fcS&AJEVSODECO Kako se je izkazal Ko- vačev Francelj kot detektiv. KvrateT Fraac*!] ]« bil nltmtc t. razreda •saovne šole. Učil se S« ni preslato, ia tudi irugač« mu t šoli niso mogli kaj očitati. Pa Je imel ene napako. BU je res n«r za čitanj« pvvesti, a ne navadnih poresti, ¦ajraanj onih iz šelske knjiznice, ampak iad vsc jc čislal take povfsti, t katerih so aastopali detekliri, t. j taki ljudje, ki ia premetea aačia zasleduj«jo zločince ter jifa spravijo pred sod¦ilta. V take knjigt sc je Fraacelj zarU tak«, 4a j« bil slep in gluta za rse, kar sc je godil« •koli njega. Cirn teianiej&t ael« je imel d«tektiv, da odkrij« el*čin, tem kolj j« t* uga|ato Francelju. Njegova življenska ždja je bila, da bi m»gtl postati detektiT, slave* m«ž, ki bi se ga eločinci bali, a bi ga vsi drugi ljudje spo*t©Tali in bvalili. Silno rad bi bil enkrat poizkusil svoje laslne zmožnosti kot detektir, pa ¦i imel zato prare prilike. Ko pa je nekdo t Ł»li izmaknil županovemu Nacetu iepni notitek in je sum padel na Gavranovega Miho, ga je Francelj zasledoval tolike dasa, da j« Miha res nekofc, ko je mislil, da je že ts« pozabljeno, privlekel nožiček na daa. T» pa eate, ker ga je Francelj tak« zrijačno in potuhjijeno prosil, naj mu odrežc Sibo. Raznmeli bodete, da ga je Francelj-detektir takoj imel za Trat in zadeva se je razvozljala ˇ prisotnosti učitelja, MihoTega očeta, Mlha samega in — bridke šibe. Francelj je žel mnogo pohrale. a strar w tnn je zdela premalenkostna za bodočega d«tektiva. Stremel je za večjimi ia boJj ©čitniati uspehi. K«, želja se mu Je Irpolnilt. Nekega dne je prišel opoldv« tz Isl« 4©moT. Pri sosedorib je bil* Tse aarobe. Mati gospodinja je tarnala »krog hiše, češ. da s« Ji ukradli neznani uznnmči bel« kokoft, ki Jo je bila na košošji razstavi y mastu z« drag dcnar kupila za pleme. >Hoj<, je skočil Francelj, >t» b« kaj zame!< >Mati soseda, kaj se je zgodil«?< >Kaj »e je zgodilo? Moje lepe bele koicoši, tiste z velikim šopom na glavi. ni reč. Vse «¦• prebrskali, pri Tseh sosedih smo Iskali, ¦i je, pa je mi! Ce bi že bila kaka navadna kokoš, pa plemenska je, silno draga je bil«, a«daj pa je ai. Joj, joj!« >Ali si kaj mislile, kdo bi j» bil odnesel?« >Gostačey Jurij, tisti nepridiprar, se j« t Jutro klatil tod okrog. Ce je ni odnesel on. je ni nihč«. Da bi ga 1« zdajla dobila, tega pottpuha!« >Veste ka], mati soseda? Jaz polzrem, kje ]• Vasa kokoš. Vetn dobro, kakšna je, saj jo sern videl tu Tsak dan. Ča }• Se sploh iiva, j« dobite go-tovo zopet!« >PraT. Francelj! Sera že izTedda pri županoTih, kako sprctno si spravil nožek na dan, ki ga je bil ukrade-1 GarranoT fant. Le kar poskusil Hraležna ti bom in n« bod« ti žalU Francelj je stal sedaj pred Teliko nalogo. Dokazati je moral in hotel, kaj zna. Opoldne ni jedel doma skoro nič, čemer se je mati strašno čudila, ker je navadno pogledal kar Tsem skledam na dno. A deček se za to ni zmenil. Popoldne se je napotil proti Gostačevi bajti, (am na gozdnem robu. Nikogar ni bilo doma, le pes je sameval pred pragom iai s« je grel na popoldanskem solncu. Fraacelj se je počasi približal psn. Vrgel mu je ko&ček kruba, pe katerem je žiral naglo hlastnila. Splazil se j« mimo psa, ki se zanj ni kar nič brigal, skozi priprta vrata. Bajta je imela samo en prostor, t kalerem je imel Juri združem* rse, kar drugi ljudje