26. številka.
V Trstu, v sredo I. aprila 1891
..E D I H O S T*
»baj* fjvftkra* ra teden, ruko srsdc in lobato ot» 1. uri popolndn*.
„Edinost" stane:
vse leto pl. ; izven Avfit. 9.— {jI. IH polu leta r B.—: „ „ 4.50 „ m četrt leta „ 1.50; , „ 2.25 , Posamične Amvilke «e dobivajo ▼ pro-dajalnieah tobaka ▼ Tritt po * nov.,
▼ Gorici in v Ajdovščini po * nov. Na narečte broi prlloian« naročnina m ?pravniitTo a« eiira.
EDINOST
Oglati in oznanila »n računa po 8 nov vr«.i«a v petitu ; ta naslov« » debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor bi K*
ob«eglo navuduih vrstic. Po »lana, Jam« »ah vala, oamrtnlo« Ud. ae račun« po pogodbi.
V*i dopifti se po*i!j»jo uredniHtvn » a 11«. i Carintia it. 25. Vsako pismo mora biti rrmtkovfttio. kor nefranknvana »e ne npre-jemajo. Kokopiai ae ne vračajo.
'»(»ročnino, roklamucije in inaerate prejema upravniitvo v ulici Carintia (Mprte reklamno i je ■«• proate poStninn.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
IV «4(«»*t J* mci
Vabilo na naročbo.
Ob začetku prvega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno .ponovi svojo naročbo in da skušajo .nam pridobiti novih naročnikov* Ćasi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava nada ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi Jiit.ro v naš krog-
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredniitvo in upravništvo.
Dijamant.
Drugi čitatelj, oprosti nam, ako se zapet povraćamo k predmetu, o katerem •e je v zadnjem času govorilo že do sitega. Ali stvar je za nas primorske Slovence in posredno za ves naš narod prezanimiva —r prvič zat6, ker se nas tesno dotika, in drugič, ker stojimo tu pred uprašanjem, ki je prava zagonetka v pogledu politiško-strankarske psihologije (dušeslovja): govoriti nam je zopet o zadnjih državnozborskih volitvah v Istri, odnosno o stranki, nam taun nasproti stoječi in o pojavih v stranki tej, ponavljajočih se od onega dne, ko so nam peklensko z'obnostjo e*kamotova)i (po domače: uzmali) 13 volilnih mož in si priborili zmago, kojo smemo po vsej pravici označiti kot sramotno stran v zgodovini jiarodnih in političnih bojev v drŽavi naši.
Ne dn bi se bilo zopet kaj posebnega dogodilo —kajti marsikaj, kar bi se povsod drugod /delo nenavadno, nedopustno, ne
PODLISTEK.
On...
Povest grofa E. A. Snlinsa.
XII.
(Konec.)
Okolo somraka pojavil se je v gorenjih sobah grada vrtnar, kateri je živel v malej kočici med rastlinjaki, in prosil javiti o sobi gospodu glavnemu sodcu iz mesta ali baronu Ohotskemu.
Prakain velel je poklicati ga k sebi.
Vrtnar, star in razumen kmet, stopil je resen v sobo in priklonil ae globoko.
—	Kaj bi rad ? praial je Praksin.
—	V hladnici, v vrtu, leži truplo, progovoril je hladno.
—	Zopet mrtvo telo?! So Se koga zadušili ! vzkliknil je Praksin. — Da, to je človeška ubijalnica tukaj . . .
—	Mrtvo telo, a že prestrašno. Po noči je jo prinesel nekdo in je položil tja.
—	Zakaj se ti dozdeva tako?
—	Privlečeno je v rjuhi. Prej ga ni bilo. Včeraj delal sem v hladnici vratica,
zaslišano, je ta doli v Istri navadno —, ampak j«dna sama besedica, kojo nam je teh dni v prijateljskem krogu povedal iz Istre došli prijatelj, zdi se nam vredna, da jo na tem mestu ovekovečimo.
Ako so glasoviti čini, vršivši se dne 4. marca v Poreču in Vodnjanu — koje je g. dr. Laginja sicer drastično, a jako prikladno označil — že sami na sebi ostudni do skrajnega, potem pa ne vemo, kako bi označili vse ono, kar se je po teh volitvah dogajalo po istrskih mestih in se i e vedno dogaja.
