torres objavil, da ne namerava Angela Davis je bila na prvem me-tu, predno so šli v ilegalo, svojo politiko: za duhovne vrednote, če dodamo k temu vzpostaviti rednih diplomatskih odno-| Rae Dohm pa je sedaj zavzela prvo vsak član mora izvršiti najmanj eno še brezbrižnost in lagodnost današnje sov s Kubo in drugimi komunističnimi mesto na FBI listi najbolj iskanih zlo- i’egalno dejanje in skrbeti za stalno potrošniške civilizacije, ki jo uspava dravami, bolivijska vojska pa je v čInčev v ZDA. nalogo eksploziva. | zlasti njen tisk, kateri imenuje sever- zadnjih dneh pobila nad 30 gverilcev,, - Sedaj obe, bela in črna teroristična noameriške teroriste „mlade radikale“, ki so se pojavili v severnem delu dr- organizacija, Weatherman in Black morilcem drugod pa nadeva kdove kak- žave. Panthers, vzporedno rovari+a v ZDA. I šna drugačna nedolžna imena, namesto 1 Dvanajst ujetnikov v sovjetskem Dva Litvanca, oče in sin, sta nasilno ugrabila sovjetsko potniško legalo in prisilila pilota, da ju je zapeljal v Turčijo» Letalsko strežnico sta ubila, pilota pa ranila. Moskva zahteva od’ Turčije, da Litvance vrne, . .................... . .. i Kolera se je razpasla v Carigardtt m-ih ne skuoine. ki so med sehoj izpe- gih varnostnih oddelkov ter sejeta zme-; vso silovitostjo, da se izogne zli usodi, Solženicinu, v katerem mu čestitajo k ter je zahtevala že nad 60 smrtnih žr-kiale celično organizacijo. Prekinili so, do in teror med prebivalstvom. j ki jo ji komunizem v vseh različnih nagradi. Razmnožen«, kapre pisma kro-j tev. Oblasti so Ustavile večino prometa ■ “nai!,Vnl1 T,r,nravi!* j žjj0 p0 Moskvi in drugih mestih So- I s Carigradom. Nastavljata eksplozivne naboje po urn“- , da bi jasno odkrival resnico, potem se taborišču pri Mordoviji, južno od Mos verzah in drugih javnih zgradbah, lzva-j bo nekega dne moralo zgoditi, da bo kve, je iztihotapilo iz taborišča pismo rove n ju 30. decembre 1969 razhajati v ista napade na člane policijskih in dru. ; svobodna človeška družba reagirala z Nobelovemu nagrajencu Aleksandru 50 | celo odnose s svojimi družinami in pri- I „Naša politika je eksplozija ustvar- j enačicah pripravlja. MILOŠ STARE DEMOKRATIČNA ALTERNATIVA NAČRT VANE IVANOVIČA '/ Dovolj dokazov imamo iz preteklosti in sedanjosti, da ne more priti v Jugoslaviji do demokratične alternative, če bo prevladovalo mnenje, da imata cen -trala ali en sam narod sama po sebi vse pravice in da ta narod ali centrala odstop atA' ostalim narodom pravice in de -lokrog, kakor ju je volja. To odstopanje je namreč pri centralistični ureditvi dopuščeno le v toliko, .v kolikor centrala ali priviligirani narod smatrat-., da. nista prikrajšana na vplivu in moči: K mirnemu sožitju narodov Jugoslavije ali narodnih držav sama decentralizacija ne more prinesti rešitve. Pri njej je • že izhodno stališče zgrešeno. Naj bi bila decentralizacija še tako ši-rpka, je vendar osnovno načelo, na katerem’ sloni, tako, da ne more privesti do pravičnih in prijateljskih odnosov med narodi. Iz temeljnih načel in uveljavljanja teh načel v Ivanovičevem načrtu demokratične alternative, objavljenih v zad-dji številki našega lista, pa je mogei bralec spoznati, da je ena najbolj pozitivnih strani tega načrta v tem, da naj bi bila Jugoslavija zveza držav, Zgrajena na suverenosti, samoodločbi in enakopravnosti vseh narodov v Jugoslaviji. Države članice ne sprejemajo ničesar od centrale ali drugega naroda. Pač pa države članice odstopajo Zvezi .tisto, kar je' nujno za njen obstoj in kar je v interesu narodov. Res je primer Jugoslavije in narodov, ki živijo v njej, svojevrsten. Zato. je tudi verjetno,! da bo demokratična alternativa nastala v obliki, katere pravniki ne bodo mogli uskladiti s teorijami o konfederaciji ali federaciji. Svojevrstne razmere kličejo rešitev po -sebne vrste. Danes- objavljamo v razmišljanje in študij drugo polovico Ivanovrčevega načrta demokratične alternative, ki vsebuje poglavja: Razdelitev pristojnosti, Organi Zveze in Obvezna načela za Zvezo in države članice. VELIČINA. — Duša, ki ne zazna in ne spoštuje vsega tistega, kar je resnično in globoko v drugi, drugače čuteči duši, ni velika. Kjer duh ne more razumeti, mora slutiti in, kjer ne more slutiti, mora verjeti. Gustave Thibon, Le pain de chaque jour, str. 138. II. kvimih zakonov na svojem področju in ’ podeljevanje državljanstva pa bi pripadalo državam-članicam. 10. Ustava Zveže bi poskrbela za zagotovilo in postopek, po katerem bi bili v zveznih službah in njenih ustanovah - narodi Jugoslavije, narodnostne skupi-ne in manjšine zastopane sorazmerno ! po številu, ki ga . imajo v razmerju s 1 skupnim številom državljanov Zveze, i ; (Primeri: ministrstva Zveze, Vojaško poveljstvo, Ustavno sodišče, Narodna banka, Glavna kontrola i. p.) Zvezna ustava bi določila' ustrezna ! zagotovila glede na sestavo zvezne vlade in Zveznega predsedništva. ORGANI ZVEZE 1. V interesu utrjevanja enakopravnosti med posameznimi narodi in drža-vami-članicami bi bilo. treba za določanje zveznih sedežev glavnih organov ih ustanov Zveze sprejeti načelo, da naj : se ti sedeži porazdele po držnvah-čla- 1 j nicah, a ne načelo osredotočenja na ; ozemlju ene same države-članice. ! RAZDELITEV PRISTOJNOSTI - Zvezi bi pripadale samo tiste pristojnosti, ki bi jih izrecno določala ustava:!—t prva ustava ali poznejše spremembe in dopolnitve. Vse druge bi pripadale’ državam-članicam. . V pristojnost Zveze naj bi spadalu: • I. Organizacija Zveze: ustava, zvezni zakoni, izvršna oblast in zvezno sodstvo, kot so razloženi v tem načrtu. 2,- Zunanja politika in mednarodni odnosi — države-članice bi bile poleg tega pooblaščene v okviru diplomatskih predstavništev Zveze postavljati svoja posebna kulturna, trgovska, turistična in izseljenska zastopstva. ■ 3. Narodna obramba v tehle omejitvah. V pristojnost Zveze bi spadale: a) Določanje vodilnih smernic za organizacijo obrambe Zveze z okvirnimi zakoni b) - Organiziranje, uprava in zapovedovanje specializiranim vojaškim oddelkom in vojnim ustanovam Zveze v vojnam in mirnem času. Razen naštetih predmetov bi narodna obramba v mirnem času spadala v pristojnost držav-članic. V vojnem času bi celokupna narodna obramba kot celota spadala v pristojnost Zveze. Države-članice bi bile pocblaščene, da se obrnejo na Zvezo za sodelovanje v organiziranju svoje narodne obrambe. L. Finance Zveze. Dohodki Zveze bi bili neposredni: carine, in posredni: prispevki držav-članic po ključu, ki bi ga letno določal, parlament Zveze. . 5. Na področju civilnega in kazenskega prava bi Zvezi pripadala .pravica izdajanja okvirnih zakonov z vodilnimi načeli; izdelovanje teh okvirnih zakonov pa bi spadalo v pristojnost držav-članic. Na- področju trgovinskega, meničnega, čekovnega, pomorskega in avtorskega prava obenem z ustreznimi sodnimi postopki in na področju civilno,-sodnega in kazensko-sodnega postopka bi pripadala Zvezi izkliučno zakonodajna pristojnost'. Vse pristojnosti, ki niso izrecno dodeliene zvezni ustavi, pripadajo državam-članicam. 