porazdele po tolikih sobah. Prvi pogled je pokazal, da koko&i ni tu. Na stropu je zevala odprtina na podstrešje. Prišlo se je gori po pristarljeni lestrici. Francelj je hitro pogledal skozi Trata, 6e ne bi bil morda kje Juri, potem pa je pogumno splezal po lestvi. V poTestih je sicer čitaL, da so imeli drtektiri pri takih BPTarnih pohodih revolvfrj«; in ročne sretiljke, ker pa takih reči ni bilo, je moralo iti tudi brez njih. Na podstr^šju tema, trda tema. Fanta je nekaj stisnilo pri srcu, strah se ga je loteval. A spomin na znane mu detektivske junake mu je dal pogum. Zaradi teme ni mogel stikati po podstrešju. zato mu je prišla dobra misel. Začel je na glas kikirikati in kakodakati r nadi, da 8« bo kokoš oglasila, če je kje skrita. Med tem tasom je prispel Juri, ki ]e bil t gozdiču za bajto pobiral suhljad. Silno čudno se mu je zdelo, od kod pe-telini in kokoši na njegovem podstrešju! Stopil je brž t hišo in je splezal na podstrešje. Francelj »e je stis-nil y smrtnem strahu za kašto In je čakal, kaj bo. Juri je taval po podstrešju sem i« tja. Ko s« J« pri tem oddaljil od «dprtla& je smuknil Francelj kot Teverica »o lesttl dol, skočil iz hiše in jo udrl ˇ divjem begv proti vasi. Juri j« sicer pohitel takoj za ajia^ a bil je prepočasen. Ko je stopil iz bii«, al bilo o dečku ne duha in ne sluha. Juri ja I« dolgo premišljeval, kaj s* hoteli dobiti Utovi baš pri njem, pri «aJYečjem r«Tffa T ccli rasi. Francelj Je Sele postal, ko ]« dospel t *1*j«m teku prar do županovih in sicer rzaO za hišo, kjer je dvoriiče obdajal precej Tis«lE plot. Skočil j« čez ograjo in se skril za kurw njak, da ga Juri ne bi našel. Cez n«kaj čas« je začel gledati ©koli sebe, da Tidi, kje da j«, Pogled se mu je uprl r kurnjak in — lastnn očem ni rerjel — tam s« j« sprehajala b«U kokoš s šopom na glavi, tista bela kok«Ł, xs katero je prarkar prestal toliko strahu. >Kajc, mu je šinilo po glavi, »župan«Ti imajo sosedovo kokoš? Neverjetno, pa re»* dar vidim, da j« ona. Ni droma, poznara j* prcdobro. Županovi torej — glej, glej!« Se enkrat je pogledal po kokoši, da ss ¦• bi morda Taral, potem pa je skočil aazaj čez plot in jo je ubral uruib nog k — stse^ d«Tim! >Mati gospodinja, pojditc 2 man« k iuptnovim! Radi kokoši je!< >Kaj, ali si ga našel, tistega potepiiaf Ali jo je res en? N«? Kdo pa? Kje je n»»j# belka?« »Počasi, mati!f, se Je oglasil Francelj «mmozavestuo, >ts« bodet« izvedeli pri iU|Wnovih.t »Torej že imajo tatuT Kar pojdira!« Oče župan je sedel t božjem miru T 8T*ji sobi, vlekel je iz dolge pipe in modro prektral dclg dopis, ki ga jc bil dobil •« eblasti t mestu. Začuden je Tstal, k« sta sosed« i* Fra*' celj takorekoč padla t sobo. >Kje je tat?f mu zaklič* sos»da. »Kakšen tat?« >No tisti, o katerem mi je Francelj p*r»> daL, tisti, ki mi je ukradel kokoš belk«, **ste, ono plemensko kokoi z razstare.< >Kaj pa jaz vem, kje je Vaša koke&f AH se Vam meša? Ta pa je res lepa!« Zdaj je čutil Francelj, da mora mast«piti on. Počasi in Tažno, kakor je t* čital t st«jih povestih, je stopil d* župana io j* prtT sloresno rekel: >Sosedi je nekdo ukradri belo plem«irit« kokoš. Jaz pa rem, kdo je tat.c >No, kdo pa?t jc rprašal župan. >Vi samilt je moško del Francrij. Smrtna tišina je zavladala t »obi, tnptm Je bulil t fanta, soseda pa v njega. Prvi je začel župan: >Veš, ti paglavec, ko bi jaz ne bil tako mirne duše, bi sc ti že zdavnaj znašel sredi ccste tam zunaj. Tako pa te le vprašam, kaj to vse pomeni.