Od onega dne, ko jo nam nasprotna stranka pogazila vse zakone političke mo-r&le na način, ki jej ostane v večno sramoto, vrše se po istrskih gnezdih dan na dan napadi na naše mirne ljudi. Nedavno bilo je nekaj teh seljakov v Trstu. Takoj popoludne posloviti so se v naglici od nas rekši: „Zdaj pa moramo hiteti, da nas noč ne zaloti, sicer gorje nam I Gospodje, to je grozno, kaj bo z nami!" — Pred malo dnevi bila je v Trstu jako odliČua osoba, bivajoča v okolici koperski. Poslovivša ae od nas, rekla je: ,Zdaj se pa moram pobrigati, da si najdem kočijo, kajti a parnikomsi ne upam v Koper!" Pomislite aedaj: osoba, ki zav-simlje odlično mesto v soaijalnem življenju in sije na bojnem polju priborila zaslug za cesarja in domovino, ne sme niti pri btlim dnevu v gnezdo italijanskih srditežev 11
Gospoda, dogodki ti dajo mnogo mi sliti, a za aedaj moramo se zadovoljiti a tem, da jih konstatujemo, kajti, da bi hoteli pisati primeren komentar, aaŠli bi najbrže v navskrižje z gosp. državnim pravdnikom.
Toliko le mimogredč !
Ako 80 dogodki ti že sami na aebi ne zaslišani, je pa ponašanje itali janske stranko ob teh dogodkih naravnost neverjetno: človek je res v zadregi, kak6 naj bi si tolmačil vedenje to. Tu imamo politiško-prihologiško vprašanje. Kakor namreč ob-stojč večni zakoni za duševno življenj«
a trupla ni bilo. Zdaj po noči so je privlekli.
Praksin, baron, uradniki in služabniki — vsi so pohiteli takoj v vrt, in preho-divši kakih tristo sežnjev, neBo fie dospeli do velike hladnice, ki je stala v gostej hosti zelenjav, ko jim je že prismrdil strašno smraden duh.
Na sredi hladnice. na rjuhi bilo jo truplo, že silno razloživše sn. Pokvekrina oseba ni imela prav nobene podobe in ni se je inoglo uznnti. Toda baron vzkliknil je takoj :
—	Stric! To je on! On !
Baron uznal je truplo po plašči . . . Dva služabnika, ki sta oblačila mrtvega grofa v dan sumi, dn bi ga položili v la-kev, pritrdita sta takoj baronovemu mneniju.
Pri pregledovanji trupla zapazil je Fajko prvi in poknzat drng*m na zagonetno reč. Kazalec prave roke bil je odrezan.
—	Prstana ni mogel sneti in odrezal je prst ! domislil se je takoj baron.
—	Da, to se godi večkrat , . . dejal je Praksin. — Prstana bilo mu jo treba, a snt'ti ga z mrtveca mu ni bilo možno. Nu, hvala Bogu! To jo telo grofa . . . Morda je pred nami pravi grof Zareckij
posamičnih Ijudij, tako jih moramo pripo-znavati — vsaj mi menimo tako I — tud! za življenje politiških strank. In vsi ti zft-koni morajo harmonično delovati v dosegb onega svetega cilja, kojemu pravimo — po-iitiško poštenje in politiška m o r A I a. Kjer ni te, nastane anarhija in vladata samovolja In brezpravje.
Kakor pa človek kaj lahko zgreši pravico in pravo pot, da greši, tako greši lahko tudi vsaka politiška stranka. Ali dognana stvar je, da se velika večina zločincev — ceI6 roparjev in morilcev — nekako sramuje svojih činov in da jih skuša pred sodniki utajiti ali pa vsaj nekako opravičevati in olepšavati, čeprav se opravičiti nikakor ne dajo. Tn tako bi se morala tudi politiška stranka — ako ima le količkaj poštenja v sebi — sramovati, ako je grešila in bi morala vsaj poskušati, da opraviči to, kar je zagrešila. Ali žal: nam nasprotna, po Istri gospodujoča stranka ne pozna sramote. Kaj jo njej do tega, kako o njej sodi sodišče evropske civilizacije, kaj je njej do tega, da se z gnjusom od nje obračajo — tako se nam poroča iz Pulja — ceM oni, ki so jej bili dosedaj verni prijatniji P!