6. Valutni odnosi z Nar. banko kot z emisijsko ustanovo in carine bi bili tako urejeni, da bi Zve^a bila eno valutno in carinsko področje. 7. Na področiu gospodarstva. — Postavlianie vodilnih načel in usklaia-nie gospodarske politike držav-članic k"kor '-udi nadzorstvo nad uveUavlja-njem napel, ki jih je postavila Zveza. 8. Na področiu prometa, pošte, telefona, rad:a in te'evizije. Zvezi bi pripadala okvirna zakonodaja s postavljanjem vodilnih načel. 9. Zve"* hi r-ip-datp zako- nodaja o državljanstvu; izdelovanje o- 2. Vrhovni organ Zveze bi bil Zvezni parlament, ki bi ga sestavljali dve zbornici: skupščina narodov in skupščina držav. .. . - i Skupščino narodov bi volili istega dne po posebnem volilnem zakonu vsi | polnoletni državljani Zveze obeh spolov. 1 Volilni sistem mora temeljiti na šte- j vilčnem stanju posameznih narodov, narodnostnih skupin m narodnostnih manjšin. Skupščino držav bi sestavljali člani, katere bi v enakem številu za vso države-članice izbrali parlamenti držav-članic, tako da bi vsaka narodnostna skupina v okviru parlamentov držav-članic volila za skupščino držav število članov, ki ustreza sorazmerju med številom narodnih poslancev, katere ima tista skupina v parlamentu svoie države- članice, in skupnim številom narodnih poslancev parlamenta te države-članice. Punkcije obeh skupščin bi bile enakopravne. Postopek za izdajanje zakonov Zveze bi bil tale: Politične zakone, kot so zakoni, ki urejajo organizacijo Zveze, razmerja med Zvezo in državami-čla-nicami in zakone o političnih pravicah državlianov, med njimi na prvem mestu volilni zakon, naj bi sprejemali obe , zbornici z dvetret.jinsko večino. Zvezne zakone, ki nimaio političnega značaja, bi sprejemali obe zbornici z navadno večino. 3. Zvezna ustava bi imela določila o položaju poglavarja državne Zveze in zvezne vlade skladno z načeli parlamentarnega načina vladanja in popolne enakopravnosti narodov Zveze. 4. Zvezno ustavno sodišče bi odločalo o vprašanjih ustavnosti zakonov in odločb Zvezne izvršne oblasti, o soglasju zakonov in odločb izvršne oblasti držav-članic z Ustavo in zveznimi zakoni. Zvezna ustava bi določila zvezne organe za izvrševanje nadzorstva glede uveljavljanja zvezne ustave in zveznih zakonov pri državah-članicah. Ustava bi prav tako imela določbe glede sankcij, s katerimi bi v primeru kršenja zvezne ustave in njenih zakonov po organih držav-članic bila zagotovljena veljavnost zvezne ustave in zakonov. Ustavno sodišče bi prav tako odločalo o zaščiti človeških pravic in zaščiti državljanskih pravic državljanov Zveze, pa naj bi hh kv^li organi Zveze ali organi držav-članic. OBVEZNA NAČELA ZA ZVEZO f;- IN DRŽAVE-ČLANICE 1. Vsi državljani Zveze bi imeli- popolno ■ narodnostna, državljansko, politično in versko . svobodo in bi' uživali enakopravnost na vsem ozemlju Zveze na glede na njih spol, narodnostno, versko, krajevno in politično pripadnost.' Vsak državljan Zveze bi imel’pravico do svobodnega gibanja, bivanja, dela in političnega delovanja na vsem zveznem ozemlju. 2. Gospodarska, socialna in kulturna politika Zveze in držav-članic . y okviru njih pristojnosti naj bi temé—, | 1 jila na/spoštovanju dostojanstva človekove osebnosti ip na pravilno razume-. vanih idejah, o javni blaginji. V gospo-, darstvu naj bi vsa tri področja: zaseb-; ' no,-zadružno. in družbeno imela vsaka tisto • inepto, ki mu pripada, da bi s*, tako doseglo .usklajapje koristi članov družbe na eni in družbene celote na, drugi strani, 3. Zlasti naj bi bilo zagotovljeno:: svobodno, zadružno: združevanje in go-. 1 jitev zadružne lastnine, pravica dob i do kmečke posesti, svobodno sindikalno združevanje, vpeljava resnične udeležbe delavcev v upravi podjetij in njih"; . dobička na način, ki upošteva koristi , j gospodarstva in družbene celote. ': 1 4. Svoboda vere in vesti, svoboda' Cerkva, verskih organizacij in javnega izpovedovanja njih verskega nauka naj. bi bilo 'zagotovljeno na vsem zveznem' ozemlju. Cerkve in verske organizacije vseh ver naj bi bile ločene od drža.ve, tako od Zveze kot držav-članic, a istočasno naj bi’bila zagotovljena svoboda I v tem pogledu, da bi bile proste vpliva j ih 'póse'ga ’drzávnih oblasti tako zveznih, : kot držav-članic v njih notranje zade-." I ve, verske in cerkvene. Cerkve nai ima-' , jo svobodo glede verskega pouka. »»■»■■»■«■wMwaaaaaaMeasMii Goriška in Primorska Z E Ü A I J E SVET Anica Kralj Za slovo vrli ieni Prišla je iz Belgije žalostna vest: 3. septembra so v Bruslju pokopali gospo Slavko Roex-Brečko. Zapušča moža Rajmonda in troje otrok: Milana — zdravnika, Ingrid — medicinko, Reziko — študentko. * * Večini bo ime umrle gospe nepoznano. Nekateri se bodo morda le spomnili ženske ankete „Slovenska žena doma in v svetu“, ki je izšla v Zborniku leta 1968. Eden med najbolj zanimivimi odgovori, je bil prav oni od gospe Slavke Roex-Brečko. Iz ponatisa dela njenega tedanjega dopisa bomo začutili moč njene osebnosti. Njena močna vera in velika ljubezen do vsega našega naj prinese naši ženi-materi v tujini novega poguma, predvsem pa čuta odgovornosti za krščansko.in slovensko vzgojo svojih otrok. * f „Leta 1922 sem se rodila v Raj-henburgu v Sloveniji. Starši so bili trgovci, ko pa so izgubili vse imetje, smo se izselili v Belgijo in naselili v rudniškem kraju — Limburgu. Tam je že živelo dovolj Slovencev in družine raznih' drugih narodnosti. S sestro in bratom sem bodila v osnovno šolo s poukoni v flamščini. Ta jezik tudi resnično' obvladam. 'Doma : s starši smo gfovbrili vedno slovensko In po njih nam je vse kar je bilo slovensko, postalo ljubo r in drago. Rasti i smo‘in ž nami so rastle naše- sanje in toplo upanje da' se lepega 'dne vrnemo v domače kraje,bamor ? spadamo, e*Nastala je vojna — leta so’ se' vlekla in z njimi naša mladost. Po preobratu nam je oče izjavil z žalostjo v srcu, da se ne bomo več vrnili domov, v Jugoslavijo. Meni se je zdelo, da se mi je ves svet zrušil pred nogami in z njim vse moje iluzije. Nisem mogla razumeti, zakaj je prav nas, mene, usoda pognala po svetu in postavila na tuja tla, zakaj mi ni bilo dano živeti, rasti in se duševno razvijati v svojem’ kraju in se učiti v svojem jeziku, ga obvladati ter slovenski domovini služiti do konca dni. Ata me je skušal tolažiti; občutil je globino moje bolesti, zavedal se pa ni, da se je ljubezen do slovenstva v meni že tako ukoreninila, da je nikoli nihče več iztrgati ne bo mogel... “ „čas je bežal. Srečala sem fanta, svojega sedanjega .moža. On je Belgijec po rodu. Dokazoval mi je, da je mogoče ostati Slovenka tudi v Belgiji, čeprav se z Belgijcem poročim. Leta 1945, po poroki sva živela dvanajst let ob morju Ostende. Tam ni bilo niti ene slovenske duše. Moj mož, ki se je naučil slovensko že pred poroko, je bil edini, s katerim sem vedno slovensko govorila. Vedela sem, da ni to popolna slovenčina, saj nikoli nisem imela možnosti se je naučiti... Vendar je postal naš domek tam ob morju čisto slovenski dom: zaslišala se je slovenska otroška govorica, ' zadonela naša pesem, spoštovali smo naše običaje — celo nageljčki in rožmarin so imeli svoje mesto. In bila sem srečna.