< »Pred četrt ure sem ridel sosedino kokoš tam t kurnjaku na Vašem dvorišču.c Dekla se je prikazala na vratih. >Pojdita 6 fantom in prinesita sem tisto belo kokoš i_ kurnjaka! Le idi, da boš sam uavzoč!« Francelju se j« rse bolj dozdevalo, da~se »tvar suče zanj nič kaj ugodno. Kakor polit maček je iel z deklo in kmalu sta bila oba Spet tU. - i; »Zdaj pa«, se je obrnil župan k sosedi, >le poglejte, ali je to Vaša kokoš!« Soseda je takoj rekla, da ni, ker ima ta ˇ foelem šopu na glavi par črnih peresc, kakršnih njena nima. Nato je dekla 8 kokošjo »sopet odšla. >Tako, zdaj pa Je povejta temule fantekn, odkod imam to kokoš!« »Z razstavc sem prinesla dre skoro povsem enaki kokoši. Eno imate Vi, drugo pa sem imela jaz, pa je zdaj ni več. Tu pri Vas seveda ne more biti.c Francelj je začel gledati, kam se more mkriti. Uvidel je, kako neumnost je napravil T svoji gorečnosti. Tedaj pa je nekdo potrkal na vrata. Vstopila je sosedina dekla, veselo se smejoi »Mati gospodinja, belko imamo!« >Res? Kje pa je bila?c »Naročili ste mi bili, na] prinesem dimki, ker ima teleta, najboljšega sena. Zlezla sem na svisli, prav tja vzadi nad prešo. Ko sem izpulila lop sena, sem videla v senu odprtino in t njej je sedela naša belka na kupu jajec in je valila. Skrivaj jih je bila nanesla, ml smo pa vsi mislili, da sploh ne nese.« >To pa moram takoj videti. Z Bogom, gospod županl Nič ne zamerite!« In zunaj j« bila. Zupan in FrancelJ sta bila sam«. »Kaj bi pa zdaj s teboj, da bodeš pomnll, kdaj si me imel za tatu? Kako si pa prišel v to kokošjo zmešnjavo?f Francelj je videl, da je najbolje, če pore vst od kraja, od čitanja detektivskih povesti pa do odkritja. Zupanoro lice je postalo čim dalje bolj vedro. »Ali nisi tudi čital, da mora biti detektir svoj« stvari prar siguren, preden komu kaj očita?f >Da, to že! Čital setn pa tudi, d« «• najboljši detektivi včasih zmotijo!c »Dobro si poredal. Naj bo za enkrat, Kar beži!« Francelj jo je ubral proti domu. Sram ga je bLlo. Kaj bo, če kdo kaj o tem izve! Par dni si skoro ni upal z nikomur govoriti. V Soli je sedel nenavadno mirno, da ga je učitelj parkrat pohvalil. Fraricelj pa je skrbno vlekel na uho, kaj ljudje govorijo. Ali čudno! Nič ni bilo slišati. Soseda ni govorila, župan pa tudi ne, deček pa še manj. Tako j« vse vkup zaspalo. Pač, nekdo je govortl! Gostačev Juri je pripovedoval Tsakomur, kdor ga je hotel poslušali, da je zasačil tatu na svojem podslrešju, da se mu je pa po divjem boju izvil iz rok ui tako hitro zbežal, da ga ni mogel dohileti, niti ni mogel rideti, kdo da je bil, Ko so ga pa dražili, zakaj ni prijavil orožnikom, kaj so mu tatovi iz blagajne na podstrešju pobrali, je nejevoljen utihnil i on . . . K«j vemo o solncu. Solnce je Tir življenja. Brez njega ne bl moglo bili na zemlji živega bitja. Ali bode solnce svetilo na vse veke? Ne, to ni mogoie. Ohlaja se polagoma, kakor vsako vroče telo. Nekega dne bo solnce izgorelo, mrzlo telo bo in s tem bo moralo preslati tudi iivljenje na zemlji, če ne bodo ljudje do tedaj našli drugih virov za dobavo toplote. Kdaj se bo to zgodilo? O tem so pametni ljudje često premišljevali, pa seveda ne vedo točnega odgovora, ker je vse to t božjih