Pri stranki tej ne veljajo zakoni, ve-Ijavni za duševno življenje druzih strank, kojim je še le količkaj do lastne — časti. Istrski srditeži v privatnih pogovorih n i t i ne taje toga, kar so storili; njim velja načelo: kdor ima moč v svojih rokah, temu je vse dovoljeno. Nedavno je celtS vrhovni avtonomni dostojanstvenik dežele istrske — na vprašanje, je-li dr. Vergottini res toli brezobrazen, da odide izvrševat, mandat, kojega pravoveljavno nikdar niti prejol ni — odgovoril jednostavno : kaj hačete, politika ne pozna poštenja!
In ko je prijatelj, kojega sm» gori omenili, v privntnem pogovoru, vršivšem se s nekim Italijanom, tega poštenjaka opominjal na silno razburjenje, koje je zavladalo po vsej latri vsled dogodivše se
in pokojnik. Toda . . . Kdo je oni P In
k je jo oni P !
Splošno molčanje bilo je v odgovor. Zamišljeno Ali no vsi iz hladnice in vrnili so v grad. Stvar bila je končana, no ne popolnoma . . .
—	Kdo je on — mi ni nič mari, progovoril jo veselo baron že v gostilnej sobi, kjer je ostal n Praksinom, Bahmut-sk im in Fajkom radi sastavljenja zapisnika. — Toda k je je P To. s prepričanjem govorjeno, mi je mari. Z njim živeti v gradu skupaj bi no žrlel . . .
—	Vašega Čambora še zastonj ne vzamem, da bi bival tn ! dejal je Bah-mutskij smeje se.
—	Z njim živeti je nevarno. Zaduši in izgine . . . pristavil je Fajko.
—	Živeti . . . On ne može zdaj živeti, dejal je Praksin. — Kdo ga bode redil P A brez jedij ne bode živel već nego tedon.
—	A vender je to težko ! progovoril je Jjoreno. — Znati, da jo bil prej, kakor da bi ga ne bilo, da ho je pojavil takoj po zločinu, da jim je povedal o sobi, bil, živel, potem izvršil iznova drug zločin in zopet izginil brez sleda.
gorostasne krivice, in mu očital, da tako nepošteno postopanje izvestno privede stranko do pkopada, odgovoril je Italijan: O ne, motite le; uprav to naa vzdržuje, da smo trdi in brezobzirni, kajti dijo-mant se d 4 le s dijamantom brusiti. Slovani pa niso dijamant !•
Razumete-li smisel teh besedi P! Dijamant znači sioer — ako pojem ta rabimo v prispodobi — jakos', čvrstost in čistost, &, g. nasprotnik rabil je to primero, da nam pove, da nas bodo tlačili na vse večne čase in uporabljali vsa nasilna sredstva, ker njihov značaj je trd — to je, brezobziren — slovanski pa mehak, vsled česar ta poslednji ne more vstrajati v hudi borbi. V političnih borbah pa am6re oni, ki najdalje vstraja.
Izjave te so nekako ogledalo, v kojem se nam zrcali duševno življenje nam nasprotne stranke): slika ta pa je črna, grozno črna. V sliki tej ne vidimo nijedne poteze, koja bi kazala na česa idejalnega ali bi pričala o resnico-in pravicoljubji: načrti za na-silstvo so začetek in konec viega duševnega delovanja nasprotne nam stranke.
Brezobiirni so, to je res, ali vender se motijo meneči, da je ni rude, koja bi mogla brusiti njih „dijamant*. — D6, je taka plemenita ruda! I ko jih zaloti ta ruda, po njih bo — nasprotniški „dijamant* sruši se v prah in pepel. Ruda ta pa je — boginja kaznujoče pravice. Tudi vam pride ča«, ko vas zaloti pravična in maščevalna Nemeais!
Politični pregled.