“ Po dvanajstih letih so se preselili v Bruselj. „Tukaj živi nekaj Slovencev, le pre- več so razkropljeni po prestolnici. Vidimo se le prvo nedeljo v mesecu pri maši. Rada bi videla, da bi nas bilo več, da bi imeli organizacije in ustvarili skupnost, ki bi nam bila v veliko moralno in kulturno oporo. Predvsem bi pa bila koristna naši mladini. Po-s sameznik v tujini se ne more dolgo obdržati to, kar je po rojstvu...“ I „...Doma govorimo samo slovensko, i a vendar kljub temu, da je otrokom vse kar je slovensko prirastlo k srcu, bodo kmalu stopili v samostojno življenje in njihovi domovi ne bodo več povsem slo-i venski.1' ...Trdno upam in želim, da bi ohranili zavest, da si ni nihče izbral staršev in da so po materi tudi sinovi slovenskega naroda.“ I „Moie življenje je bilo eno samo hrepenenje do slovenske domovine in do našega jezika. A žal mi ni bilo dano živeti v Sloveniji.“ „Priporočam pa vsem materam v tuiini, da bo samo neomaina linhezen do svoiega naroda in jezika mladini. . kazala v živlieniu pravo pot.“ ] O ženi vzgojiteljici, je tako-le n*-; pisala: j „Gotovo bi odgovoru neka! manjkalo nekai bistvenega, če ne hi omenila še slede^e^a: žena je tudi vzgojiteljica. Ne samo svoiih ofrok; rminrei teh. a r>e le teh: novsod ie možnost, da sete duhovno seme božie besede, če se te svoie velike dožnosti zaveda, če sama da te želod z lenim krščanskim življenjem, potem gotovo vpliva na zgodovino človeštva, saj vemo, da je končni vodnik človeškega rodu Bog. in da jo krščanstvo velikokrat čudežno vplivalo na razvoj zgodovinskih dogodkov, ko je z molitvijo Izprosilo čudeže. Zmago j n«d Turki uri Lemutu .je pripisati goreči molitvi rožnega venca. In Bog še posevn v zgodovini,!“ .. . - ... Hvala, gospa’ Slavka; „ , .. .. DEŽELNI ZAKON O SLOVENSKI NARODNI SKUPNOSTI I Pred meseci je deželni svet Furia--nije-Julijske Benečije sprejel zakonski osnutek, ki ga je predložila Slovenska skupnost, po katerem bi se slovenske narodna skupnost v Italiji imenovala s. polnim imenom in bi se ne skrivala 1 za „skupnostjo, nosilko posebnih inte- 1 resov“. Rimska vlada pa je ta zakon! dežele Furlanija-Julijska Benečija zavrnila. Zaradi tega je Slovenska skupnost zahtevala, nai dežela ponovno po šlje osrednji vladi v Rimu zakon v odobritev. Na to zahtevo se je deželni svet sestal 18. septembra na izredni seji ter je z absolutno večino ponovno izglasoval že prej sprejeti zakonski osnutek, po katerem se slovenska skupnost tudi izrecno priznava. Proti osnutku so glasovali le predstavniki libéralo-” in neofašistov. Zakonski osnutek so . nato poslali nespremenjen v odobritev; | v diskusiji so govorili predstavniki sko- I ro vseh strank in grajali zadržanje j rimske vlade. Predstavnik Slovenske skupnosti dr. Štoka je predložil tudi resolucijo, v kateri je zahteval, naj gre deželni predsednik v Rim, kjer naj osebno razloži zahteve slovenskega prebivalstva in težnje vsega prebivalstvo dežele. V imenu deželnega odbora je vsem govornikom odgovoril odbornik Stopper, ki je tudi sprejel zahtevo Slovenski skupnosti. Predsednik deželnega odbora Far-zanti je nato res odpotoval v Rim in posredoval pri vladi, naj ne zavrne osnutka. Prav tako pa je Slovenska-skupnost poslala svojega predstavnika dr. Štoka, ki je interveniral v istem vprašanju, poleg tega pa še o zakonskem predlogu za državni zakon o kazenskih določilih v prid zaščite narod* nostn.ih manjšin, ki ga je deželni svet tildi že dvakrat sprejpl. SLOVENSKI ŽUPAN V NABREŽINI Po dolgih pogajanjih med Slovensko skupnostjo in levosredinskimi strankami je bil na izredni seji nabrežinskega občinskega sveta ponovno izvoljen za župana dr. Drago Legiša, ki je občino vodil tudi zadnjih pet let. V občinskem odboru bo poleg Legiša še en svetovalec Slovenske skupnosti Antek Terčon. Dr. Legiša je zaradi izvolitve za župana podal ostavko na mesto v pokrajinskem odboru, v katerega je bil izvoljen ob zadnjih volitvah. Pred koncem seje je župan dr. Legiša prebral upravno-programski sporazum med Slovensko skupnostjo in strankami leve sredine za delo nove občinske uprave. Izjavil je tudi, da se zaveda težav, ki jih bo treba premostiti pri vodstvu občine, ki je močno narodnostno mešana ter leži med Trstom in Tržičem. Govoril je o raznih ekonomskih problemih, o problemih italijanskega prebivalstva in o slovenskih problemih, posebej je še poudaril postavitev dvojezičnih napisov po vsem de-vinsko-nabrežinskem ozemlju. KOROŠKA „KOROŠKI SLOVENCI V EVROPSKEM PROSTORU“ Tak je naslov obširne idejno-poli-tične študije, ki jo je v Celovcu pripravil dr. Valentin Inzko. Knjiga je izšla ob petdesetletnici koroškega plebiscita. V njej pisec razpravlja o plebiscitu, o programu Narodnega sveta koroških Slovencev ter o slovenskih narodnih manjšinah v alpskojadranskem svetu. V posebnem poglavju pod naslovom „Koroški Slovenci v republiki Avstriji“ pa je izčrpno obdelano delo in razvoj koroških Slovencev od 1. 1918 do 1970. Knjiga obsega 104 strani, stane 30 šilingov in se more naročiti v knji-, garni Mohorjeve družbe v Celovcu. KARDINAL SLIPYJ V CELOVCU Vrhovni nadškof ukrajinski, dr.- Jožef Slipyj • je ob. „svojem obisku pri svojih rojakih v Avstriji, obiskal.4. oktobra tudi. Celovec.-Isti-dan je maševal v kapucinski cerkvi za Ukrajince-na-Ko- roškem, ki so ga sprejeli z zastavami in mu ponudili po stari slovanski navadi kruh in sol. Po maši ga je pozdravil v imenu krškega škofa, ki je bil ta dan na birmi, kancler dr. Franz Kirchner, v imenu slovenskih udežencev pa dr., Metod Turnšek. Nas’ednji dan je kardinal z dvema ukrajinskima duhovnikoma daroval Sv. mašo v kapeli provincialne hiše šolskih’ sester. Maše so se udeležili slovenski duhovniki prelat Aleš Zechner, prof. Janko Polanc, škofov tahvk Mihael Krištof in dr. Metod Turnšek ter šolske sestre ter dijakinje iz Mohorjeve hiše: Med mašo je kardinal v nagovoru* pozval navzoče k zvestobi Bogu irt na--, rodu in poudaril da je zelo vesel, ker* se nahaja med Slovenci, katere pozna,-in ve, da/so. verni in kulturni narod. Po maši. v staroslovanskem obredu se jo’ kardinalu Slipyju zahvalil' prelat AleS: Zechner za sv., daritev med Slovenci im za. Slovence,- dekleta pa so mn v slovo'' zapele-Marijino -pesem, ■ v: i« »iowwiie S i O V ff N C I V A * • ( N T I N I Osebne novice sodelovali z molitvijo in petjem in številni tudi pristopili k sv. obhajilu. Po sv. maši je bila proslava. Po pod gradom. Vse to bo zgrajeno verno "j po stari, tradicionalni slovenski arhitekturi. Računajo, da bo prva stopnja končana do leta 1974. Poroke. V župni cerkvi San Nico- PODSMREKA: V gradu Podsmreka višje kakor lam; življenjski stroški pa ias ¿e Bari sla se poročila g. Marjan pri Višnji gori bo muzej slovenske ljud- so od lanskega avgusta narasli za 2,8 Šilar in gdč. Renne Margosa. Za priči ! zdravne besede je izrekel g. Marjan ske arhitekture in bo to prvi tovrstni odstotka, pri čemer se je hrana podra- sta bj1» ženinu njegov brat Ivan Šilar, t Lbd Sledil ie avdiovizualni nrikaz i muzej v Jugoslaviji. V ravnici ob cesti žila v enem letu za 16,3, obleka m oba- j y g q 1Q oktcbra sta se v baz¡1¡ ' misijonskega dela. Ob krasnih slikah ! po hribčkih in dolinah okrog gradu in tev za 8,5, kurjava'in razsvetljava za y Nuestra Señora del Pilar poročila gdč. (nad 200), ki so pokazale misijonsko, v opuščenem peskolomu bo postavljenih 15,0; komunalne storitve in najemnine Beatriz Diez in g. 