rokah. Pravijo, da bo solnce nekaj milijonoT let Se prav lahko svelilo in grelo. Torej sa nam _e ni treba bati prav nič. Solnce je oddaljeno od nas kakih 150 milijonov km. To je tako velikanska oddaljenost, da prihaja svetloba, ki vendar preteče v vsa ki sekundi 300.000 km, od solnca na zemljo šele v 8 minutah in 18 sekundah. Ako bi na zemlji izprožili top, bi zvok prispel do solnca šele v 14 letih in 6 mesecih. Solnce na zemljo silno pripeka. To Cutimo poleti zlasti v južnih naših krajih. Kako vroče šele mora biti na solncu samem! Izračunali so, da bi tam moral kazati toplomer 3000 do 5000 stopinj toplote. Pomisliti je tr©ba, da je površina solnca nad lO.OOOkrat večja od površine naše zemlje. Vsa solnčna toplota pa ne pride do nas, ampak le silno majhen del, namreč samo blizu 3000milijonski del in še to malo na zemljo tako mogočno učinkuje. Solnčna sveiloba j« najjasTiejša svetloba. Ako bi holel zemljo umetnim potom toliko razsvetliti, bi polrebovali na vsakem kraju okoli 300.000 sveč. V lOTejšem času ljudje čirad-lje bolj mifc lijo na to, kako bi izrabili solnčne žarkc b*mesto kuriva, ker bo seveda kuriva (drvi lm premoga) na zemlji vedno manj. PoskusiU ste že gotovo prežgati s kako lečo _os papirja. JVlorda ste bili celo tako radovedni i> ste poskusili učinek najprej na r©ki, doklcr vas ni žarišče prar pošteno ua koži spekl«, Učenjaki so naprarili velikanske leče, ki z_moTejo povzroiiti toploto nad 1000 stopinl torej jako izdatno Tročino. Dobljena toplola lahko segreva kako tekočino, katere para p«tem goni stroje za dobavo elektrike. Elektrika pa daj« luč ia toploto. Solnčni žarki delajo zastonj — seveda samo tedaj, ko solnc« sije, kuriva za stroje ni treba, tudi drugik slroškov ni mnogo. Ko bodo taki stroji še bolj izpopolnjeni, človek ne bo reč odvisem t toliki meri od kuriv«, ki mu ga daj« naSa zemlja. Za stneh. Clganka Je rekla: >Ko bi imela tolik* masti, kolikor nitnam moke, bi si izposodila ponev in bi spekla pogačo.« — Njen prvi si»čdc je pristavil: >Jaz bi odnesel v peč, d» se izpeče.c — Drugi sinček pa je kazal z rakami, kako bi trpal pogačo t usta i_ je zaklical: »Tako bi jaz potem jed«l!c — Cigaa pa, njiju oče, j« udaril mlajšega slntka p« glavi, rekoč: >Počasi! Ceinu sili_ naprej? Kaj bi ti rad Tse sam pojedel?« Učitelj: »Janezek, povej mi kaj o Starlk SloTanihlc — Janezek molči. — Učitelj: >Nol, kakšne lastnosti so imeli? Kakšni so bi_T» — Janezek: »Stari so bili.« Stric je prinesel Tončku konjiika, a Tonček se ni nič zahvalil. Mati: >Tončck, takoj reci hvala, ti neolikanecl« — Toočck: »Hrala, ti neolikanec!« >Mirkec, koliko je 7 + ST< — »Dranajtti« — >Ni rcs, pomisli bolje!« — >Trinajst!« — ,Ne!« — »PetnajstU — »Tudi ne! 7 + S = 10.< — >O, kaj šc! Dobro Tem, da je pet 1» pet deset, ne pa sedem in trilt Naloga. Nekemu gospodu s« je sanjalo, d« je z ženo in otrokom t majbnem čolnu sredi razburk«nega morja. Valovi so prihajali i* vedno Tečji, pretila je nerarnost za 6oln in za Ijudi. Gospod je naposled uvidel, da čaln ne more Teč prenašati teže rseh trdi os«b, Zdaj j« nastalo zanj strašno Tprašanje, »11 naj skoči on sam v vodo, ali naj vrže Tanje ženo «li otro^ka. Vsi trije na nobeden nači_ niso mogli ostati v čolnu, rešitve pa ai bil« od nikoder. Kaj bi ti storil ˇ takem grozmem slučaju, kaj bi sretoval? (Odgovor prlde prihodnjič.)