Notranie dsfsls
Predsedništvo državnega zbora
objavilo je sledeče: „Ker je Njeg. c. in kr. apostolsko Veličanstvo s patentom z dne 20. marca t. 1. blsgoizvolilo aezvati državni zbor za dan 9. aprila, določuje se, da je otvorilna seja dne 0. aprila ob 11.
—	Da, to je zagonetka, katere nam ni možno rešiti, oglasil ae je Praksin. — Da je Zahar živ, razjasnilo bi se prosto vse. Očevidno je samo, da je želel dvojnik grofa postati takoj grof Zareckij.
—	Toda lotil se je neumnega dela, pristavil je Fajko.
—	Bi se vi lotili pametnejšega P pošalil se je Praksin. — Očevidno je, da je bil oni Zaher dvakrat zadržek dela. Dvojnik grofa hotel je morda takoj, ubivSi ga, skriti ga in javiti se mesto njega. No Zaher jo branil, želeč grofa pokopati. Potem pa. da bi se maščeval nad baronom, pritrdil je na zvijačo, no prepozno, neumno otročje, brez premisleka. A to noč bil je oni Zaher, ker je pokazal na tak način grofovo telo. zopet zapreka v njegovih načrtih — a plačal je z živenjem.
—	Ako se ga pa no bode moglo najti! vzkl knil je Lorenc. — Brez tega se ne rešim tu povsem neobjasnjenega straha.
—	Koliko je vseh sob, prehodov, hramov itd. v Čamboru P prašal je Fajko.
—	Več nego dvesto ; in P . .
—	Jaz prevzamem najti v dveh mescih njega ... ali njegovo truplo . . . Samo
ari pred pol ud n om. Predsednikom gospodske ibornice imenovan je grof T r a u t-m an n rtdorf, podpredsednikoma pa kneza S c h o n b u r g in Czartoryski.
Vladne predloge državnemu zboru so naslednje : Predelani zakon glede ponarejenja živil, zakon o izvršilnih določbah povodom odprave proste luke v Trstu, kazenski zakon, nova Lloydova pogodba, predloga v zboljšanje stanja podonavske paroplovne družbe.
Dr. R i e g r a , bivajočega sedaj, kakor znano, v Rimu, zadela je nenadoma velika nesreča: umrla mu je nagloma soproga. Zadela jo je kap. Truplo nje prepeljejo v Prago.
Nje g> Veličanstvo imenovalo je nadvojvoda Josipa Ferdinanda in Josipa Avguština, potem generala konjištva grofa Sternberga, kneza Edmunda Claryja, grofa Riharda C 1 a m-M a r t i n i c a in bana K h u e n a-Hedervaryja knezi reda zlatega runa.
Vitanje države.
Z dogodki v Bolgariji ae nismo že dlje časa bavili. Sedaj pa bo nam došle senzačno vesti: streljalo se je na ministra Stambulova in B e 1 č e v a. Poslednji je ostal mrtev na lici mesta, dasi se v obče meni, da je bila kroglja namenjena Stambulovu, kajti Belčev bil je brez vsa« cega lastnega prepričanja in le gola kreatura ministerakega predsednika. Dogodek ta nam priča, kolike vrednosti so zatrdila zagovornikov g. Stambulova nasilstev, češ, da je položenje v Bolgariji jasno in mirno. V resnici pa vre tam doli neprestano, dasi na skritem. Dunajski prijatelji princa Ferdinanda ropotali bodo sedaj izvestno proti Rusiji, kajti tem ljudem je na vsem kriva Rusija, kar koli se hudega prigodi v Bolgariji. Stvar pa je povsem naravna: g. Stambulova gospodstvo sloni na samem nasilstvu in na brutalnosti gosp. minister-akega predsednika; zato pa bode to gospodstvo padlo tudi po nasilstvu. Gosp6da v Sredcu žanjejo, kar so sejali. •
„Novoje Vremja" piše tem povodom, da nam atentat ta aluži v dokaz, da ao odnošaji v Bolgariji neznosni. Dežela ta postala je zavetišče pustolovcem najnevar-nise vrste. Bliža se trenotek, ko v očigled takim dogodkom evropske vlade ne bodo smele več rok križem držati.