'rine Duh ml. Neve- delo Cerkve na splošno, in slovenskih; 30 objektov, ki bodo preneseni iz vseh za 6,9; stanovanjska oprema za 9*3; j- '»ti so bili- za; pričo njeni starši Tte. misijonarjev še posebej, so se navzoči koncev naše ožje domovine. Belokranjci higijena za 11,4; kultura in razvedrilo >eh “enfnu vživeli v misijonsko delovanje. G. La-* in Prekmurci se bodo naselili na rav- 7& 15,2 in promet za 9,2 odstotka. In- ,..?a starši g. Tine"Duh in ga. Iva Duh dislav Lenček, ki gotovo najbolje pozna1 niči ob cesti, Štajerci, Gorenjci in Do- deks cen gostinskih storitev je v pri-¡ ';bj. Marinšek. naše misijonarje in njih delo, je pove-* lenjci na hribčkih malo višje. Primorci merjavi z lanskim avgustom višji za ¡ V soboto, 10. oktobra sta se v cer- zoval posamezne slike. Azija, Afrika,* bodo našli svoj prostor v peskolomu, v 17,5 odstotka, pri čemer so se jedila v kvi v Sán Andrés poročila gdč. Silva..- Amorikn, črnci in indijanci poznajo gozdu nad graščino bodo imeli svoje enem letu podražila za 28.6, bremlko- ^g^büi™ evesti°*^jeiTPavel trud slovenskih delavcev na misijon-hrame drvarji in planšarji, žagarje in holne pijače za 18.5, alkoholne piiače pristoynik in ženinu ga.. Terezija Taš- skem polju, ki sejejo ljubezen Kristu-mlir.arje pa bodo postavili v dolino za 6,4 ter prenočitve za 10.4 odstotka, nar. Poročil ju je med mašo g. Franc sovo in Njegov nauk. Med pripovedova- BREŽICE: Preko brežiškega ozemlja tečeta najpomembnejši slovenski prometni žiliavtomobilska cesta in, mednarodna železniška proga. Zelo bli— LJUBLJANA: Na filozof, fakulteti v zu je tudi Zagreb— veliko potrošniško Beogradu je lektor slovenskega jezika središče. KI 'ub tem prednostim so Bre-Miha Mate. V preteklem letu je imel žice še vedno med manj razvitimi ob-140 slušateljev, kar pomeni znaten po- činami v Sloveniji. Kmečkega prebival-rast. Za študij slovenskega jezika se od- stva je še 39,8 odstotka, Od skupno ločajo poleg študentov iz Srbije v pre- 25.000 občanov pa jih je doma zapo-cejšnji meri tudi študentje iz Bosne, slonih le 3.400, v tujini jih dela 1.500. Hercegovine in Črnogorci. Nekaj sluša- Že nekai let je na brežiški ekspozituri teljev pa je tujih narodnosti. Zanima- Celiskega zavoda za zaposlovanje redno nje za študij slovenskega jezika se je prijavljenih 300 -do 400 brezposelnih. 1 somaševaH delegat msgr. Anton Ore-dvignilo v znatni meri zaradi ekonom- Zbuja pa se upanje, da se bo stanje har. Ladislav Lenček CM in Franc Soških interesov. Možnosti takih, ki znajo morda le zboljšalo. To úpame ute~>e- dja v mašnem nagovoru je msgr. slovensko, so za zaposlitev v Beogradu ljuje med drugim inegr'cija brežiške orebar poudarjal misijonsko misel, večje. To zlasti kot prevajalci v izvrš- , tovarne pohištva z ljubljanskim pod-; Koncil je to misel še posebej razvil in nem svetu pri Ekonomski politiki, U- jetiem ..Slovenijales . Ljubl janska to-, jj jjaj častno mesto v delovanju Cerkve. Grom, pel pa je sanmartinski zbor. Novoporočencem naše čestitke. BUENOS AIRES MISIJONSKA NEDELJA Tretjo nedeljo v oktobru posveča Cerkev spominu misijonske dejavnosti. Priporoča molitev in darovanje za misijone. S tem skuša ohraniti v božjem ljudstvu zavest o potrebi misijonskega delovanja. Proslava je bila v Slovenski hiši. Pričela se je malo po četrti uri popoldan. Najprej je bila sv. maša, ki so jo radnem listu, pa tudi kot koresponden- . vama aparatov in instrumentov ..Vernu" tje na predstavništvih različnih sloven- bo začela graditi svoj obrat za izdelo-skih podjetij v Beogradu. VELIKE LAŠČE — Proslavo 500- 5Vsi navzoči so pri svéti daritvi lepo vanie regulatorjev dotoka olja v olme peči. Računajo, da bo v tem obratu do- ; ster v p. (77), Jože Bemot, Stane Še bilo dela okrog 220 ljudL od tega 140 fic, France Gostinčar, bivši fotoatelje letnice Velikih Lašč so začeli 19. sep- -ensk_ 0Mina je dala podjetju „Vega“ »Doris“, Anica Schott r. Lozej, Leo-tembra z uprizoritvijo Levstikovega brezrl?,gno 20.000 kvadratnih me'rov Po!dina Šturm, Avgust Alič, Up., Rica junteza. O zgodovini Velikih Lašč je zemij;gga. Metliška tovarna ..BeCl" širi Lozar r. Krejner, uč. v p., Oblak Fran- ob tej priliki predavala učiteljica Justi- svf). obrat žensVeo.a perila v Dobovi. j čiška, prof. Ivo Mavrovič, Ivan Rutar, ________ _____________ na Jagodic. Pri nadaljnjih pripravah Vložila bo 4 milijone dinarjev. Veliko uP-> Kristina Terbus, medicinska se- pesem, kateri _ je_sledil_ topel pož- nje o delu naših rojakov so se vpletale misli in citati koncila o misijonih. Kar prehitro je bilo konec slik. Glasbena spremljava pa je bila svojevrstna: črnska maša iz bivšega belgijskega Konga. Za konec so še vsi navzoči zapeli „Povsod Boga". SAN MARTIN „Obraz matere“ je bil naslov predavanja, ki ga je imel na rednem sestanku Lige žena-Mati v San Martinu v četrtek, 15. oktobra g. proz. A. Zupan. Ob primerih iz slovenske literature je pokazal obraz matere, njeno veličino in njeno pomembnost za slovenski narod. Odlomki iz del Ivana Cankarja so še posebej pokazali, kano globoko je ta naš največji pisatelj spoštoval svojo mater. Po predavanju se je razvil živahen razgovor, ki se je nadaljeval potem še pri. čaju in pecivu, Materinsko proslavo so v nedeljo, 18. oktobra dopoldne pripravile članice SD O v San Martinu za vse san-martinske matere. V lepo pripravljenih sobah doma se je zbralo okoli štirideset mater, katerim so članice pripele rdeč nagelj in jih posedle za dolgo in bogato obloženo mizo. Nato so dekleta v čast zbranim materam zape Vsak teden ena Cvetko Golar DELAVEC Težka je moja pest, črna je moja dlan, v brazde razjedena, moj je obraz ožgan. Temen je moj pogled, kakor bi z ogljem zrl, raskav in trd moj glas, kakor bi jeklo tri. Kadar od dela grem, sinko se moj smeji rožnih mi lic v pozdrav: „Zlati moj očka ti!“ ' ZAHVALA Ko po smrti mojega dragega moža Jožeta Jonkeja, ki naj v miru božjem počiva, zapuščam za vedno argentinsko zemljo in odhajam k svoji hčerki Emiliji v Anglijo in ker zaradi starosti in bolezni nisem mogla vseh prijateljev iij znancev osebno pozdraviti in se od njih posloviti, sem prosila uredništvo „Svobodne Slovenije", naj mi stori uslugo in objavi v listu mojo iskreno zahvalo vsem, ki so bili z mojim pokojnim možem in z menoj vedno tako dobri, prav tako prisrčna zahvala vsem, ki so moji hčerki Emiliji pomagali j ri njenem prihodu v Argentino, in s katero zdaj od- , hajam na njen dom v London. Iskren ; ozdrav in prisrčna zahvala vsem in vsakemu posebej! Hvaležni: Gabrijela Jonke in hčerka Emilija, por. Novak. 24. in 25. septembra je sodelovalo Dru- I urame vzbuja tudi novomeška indu- S.ra, Josipina Vajda r. Pavlič (74), Te- takliuček 26. septembra moški zbor s poezijo velikolaških lirikov. LJUBLJANA: Kljub umirjenju nekaterih cen življenjskih stroškov je po podatkih republiškega zavoda za statistiko obseg podražitev od lanskega leta občuten. Malo-prodajne cene so bile v avgustu v povprečju za 12,6 odstotka Slikar Veno Pilon umrl Osebnosti, značilne za kulturno življenje Slovencev na Goriškem med prvo in drugo svetovno vojno, izginjajo druga za drugo. Za Francetom Bevkom so izgubili še enega značilnega kulturnega delavca. V Ajdovščini je umrl 23. septembra slikar Veno Pilon. Pilon se je začel uveljavljati najprej na Primorskem v Gorici, šele pozneje ga je pot zanesla v širni svet, zlasti v Pariz, kjer je po letu 1930 preživel večino svojega življenja. Na stara leta ga je pa domovina zopet priklicala nazaj. Vrnil se je v rodno Primorsko in se nastanil v Ajdovščini, ki je njegova rodna vas. Veno Pilon je sin slovenske Vipavke in furlanskega očeta. Rodil se je 22. septembra 1896 v Ajdovščini. Realko je dovršil v Gorici, odšel kot mlad študent na fronto in prišel v ru- drav predsednice krožka SDO gdč. Gabrijele Leber. Na posebno vabilo deklet sta se udeležila materinske proslave tudi slovenski dušni pastir v Ban Martinu g. Jure Rode in predsednik Slovenskega doma g. Franc Zorko; g. Rode je ob tej priložnosti čestital materam. Navzoča dekleta in gospe so nato zapele več slovenskih pesmi in .„ , ... . . .se okoli poldneva razšle na svoje do- TOLMIN: Jamarji so v nedeljo, 13. krajsek, šivilja, Neva vas-Bloke, Vidko . move prijetno presenečene nad lepo septembra, prodrli 402 metra globoko ’ Jevševar, Vojnik, Neža Bizjak r. Žab- ! Proslavo, ki so jim pripravile agilna v Ponoško jamo. Ta globina predstavlja kar, Raka pri Krškem, Franc Nastran, j sanmartmska dekleta, jugoslovanski rekord. Ponoška jama je i103- (71), Cerklje, Matevž Šuštaršič, v 7.5 km dolžine med najdaljšimi pod- lovski čuvaj, Preserje, Leopold Tomšič, zemnimi tvorbami v Sloveniji in Jugo- UP- papirnice Vevče, Zg. Kašelj, Franja slaviji sploh in je takoj za Postonjsko Plavšek r. Stražišar, uč, v p., Trbovlje, itvo slovenskih pisateljev in recitator motormh vozil, ki se ie odbčšla regija Goljar, biv. gost, pri Tonetu v Stane Sever. Nastopil je tudi zbor glas- zfTr.,d;».j v Brežicah povsem nov obrat. Dravljah, Frni Feldin r. Erjavc. osnovnp01 šobJ'primoža^Trubar^* in^za 1 ^ b° Š,° VSe P° SreČi’ b°d° P°d' I RAZNI KRAJI: Majda Dugar, gost., osnovne šole Primoža Trubarja in za JeMa vložila v brežiško gospodarstvo v Kanal> Jože črme]j( delavec v Satur_ b,;ž;i bodočnosti nad 100 milijonov di- nusu> poljej Alojz Kmetižf biv. ravn. nai-jev. tovarne šešir, Škofja Loka, Jerca Za- OB OBLETNICI SMRTI Ob obletnici smrti pokojnega glav-jamo. Spušča se v globino v dveh eta- Andrej Seljak, up., Dol. Logatec, Vinko nega urednika Svobodne Slovenije, žah. Je zelo zanimiva in hkrati dokaj Drolc, gostilničar, Ločica na Vranskem, Jožka Krošlja, bo v soboto, 31. ok- težko prehodna, člani odprave menijo, Anton Golc, Ptuj, Pankracij Super, Ce- tobra ob 17. popoldne na njegovem da bo mogoče odstraniti ovire in da . Ue> Rudolf Kovač Zagorje, Peter Zule, gobu na moronskem pokopališču žalna se bodo verjetno odprli novi visoki pod- UP- (94), Domžale, Ivan More, kiju- komemoracija. Ob 19. pa bo v kapeli zemni prostori skozi katere bo moč čavničar, Radomlje, Franc Rozman, Slovenske hiše zanj sv. maša. Uredniki priti na površje na gori Lasca. Pred- Mirna na Dol., Franc Vovčak, pos. (88), Svobodne Slovenije vabijo vse pokoj -sednik društva za raziskavanje jam Brestanica, Viktorija Brajnik r. Hvalič nikove znance in prijatelje, kakor tudi Slovenije dr. Habe je povedal, da je (8 0, Ajdovščina, Frančiška Fajdiga r. predstavnike slovenskega izseljenskega imela do sedaj globinski rekord Žanka- Oysec^ (81), Pudob, Anton Dremlj, žel. časopisja in vseh naših društev, da se na jama v Istri. Ponoška jama jo je UP‘> Šentvid pri Stični, Ivan Einfalt, teh komemoracij udeležijo. pos. in trg. Rogatec, Valentin Belič (73), Notr, Gorice, Matevž Govekar, V soboto, 21. novembra pa bo maša up. (90), Dobračeva v Žireh, Marija komemoracija za pokojnim predsed- Grdadolnik r. Slovša, Dragomer, Ja-1 ,likom Narodnega odbora za Slovenijo kob Amejšek, Polje, Marija Toni r.1 dr* Miho Krekom. Kralj, Skaručna. ! Mmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm zdaj presegla za 25 metrov. UMRLI SO: LJUBLJANA: Ida Antosievvicz r. Vri šer (90), Marija Bizjak r. Zaletel, Ludvik Burnik, up., Ivan Saje, tap. moj- Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji** 19. oktobra 1950. — št. 42 IZ TEDNA V TEDEN VATIKAN: Vatikan je te dni izdal poročilo o preganjanju katoliške Cerkve v državah za železno zaveso. Bilanca je naslednja: Romunija: vsi duhovniki po ječah, nad 700 pobitih, odnosi z Vatikanom prekinjeni; Bolgarija: 120 duhovnikov pobitih ali zaprtih, kat. organizacije prepovedane, odnosi z Vatikanom prekinjeni; Albanija: vsi škofje in duhovniki zaprti, dva škofa ustreljena, draški nadškof 20 let ječe; Ukrajina: 3600 duhovnikov pobitih, skoro vsi samostani in nad 1000 cerkva zaprtih; Poljska: 1000 duhovnikov postreljenih in v koncentracijskih taboriščih; češkoslovaška: vse kat. organizacije razpuščene, praški nadškof Beran v hišnem zaporu, 300 duhovnikov zaprtih, vse kat. šole zaprte; Madžarska: 538 duhovnikov ustreljenih, med njimi en škof, kardinal Mindszenty dosmrtna ječa, 1000 redovnikov in redovnic v taboriščih, ok. 80 duhovnikov zbežalo iz države; Latvija, Litva in Estonska (sedaj sovjetske province) : 1000 duhovnikov ustreljenih; Jugoslavija: 1954 duhovnikov ustreljenih in po taboriščih, od teh 196 brez sodbe in 32 po sodbi pred „ljudskimi" sodišči, nadškof Stepinac 16 let ječe, ok. 400 duhovnikov zbežalo iz države. 