Kralj Milan ne odpotuje še iz Srbije; čakati hoče menda, da se uredi njega razmirje do kraljice Natalije. Stvar se vedno bolj zamotava, kajti ministeraki predsednik Pasič noče pripoznati pogodbe, kojo skleniti sta namerovala kralj in re-gontstvo. PašiČevega menenja je ves radikalni klub. Radikalna vlada voljna je pripoznati le tako pogodbo, koja bi odgovarjala srbski ustavi. Celo „Neue Freie
tPresse" priznava, da je bilo zadnje potovanje Milana v Srbijo povsem brezvspešno in da je bilo cel6 velika politiška pogreška, kojo ne bo mfiči tako lahko popraviti,
V četrtek izročil je ruski poslanik v Parizu, baron Mohrenheim, predsedniku republike francoske, gospodu Carnotu, znake podeljenega mu reda sv. Andreja. Ob tej priliki rekel je Mohrenheim, da se čuti srečnega predsedniku izraziti ona ČutBtva, koje goji car do predsednika republike francoske. Vsprejem bil je jako sijajen,
Italijanka vlada odposlala je vladi severo-američanskih zjedinjenih držav formalen poziv, da kaznuje začetnike umorstva njenih podanikov v Neworleansu ter da denarjem odškoduje družine umorjenih. To pa ni tako lahko, kajti wasching-tonska vlada se ne sme vtikati v notranje poslove vlade louizijanske. Sicer pa je javno menenje še vedno obrnjeno proti Italijanom. Veliko porotno sodišče je celo postavilo pod zatožbo nekatere onih porotnikov, ki so umorjene Italijane — meni se, da so bili porotniki podkupljeni — oprostili ter tako zakrivili, da se je razdraženo Ijustvo samo maščevalo.
Iz Madrida javljajo, da so bili v nedeljo v Barceloni, Valenciji in Cordovi delalski shodi, pri katerih so govorniki zahtevali 8 urni delavnik. Ako ne bi se ugodilo tej zahtevi, pa se mora delo ustaviti. Sklenilo se je, da se 1. maj praznuje kot praznik in uprti se se silo, ako bi hoteli to preprečiti.
s tremi vojaki naselim se tu, a vsako raziskano sobo zaprem in zapečatim.
— Srčno se vam zahvalim. Vsi v gradu vam bodo pomagali . . . dejal je baron. — Jaz pojdem v mesto in vrnem se sčm samo tedaj, ko ga najdete živega ali mrtvega.
XIV.
Črez mesec po strašnem dogodku bilo je v okrogu mnogo govora o blestečej in veselej svatbi bogataša in velikaša grofa Zareckega-Ohotskega s hčerjo namestnika v kraju, krasotico Jeleno Praksinovo.
Vender nesta šla v Čambor . . .
Grad bil je popolnoma zapuščen. Uzrok bil je znan . . .
Po drugem, pravem pogrebu starega grofa Zareckega in po odhodu novega gospodarja v mesto s Praksinom ostal je v gradu prostovoljno radi razsledovanja satno uradnik Fajko. Črez teden bil je najden mrtev v avojej postelji . . . Sledov zločina in nasilne smrti ni bilo. No v gradu pre-strašila je vse osoda siedovatelja, vsi so govorili in trdo verjeli, da je to delo „njegovih" rok, da je „on" zadušil sovražnika.
Mnogi boječi služabniki ostavili so takoj grad.
DOPISI.
S Tolminskega, 23. marca. Pri nas na Tolminskem smo za letošnjih volitev v državni zbor doživeli neumevno vam izjemo ter celo vrsto ž njo združenih dogodkov, kakeršaim do zdaj nismo bili vajeni. V goriškem, sežanskem in gradiščanskom političnem okraju so politični uradniki povsem nevtralno stali nad borečima se strankama ter s svojim uplivom niso podpirali ene ali druge stranke, kakor se je to zgodilo t polni meri pri nas na Tolminskem prvič pod sedanjim okrajnim glavarjem.
Ta gospod je že leta 1889., ko se je začel prepotrebni „razkol* pri nas na Goriškem, očitno stopil na Toklijevo stran ter je bil do zadnjega njegov najvarnejši zagovornik. Njegova glavna skrb je bila obrnjena v to, da zaveže roke učiteljstvu in duhovščini ter da pridobi na svojo stran župane. Prvo in zadnje mu je bilo po večini lahko, a duhovščina, ta pa ga ni hotela ubogati in se ni tresla pred nikako oblastjo. . . .
Kar se županov tiče, doživeli smo
Nekoliko dnij po tem se ni pokazal stareo Bogdan, katerega so videli vsi pozno zvečer, zjutraj dolgo nikjer in izginil je brez sleda. Nekdo je trdil, da je bežal Bogdan sam iz grada, toda vratarji ga neBo videli, a most bil je vso to noč vzdignjen, kakor prej.
Po osodi Bogdana ostavili so grad vsi hrabreči, ki so bili še ostali v njem, in neso hoteli bivati v njem za nikake denarje.
Samo dva vratarja ostala sta v stolpu pri visečem mostu.
Grad postal je prazen, neprijeten, mrtev . . . Je li bival v njem „on", sam, slobodeti v oddelkih grada, ker mu ni bilo treba skrivati se pred pravim gospodarjem? . . .
Mnogi ao verjeli to.
črez tri leta po svojej ženitbi prodal je grof Lorenc Zareckij Čambor nekemu poljskemu velikašu. Novi gospodar prišel je v grad, naselil so v njeni s svojo dru žino in svojimi služabniki ter živel mirno in srečno . . .
„On" ae ni pokazoval, očevidno je izginil na vaekdar.
letos pomenljivo leto; videli smo namreč, kako grozno je ogromna večina odvisna od glavarjeve volje. Velika večina je popolnoma prestopila na glavarjevo stran, dasi ni bila za viteza T. nikoli uneta. Pri-godilo se je, da je neki župan po poti v Tolmin strašno zabavljal proti dr. Tonkliju, a po „avdijenci* pri gospodu glavarju je še istega dne začel strastno zanj agitovati ter zabavljati proti dr. Gregorčiču. Faktumje dalje, da več zavednih in značajnih županov je odklonilo čast volilnih mož jedino zato, da bi ne imeli sitnosti; več drugih županov, ki ho bili izvoljeni pod Gregorčičevo zastavo in so volilcem dali „častno besedo", da bodo volili dr. Gr., je pa besedo snedlo ter sramovaje se volilo dr. T. jedino iz strahu pred glavarjem. V mnogih občinah pa, kjer so župani iz strahu pred glavarjem agitovali za dr. T., je pa ljudstvo nastopilo in zmagalo proti svojim županom, ki so sramotno propadli, kakor n. pr. v Bolcu, na Ljubušnjem, v Idrskem, v Volčah, na Grahovem, v Cerknem, in drugod.
Ali tudi v tistih občinah, kjer so župani zmagali — Tolmin, Sv. Lucija, Sedlo, Breginj in Srpenica — bile so borbe tako hude, kakeršnih do zdaj še nismo doživeli. I ž njimi je zasejan razpor in prepir, ki ni še končan, ki marveč vihra še dalje, če očitno ne, pa bolj na skritem. Kdo je kriv vsem tem žalostnim domačim prepirom, ko je bilo pri nas doslej tako mirno, kakor je gospod glavar zatrdil v nekem svojem „popravku" v „Novi 8oči" P Na to naj odgovorć višja oblastva, katerim mora biti mnogo na tem, da je ljudstvo v deželi zadovoljno in mirno!
Da vladajo pri nas v zadnjem času nezdravi odnošaji, dokazuje naj to, da je bila goriška „Nova Soča" letos že dvakrat zaplenjena zaradi dopisov iz našega okraja. Kdo je kriv, da so se pisali taki dopisi P Kdaj je dal kak politični uradnik pri nas na Tolminskem povod tako ostrim dopisom, da bi bil časopis zaplenjen P Višje oblasti imajo pač lahko orožje v rokah, da za-prečijo take dopise in pomirijo razburjene duhove, ki že komaj čakajo, da so vrne prejšnji mir v naš okraj. . . .