14. obletnica Našega doma v San Justu katerega je v lepih besedah povezovala Sv. maša in dopoldanski program V nedeljo, 11. oktobra, so Slovenci iz San Justa že štirinajstič obhajali sko ujetništvo leta 1915. Po vrnitvi iz obietnico, kar so pričeli graditi skupni Rusije se je udeležil bojev za slovensko doIrl( k j je njih kulturno in versko ža- Koroško. Ko je bilo bojev in vojske rjgče. Za to priliko so pripravili bogat konec, se je posvetil slikarstvu, studi- celodnevni program in nanj povabili ral je v Pragi, Firencah, na Dunaju. vse rojahe, ki so se res v lepem številu Postal je zrel umetnik. Doma so bili 0dZVali in prihiteli na sanjuško slavje, takrat za slovenskega kulturnika težki časi. Svojih knjig in časopisov nismo smeli več izdajati. Pilon je sodeloval pri raznih naših revijah in ilustriral Slavnost se je pričela že v zgodnjih nekaj knjig, ni dobil več dela, da bi urah. Ob 8 je najprej daroval mašo v živel. Tedaj ga je priklical k sebi Pa- farni cerkvi del. slov. dušnih parstirjev riz. Tu si je ustanovil drugi dom. V msgr. Anton Orehar. Lep je bil pogled Parizu je živel kot svoboden umetnik, na oltar, ob katerem so stali dekleta slikal, razstavlial, se posvečal tudi ki- in fantje v narodnih nošah s slovensko parstvu, grafiki, umetniški fotografiji in argentinsko zastavo. Daritvi, ki je in celo pisateljevanju in prevajanju. Se- bila v namen za vse žive in mrtve čla- doma, g. Petra Čarmana. Med podrobno znnnial je Francoze s Slovenci. ne Našega doma, je v prazničnem raz- analizo o preteklem delu je navduševal Plodno in bogato je bilo njegovo položenju prisostvovala množica ljudi, dosedanie aktivne člane, ki so mnogo delo. Toda tujina ga ni ogrela. Vrnil V pridigi je msgr. Orehar med drugim pripomogli k izvršitvi načrtov, da naj Se ie v domovino, se ustavil v Ajdov- tudi nakazal smernice delovania naše svoje sodelovanje nudijo še nekaj let, ščini, toda razstavljal je v Liubliani izseljenske skupnosti, tudi skupnosti da bi dokončno izgotovili dom. Napove-in drugod. Za sedemdesetletnico je v Našega doma. Velika večina navzočih dal je, da misli odbor do prihodnje ob-Moderni galeriji v Ljubljani pripravil je pristopila tudi k sv. obhajilu. Med letnice (ki bo že petnajsta) dokončati retrospektivno razstavo svojega dela, ! mašo je prepeval šolski pevski zbor, gostilniške prostore. Že v naprej se je Slovenija je takrat odkrila njegovo \ pod vodstvom učiteljice gdč. Angelce zahvalil sanjuškim slovenskim podiet- ! šolskega pevskega zbora pod vodstvom ; gdč. Angelce Klanjškove. Prijetno so doneli glasovi iz otroških grl. Z njihovo pesmijo pa je bil tudi zaključen dopol- gdč. Marija Tomaževič. Ob tej priliki ' . . ... „ ,. b J y _ : danski del prireditve. Gostje so se pose je najprej spomni a c g Janka Mer- ^ kogilu_ nika, ki je dvajset let skrbel za dusm Popoldansko slavje Ob 16. je bil napovedan pričetek popoldanskega dela programa. Nekoliko blagor sanjuških Slovencev. Prosila je navzoče, naj se ga spomnijo v molitvi, da bi se mu kmalu povrnilo zdravje. Nato je povzel besedo sedanji dušni pastir dr. Alojzij Starc. Govoril je o po tej uri je stopila pred številno pu-važnosti dela v slovenski skupnosti. To bliko, ki je dobesedno napolnila obširni delo naj kot sodelovanje vseh udov pe- 1 prostor, gdč. Marija Tomaževič. V ime- Ije k skupnemu cilju. Za to pa je potrebno (kar je zlasti poudarjal) medsebojno razumevanje. Le v edinosti bodo lahko izpolnili dolžnosti, ki so si jih zastavili, člani so bili dušnemu pastirju za njegove vzpodbudne besede hvaležni. Sledil je govor predsednika Našega Bogastvo in mu nato leta 1969 podelila Prešernovo nagrado za življenjsko delo. : še je imel načrte in še je bil željan dela. ko mu ie smrt iztrgala iz rok 1 mm dr. Aloiziiem Starcem in gdč. uči-čopič in'pšro tfa' d^n no njegovem m?»*- j tellico Klanjškove. ijgm dnevu. Pokopali so ga v.Aidovščini.- Pričel- se je dopoldanski program, Klanškove. ; trikom za brezobrestno financiranje iz- Takoj zatem pa je bil v domu ser- delave prostorov.” Ninovetlhl je tudi, da viran zajtrk. Posebej so se zbrali od- , bo Dom za'kritje stros&ov del-orgahi-boraiki, doma skupno z duhovnim' vod- ziral 6. decembra t. 1. ldrugo,5 saniuš^o veletpmbolo. Predsednikovim b besedam sp- -se navzoči oč^vali g odobravani^m. Nato je— publiko razveselil* nastop nu Našega doma je gostom izrekla do- . brodošlico. Nato pa opisala čutenje mla- ' dih, „ki smo rojeni v deželi, v kateri { živimo“. Zagotavljala je, da „se še ved- j no s hvaležnim srcem spominjamo na- ' vad 'n običajev domovine naših staršev, j Skušali si bomo prisvojiti pozitivne : lastnosti vaše in naše domovine, prila- ' gojene času, v katerem živimo. In tako upamo, da bomo spolnili svojo dolžnost, ki nam jo nalaga preteklost, sedanjost in prihodnost. Slavnostni govornik je bil ob tej priliki g. dr. Mirko Gogolo. Njegove mišji so bile, zlasti zelo aktualne z ozi-rorri; na vzgojno problematiko naše mladine, Poudarjal je, da je ne smemo pre več odbijati od aruenfinskega sveta, od argentinskih narodnih običajev^S tem bi'Smejali, v njihove duše razdvojenost. Če smo že .mi starejši izgubili našo domovino in Jrpimiuposledice, ,te izguh-j. mdhraniftio ; našemu najmlajšemu rodu podobno trpljenje* vsled* pomanjkanja domovine. — Govornikove besede, ki so jih navzoči sprejeli s toplim odobravanjem, bodo gotovo za mnoge izmed nas snov globokega premišljevanja. Zatem je nastopil zbor dekliškega odseka iz Morona pod vodstvom ge. Anke Gaserjeve. Venček narodnih je prijetno presenetil navzoče, ki so bili dekletom hvaležni za lepo petje. Nato pa je sledil odrski prikaz „Ob bistrem potoku je mlin", živa slika. Na odru se pojavi fant; ravnokar je stopil iz letala. Vrnil se je iz domovine in je še vedno ves prežet bogastva naravnih lepot, ki jih je videl v Sloveniji. Prav tedaj pa pride tudi dekle. Vrnilo se je iz Jujuya, argentinskega severa in je navdušena nad lepotami te zemlje. Na tej osnovni ideji se razplete živa slika, ki v načelu poudarja pomembnost vzajemnosti slovenskih in argentinskih tradicij za našo mladino. V sijajnem nastopu so sodelovali fantje in dekleta Našega doma s sodelovanjem g. Milana Juvančiča. Sodeloval je tudi s petjem dekliški zbor iz Morona in argentinska folklorna skupina Irene Laya. Celotna zamisel kot tudi režija je bila gdč. An. ce Klemenove. Scenografijo je izdelal Tone Oblak, besedilo pa napisal Joža j Vombergar. č * . -- • Gostje so nastopajoče nagradili navdušenim odobravanjem. S tem je, bil ¡vi tudi zaključen program.; Sledila'je pro^u sta zabava, kjer so se gostje -še.'-poVO-jselili ob dobri postrežbi in prijetnih’, ■' zvokih glasbe. ■ '• *' - ■ ■ ‘ SLOVENCI PO SVETU r KANADA | Spominska proslava v Torontu Gospod urednik. V „Svobodni Sloveniji“, ki jo redno dobivam, sem bral obširna in lepa poročila o letošnjih spominskih proslavah ob 25-letniei vetrinjske tragedije. Nisem pa ničesar bral o naši proslavi v Torontu. Mislim, da zasluži ta proslava posebno omembo in posebno pozornost, ker sta jo v bratskem sodelovanju priredili obe naši bojevniški organizaciji — DSPB in Tabor. Vsi Slovenci brez izjeme so bili tega dogodka zelo veseli. Liubezen do mrtvih soborcev je združila žive borce pri pie-tetni spominski proslavi. Froslava je bila na Slovenskem letovišču ob veliki udeležbi protikomunističnih Slovencev. Ob 11,30 je pri leto-viščni kapeli daroval sv. mašo za vse žrtve komunizma v Sloveniji dr. Franc Blatnik. V svoji pridigi in spominskem govoru nam je žrtev slovenskih ljudi predočii v novi luči. Njegove besede so segle globoko v srca navzočih. 'Skrb za izvedbo proslave sta nosila Stane Pleško, predsednik torontske krajevne organizacije Tabor, ter Otmar Mauser, tiskovni referent Društva SPB v Torontu. Za druge potrebe prireditve sta poskrbela Babič od društva Tabor in Preželj, predsednik DSPB. Pripravo pozorišča, kjer se je proslava vršila, sta imela v rokah Kastelic in Štih, oba člana Tabora, Za zvočne naprave pa je — kakor na vseh slovenskih prireditvah — poskrbel Franc Jereb. Z« dobro voljo Smola „Včeraj sem pa imel res smolo: v gostilni sem pozabil dežnik.“ „Pojdi tja in vprašaj, morda so ga našli,“ „Saj bi šel, pa sem pozabil tudi plačati večerjo in nekaj litrov vina.“ Reklama Sinko: „Očka, kaj pa je pravzaprav reklama?“ Oče: „Reklama, sinko, je slika deklice. ki pije, je, drži v rokah ali pa je oblečena v to, kar bi drugi radi prodali.“ Od doma Bojim se, da se bo „volja ljudstva“ kmalu spremenila v „nevoljo ljudstva.“ Z nožem se da bolj uspešno izvajati cenzuro kot s škarjami. Izvoz Marksovega Kapitala je pogoj za uvoz tujega kapitala. Lepa bodočnost je pred vrati — recite ji, naj pride jutri, danes se ukvarjamo z brezupno sedanjostjo. Proslava se je vršila pred kapelo, kjer je stal katafalk z velikim križem. Okrog med bližnjimi drevesi pa so bili razvrščeni napisi: Vetrinj, Kočevski Rog in Teharje. Pod vsakim napisom so recitatorji (Franc Torkar, Otmar Mauser in Lojze Ponikvar str.) brali odlomke iz Debeljakove Črne maše. Te recitacije je povezoval Stane Pleško, ^ ki je vodil proslavo. Slavnostni govornik je bil dr. Franc Blatnik, ki je po zaključku proslave opravil še pete lita- • nije. Lepo je bilo in Bog daj, da bi pre-vladovalp iskreno prizadevanje za skup- l ne nastope tudi v bodoče. i A. A. ZDA I Franc Lončar — umrl ■ Dne 5. oktobra je po kratki bolezni umrl znani javni delavec Frane Lončar, star 79 le*. Rojen ie bil v Horjulu pri Luibljani, kjer je dolga leta vodil politično in prosvetno delo. V Združene države je prišel leta 1950, i kjer je opravilni razna dela. Bil ie več I let upravnik Slovenske pisarne v Baragovem domu in zastopnik verskega me- , sečnika „Ave Marija“. Rad je obiško- j val slovenske prireditve in bil ie aktiven član raznih organizacij: Slovenske krščanske demokracije-SLS, Društva, slovenskih protikomunističnih borcev,; Marijine legije, Društva Najsvetejšega Imena, fare sv. Vida itd, Med komunistično revolucijo v domovini so ga partizani odvedli v gozd z namenom, da ga «morijo. Prestrelili so mu vrat in mu težko poškodovali roko. V prepričanju, da je mrtev, so ga pustili vsega krvavega in zbežali. Krepki Lončar pa si je opomogel in ostal živ, vendar je težko govoril in s poškodovano roko ni mogel dosti delati. Vedno pa ie bil vsem vzgled trdnega in neomahlii-vega moža. Zapušča ženo Alojzijo roj. Slak, sinove Franceta, Pavleta, Matijo, Lojzeta in Karla ter hčerke Marijo por. Strobel v Buenos Airesu. Francko por. Kraljič, Vero por. Žnidaršič, Slavko por, Končan in Lojzko por. Medved — poleg številnih drugih sorod - PROSLAVA SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA 39. OKTORRA IN DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE BO V SOBOTO, 24. OKTOBRA V SLOVENSKI HIŠI Ob 19.00 sv. maša za vse Slovenke in Slovence, ki so delali in bo žrtvovali za svobodo slovenskega naroda. Ob 20.00 v veliki dvorani Slovenske hiše: Besede ob narodnem prazniku „Pred petindvajsetimi leti in danes in jutri.“ Besedilo dr. Tine Debeljak; v izvedbi slovenskega gledališča. Ob 20.45 Slavnostna večerja. Vstopnina za kritje stroškov prireditve in slavnostne večerje $ 900.- ! ESLOVENA UBRE Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N' 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N® 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 996.221 OBVESTILA debato vodi Tretji svet. g. Jože Škrbec o temi: SOBOTA, 24. oktobra 1970: Proslava obletnice osvoboditve 29. oktobra 1918 in dneva slovenske zasta- | ve, s slavnostno večerjo, v Slov. hiši. SOBOTA, 31. oktobra 1970: Začetek s sv. mašo ob 19. | V Slovenski hiši ob 20 pevsko glas- Ob 18 v Slovenski hiši prireja SKAD ^eni festival. za člane in prtiktelie avdiovizualni pri- SOBOTA> 7> n0vembra 1970: i Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970: ; za Argentino $ 2.900.—• Pri pošiljanju • po pošti $ 3.000.— ZDA in Kanada ____s 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 IUSA dolarjev za pošiljanje z avionsko ČETRTEK, 29. oktobra 1970: | P°što. — Evropa, ZDA in Kanada za V Našem domu v San Justu ob 20 pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. sestanek deklet in fantov. Predava in nikov in vnukov in vnukinj. Vsem tem izraža tudi Svobodna Slovenija iskreno sožalje. kaz „Psihologija fsn^a in dekleta“. Predana pater A. Kukoviča. Prosimo toč* nostj. Koncert združenih pevskih zborov. NEDELJA, 8. novembra 1970: Mladinski dan na Pristavi. Tranijsko snidenje pri č. g. Skvarči v Lujanu v colegio San José. Opoldne skupno kosilo. Prijavite se do 1. novembra v domu v San Martinu, telefon NEDELJA, 25. oktobra 1970: V Slomškovem domu deveta obletnica otvoritve. SKAD organizira izlet z asadom v Almirante 6rown. Zbiranje v Liniersu 755-1266. pod mostom ob 10. NEDELJA, 15. novembra 1970: V Hladnikovem domu asado, name- y Slovenskem domu v San Mar- njen sodelavcem, prijateljem in znan- tinu po maši redni sestanek SDO s cem rev. Franca Buha CM, katerega predavanjem ge. Anice Kraljeve, izkupiček je namenjen potrebam njegovega misijona na Madagaskarju. Pri- NEDELJA, 22. novembra 1970: četek ob 12. Prijave do torka, 20. oktobra, na telefon 922-4570. Izlet deklet in fantov iz San Martina na Ezeizo, Odhod iz Slov. doma ob 7.45. Y Našem domu v San Justu po maši V Slomškovem domu ob 10 redni občni zbor društva. DRUŠTVENI OGLASNIK Seja učiteljskega sveta za sestavo Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-72Í3 Dr. Ton« žnžtk IDVOKAT Uraduj« od 17.30 do 19.30 ura. Ponedeljek, sredo, petek. Lavall« 23*1, p. i, ef. 1» T. E. «7-052 POBAVHAJTE KAJtOMTIVOt PO ŠPORTNEM SVETU Na svetovnem veslaškem prvenstvu v Kau-d). kier ie Demiddi priboril Argentini zlato med-lio v -kiffu, je največ p^/ih mest zasedla NDR (tri zlate in štiri srebrne), zlate med°He so osvo-i jili še reprezentanti Zah. Nemčije, Dan-| sVa i«. Romuniie. Med jugoslovanskimi čolni je bil najboljši četverec brez krmar ia, ki pa se je uvrstil le v polfinale; v tekmovaniu za uvrstitev od 7. do 12. mesta ie bil prvi. i Celjski lahkoatleti so na XXVI. drž. prvermtvu, ki se je zaključilo 14. sept. v Celju, dosegli šest prvih mest, štiri druga in tri tretja mesta. Kocuvan je zmagal na 400 m v času 47,3 in na 200 m z 21.5. Vivod je postal letošnii državni prvak v skoku v višino z 208 cm, v dese^obein ie osvoiil naslov Vrav-nik s 72R0 točkami, Celjani so zmagali v ?