„Edinost" je v svojem času objavila odlok, kateri je izdal g. glavar na svojo roko, kakor se je sam izjavil, s katerim je prepovedal „puntarsko vtikanje" učiteljstva v volitve ter sploh vsako p e-č a n j e s politiko. — Čudno, da je bil naš glavar edini, ki je izda) tak odlok! V Furlaniji so bili prav učitelji najstrast-neji agitatorji ultra-laškega kandidata, a ni se jim bilo bati nikakih nasledkov. Pri nas pa se učitelji niso upali niti ziniti o vo-volitvah, ker vedeli so, da so pod strogim
—	nadzorstvom. Čujte ! — neki učitelj je slučajno na oesti govoril s svojim nekdanjim stanovskim tovarišem in prijateljem, z urednikom „Nove Soče", kar je žendar-merija takoj sporočila na višje mesto in ubogi učitelj ni imel majhnih sitnostij.
—	Take čase smo doživoli pri nas na TolminskemJ Kdor meni, da se na tak način skrbi za mir in red, ta mora biti na krivi poti.
Žrtva takih nezdravih odnošajev je vrli učitelj na Žagi, g. Fr. Kašca. Tega je tožil neki srpeniski uemčur, da agituje za dr. Gregorčiča. Takoj je bil ogenj v strehi! Kot stranski uzrok strogomu postopanju proti njemu pa je bila ostudna denuncijacija nekega znanega b r o n t o 1 a č a ki ga je obdolžil „panalavizm att, ker ni hotel s trbiškimi Velikonemci popevati pesmi dvomljive patrijotične veljave. Ta zatožba je vse Bolčane močno razburila, ker sramujejo se, da se je prav v Bolcu moral najti tako ostuden denuncijant ! Na take zatožbe prišel je g. glavar v Bole, kjer je izprašal več prič, ki so dokazovale nedolžnost g. učitelja, verjelo se je pa prej imenovanemu „brontolaču". Dal je zapreti šolsko sobo, ki je o b č i n s k a in p r e-puščena brezplačno v uporabo. Učitelj zdaj pohaja in čaka kaj bo iz tega. Vob Bole in vsa Žaga pa bota pričala, da g.
učitelj je nedolžen in da ni bilo najmanj« šega povoda tako strogemu postopanju proti njemu. Čujem, da je občinsko starešinstvo soglasno protestovalo proti opisanemu dogodku. Tako je prav t
Kako je g. glavar na oni poti agitoval za dr. T., kako je pritiskal na nekater* župane itd., o tem naj ne govorim, ker vem, da pošlje „Edinosti" tudi o dosedaj opisanih faktih dolg popravek. ... —y.
S Pohorja. [Izv. dop.] (Nadloga našega k m e t a.) Ni ga menda človeka na svetu, katerega bi zadevalo od vseh stranij toliko nadlog, nego je bore kmetič. Po zimi ae mu je ubijati in gaziti po snegu, kar je bilo posebno letos jako mučno; v spomladi ima dela in truda čez glavo, preden pospravi zrnje v zemljo; po letu nima časa se izogibati pekočega solnca, temveč mora prestati vso njega vročino; in jeseni ne vč, česa bi so prej lotil, da mu teh ali onih pridelkov kje sneg ne zapade. Kje pa so skrbi za prihodnost, strah pred zimo ali kako nesrečo P! Toda nočem naštevati danes vseh nadlog, ki tarejo kmeta; omeniti hočem le par nadlog, katere so pred tedni zadele našega kmeta v podobi novih davkov.
Od si. c. kr. okr. glavarstva je namreč došel prvič ukaz, naj kmetje, kadar drevesa posekavajo, vsakemu „plohu" obse-kajo ali olupijo skorjo, da bi se lubadar ne ugnezdil kje po hostah in jih pokončal. Radi tega ukaza so se nekateri jezili, drugi smejali, vsi pa zatrdili, da je to nemogoče ! Delo to bi stalo več, nego je po nekod les vreden, ako pomislimo, da so delavci dan na dan bolj dragi. Vrhu tega je to tudi nepotrebno, ker stari ljudje ne pomnijo, da bi tu lubadar pokončal kako hosto, po zimi pa »selo ne ! Pač pa imamo lubadarje, ki pokončava gozde dan na dan, da so že večinoma jako redki in svetli, to je namreč sekira, s katero mora iskati si kmet v gozdu dohodkov za vedno rastoče stroške in davke! To je lubadar, kateri počasi, pa gotovo pokončuje gozdove in s temi blagostanje kmeta, pa tudi vseh prebivalcev, če pomislimo na važnost gozdov glede obnebja in vremena. Pomagajte raje uam iz nedlog, pa bodemo lažje prizanašali gozdovom.