+-feti Av400 s 3:17,8 in v štafeti 4x100 z 42.2, I.mbljanžan Pečar pa je prvak v metu diska 52,60. materinska proslava, ki jo pripravlja učnih knjig bo v torek, 27. oktobra ob šola „Franceta Balantiča“. 18.30 v Slovenski hiši. Vabljeno vse u- ................................ čiteljstvo. Evropski lahkoatletski pokal je letos 1 Prijave za kolonijo pri dr. Hanže-menjal posestnika. Tako pri damah kot licu sprejema ZS. _ pri moških so prepričljivo zmagali re- i Knjižnica ZS se je zopet obogatila prezentantje NDR (Vzh. Nemčije). Mo- z novimi knjigami. Poslužujte se jih! ški so tekmovali v finalu v Stockholmu, Čitalnica ZS vam je na razpolago z rekordov pa ni bilo. Prvo mesto je za- vsemi zdomskimi časopisi in revijami. sed:a NDR s 103 točkami, lanski zma- Koncert združenih pevskih zborov govalec SZ je bila druga z 92.5 točka- bo v soboto, 7. novembra, ob 20. uri. UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK lp*cwliat ra «rtepadij« iu trerattobiij« Ordtnira v torek, četrtek ia oobete od 17 de 20 C. Jeeé E. Uribnru 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure aa telefonu 49-5855 mi, sleds ZRN z 92, Francija z 78.5, Poljska s 77, švedska z 69 in Italija z 48 točkami. Vzhodnonemški skakalec s palico Nordwig je na Univerziadi v Torino postavil nov svetovni rekord v tej disciplini s 546cm, Grk Papanicolau pa je bil drugi s 542 cm. _>bmmbm>bbmbbm>((BBB*bbbbbbbbbbbbbbbb» Zaposlitev iščem v poletni sezoni v kakem hotelu ali pen-sionu (ne kot kuharica) ali čuvanje otroka, ali oskrbo starejše osebe ali kaj podobnega. Ponudbe na: Matilda Česnik, Divisiaria 4528, Barrio San José, Adro-gué. J A VVl NOTA K j FRANCISCO RAUL j CASCANTE • Escribano Público ! Cangallo 1642 Buenos Airee Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 ODVETNIK Dr. FRANC KNAVS sporoča vsem rojakom, da je preselil odvetniško pisarno na TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital T. E. 45-0320 Uradne ure vsak dan od 17—20 Po dogovoru tudi izven tega umika SFZ PRIHODNJA TEKMOVANJA 25. oktobra v Slovenski vasi Nogomet 10.30 Ramos Mejia — Adrogue/Beraz. 12.30 Slovenska vas -— San Justo 14.30 San Martin — Moron LAHKOATLETSKI TURNIR V SLOVENSKI VASI V ponedeljek 12. oktobra (zaradi državnega praznika delopust^ je uii na igrišču v Slovenski va„i latinoaue.sUi turnir. Zbralo se je lepo š. e vilo mladih in navdušenih športnikov, deiae. in fantov in še nekaj gledalcev, ue ti morali turnir presoditi, bi bilo treba razločiti med samo športnim in organizacijskim pogledom. športno je turnir lepo uspel. Nekateri dosežki so bili med nami rekordni. Uspeh teh rekordov je prišel s strani mladih športnikov (kot je edino mogoče) ki redno trenirajo, da tako telesnim sposobnostim dodajo še prepotrebno vajo. Gre jim torej vsa pohvala. Opazili pa smo lepa napredovanja ne* katerih mlajših, kar nas navdaja z veseljem: prihodnja leta bo turnir gotovo postajal vedno boli zanimiv, več borbe bo za lepe dosežke, seveda pa ne bo smel izostati športni duh, katerega je bilo tudi to pot precej. Organizatorsko pa turnirju ne moremo peti hvale. Res da je organizatorsko delo nehvaležno. A pomanjkanje sposobnih in prizadevnih ljudi te opaža ne samo pri atletiki; sploh pri vseh športih. Je to kronična bo'ezen naših športnih dni. Navdušen začetek, potem pa stvar teče, ker je pač v teku, in ker je dovolj navdušenih mladih, ki H se radi pomerili v raznih panogah. Organizatorjev pa ni. ha problem, na katerega ^ smo mnogokrat že poka "ali (praktično vsako leto), bo treba enkrat za vselej rešiti. Le tako bodo športni uspehi imeli odgovariaioč okvir. In kar je tudi važno: ne bosta *rpela točnost in pravilnost rezultatov, kar ne moremo reči za vse r.aše turnirje. Ob zadnjem turnirju bi izrekli pohvalo vsem, ki so se navdušeno «dele-žili, zmagali ali samo tekmovali. Ti- ftlladinski športni «Inevi Tek 3000 m stim, ki so iz proste volje priskočili 1. Steinhaus A. (SM) 9’ 45” vodstvu na pomoč (zlast profesorjem 2. Gabrenja T. i Tinetu Vivodu in Franciju Sušniku). 5 nviro,- T (f j Grajo pa, ki je potrebna, vsem odse-' kom in posameznim članom, ki se niso , predstavili, in tistim, ki so imeli pri 1 organizaciji odgovornost, pa je niso izvršili. Sedaj pa podajamo rezul'ate (prva tri mes*a) posameznih panog in nato končno lestvico tako za dekleta, kakor za fante. SDO Tek 80 m 1. De mastja Fani (SM) 11’ 1/10 2. Sušnik Ani (SV) 3. čatar Mari (SM) Štafeta 4 x 100 m 1. Slovenska vas 11’ 12’ 3/10 2. San (SV) Martin Met softbolske žoge 1. Mažgon Adrijana 2. Do inšek Mari (M) 3. Dermastja Fani (SM) Skok v daljavo 1. Sušnik Ani (SV) 2. Dermastja Fani (SM) 3. Pavšer Lučka (M) Skck v višino 1. Mažgcn Adrijana (SV) 2. Dermastia Fani (SM) 3. Sušnik Ani (SV) Tek 300 m 1. Mažgon Adrii"nn (SV) 2. Sušnik Ani (SV! 3. čatar Silvia (SM) SDO 06” 6/10 07” 9/10 36,40 m 31,50 m 30,73 m 4,09 m 3,91 m 3,90 m 1,29 m 1,25 m 1,21 m 1’ 26” 5/10 (SM) 3. Ecker T. (SM) Štafeta 4 x 100 m 1. Slovenska vas 2. Adrogue 3. San Martin Tek 1500 m 1. S'einhaus A. (SM) 2. Rot P. (SV) 3. Gabrenin T. (SM) Skok v daljavo 1. Omahna Matjaž (B') 2. Peke- Trmož (SM! 3. Sušnik Franci (SV) Skok v višino 1. Omahna Matjaž (B) 2. Obrisal Viktor (FJ) 3. Ecker Tomaž (SM) Met krogle i 1. Goljevšček Marijan (SV) 2. Ecker T. (SM) 3. Vivod T. (M) Met diska 1. Fcker T. (SM! 2. Draksler J. (SJ) 3. Vivod T. (M) Tek 80 m 1. Rozina Bogo (SV) 2. Omahna M. (B) 3. Kocjančič J. Tek 400 m L 1. Steinh-ms A. (SM) 2. Jerman Matjaž (A) T. (SM) 3. Gabrenja KONČNA LESTVICA 57” 9/10 58” 9/10 59” 9/10 4’ r>3” 4’ 56“ 4’ 59” 5,4!) m 5,PO m 5,20 m 1.56 m 1.56 m 1.56 m 10.82 m 10,25 m 9,36 m 29,74 m 28.62 m 26,60 m 10’ 30/100 10’ 35/100 10’ 50/100 1’ 03” 4/10 1’ 05” 7/10 1’ 07” Nedelj«, 25. oktobra 9. OBLETNICA otvoritve Slomškovega doma: • 11: Dviganje zastav in sv. maša • 12: Kosilo po zmernih cenah • 16: Nastopi pevskega zbora, folklorne skupine, mla- dinske godbe in Slomškove šole • 18: Prosta zabava Pridite, da se skupno poveselite z nami na vrtu Slomškovega doma! Krožek Skok v Skok v 80 m Met 4x100 300 skupaj daljavo Višino SOFTB Slov. vas .... 13 14 10 10 20 19 76 San Martin . 9 7 16 7 12 7 62 Morón 4 5 — 9 — — 18 SFZ Odsek 1500 dalj. viš. disk krogla 80 400 4x100 3000 skupaj S. Martin .. 14 6 4 10 6 — 14 8 20 82 Slov. vas .... 8 7 2,33 1 12 16 4 20 2 70,33 Berazateguí . 1 11 10 3 * 6 * 4 — 34 Adrogué .... 3 — — 2 — 4 6 12 4 31 Morón 1 2 3,66 4 7 2 6 — 25,63 ■San Justo.... * * 6 6 X T- 13 SDO SFZ PEVSKO GLASBENI FESTIVAL Sodelujejo vsi krožki in odseki Velikega Buenos Airesa. Kraj: Slovenska hiša čas: sobota, 31. oktobra, ob 20 Vsi lepo vabljeni! KONCERT ZDRUŽENIH PEVSKIH ZBOROV Sobota, 7. novembra Vabi ZEDINJENA SLOVENIJI SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. Bartolome Mitre 97 Ramos Mejia T. E. 658-6574 Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20 Opozarjamo vse člane na. življenjsko zavarovanje. — Informacij« v zadružni pisarni v uradnih urah. Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnic» ■ IBUIBUHII