Druga nedloga nam je že večkrat omenjena deželna zavarovalnica za delavce, katera hoče svoj delokrog tako ruzširiti, da ji pride v pest že najmanjši kmet ali delavec. Novejši njen ukaz zahteva, naj kmetje naznanijo še vse svoje gospodarske stroje, kakor mlatilnice, slamoreznice itd. da bi potem še te delavce zavarovala. Ali1 gospoda, tukaj se srečamo : Ker je ta postava vsaj na videz človekoljubna, moramo še kaj več povedati. Veliko bolj, nego delo to, je nevaruo marsikatero drugo kmetsko delo, na pr. drevje po9ekavati in spremljati po strmih klancih in jarkih. Tu preže dostikrat od vseh strani nesreča na uboge delavce. Te delavce zavarujte in ugodili bodete večini naših kmetov, kajti oni sami zastavljajo zdravje in življenje svoje v boju za obstanek. Iz skušnje vem, da naši kmetje navadno — tudi pri atrojih — grejo prvi z delavci na delo ter je njim samim prva skrb, da ae gladko in verno dela — nje, prosim, zavarujte! Sicer smo pa vajeni nevarnosti, provzročeni po delu in nesreče more nas v prvi vrsti obvarovati božja roka in lastna previdnost. To pa vas prosimo, da naa obvarujete dvojnega davka. Vsaj vender je še v veljavi družinska postava, oziroma ministeraki ukaz z leta 1885., pe katerega poselskem redu je v slučaji nezgod kmet dolžan svojim delavcem prvo pomoč (po § 14,. 15. in deloma tudi 18.)
Iz vsega tega je razvidno, da postava, morda potrebna za delavce v tovarnah in večih obrtih, ne ugaja potrebam našega kmeta. Za kmetske delavce je zadostno preskrbljeno z omenjeno družinsko postavo in kar pa je več stroškov, zadenojo ti občine, katerih stalni ud je gotovo kmet.
Drugače je z obrtniki, kateri ae pogosto selijo in tudi drugače niso vezani skrbeti za svoje onemogle ali ponesrečene delavce : tukaj je omenjena zavarovalnica gotovo na svojem mestu. Novoizvoljene poslance prosimo, da skrbe na merodajnem mestu, da se nam ne bodo nalagala taka brezpotrebna bremena.
Pogorski.
Različne vesti.
Občni zbor polit, druitva „Edinost,
je dne 5. aprila t. I. ob 10. uri predp. v prostorih „Del podp. druitva". Dnevni red je naslednji: 1) Nagovor predsednika ; 2) poročilo tajnika; 3) poročilo blagajnika;
4)	morebitni predlogi in interpelacije;
5)	izvolitev novega odbora; b) vpisovanje novih udov.
Umrl je v Pulji po dolgi in mučni bolezni gosp. Franjo Rus, trgovec v Trstu. Pokojnik bil je zvest rodoljub, član več narodnih društev in nekdajni odbornik „Tržaškega Sokola". Bodi mu zemljica lahka ! —
Ustajanje praznovalo se je po vseh tržaških cerkvah kaj slovesno. V četrtek in petek pohajalo je na tisuče občinstva „božje grobove", osobito je bila velika gneča pri Jezuvitih, kjer je bil letos postavljen čisto nov božji grob. Prva procesija vršila se je ob 5. uri pop. v naj-veči tržaški župniji — pvi sv. Antonu novemu, koje se je vdeležilo izredno veliko število po svoji večini slovenskega ob-činstva. Druga je izšla iz stolne cerkve •v, Justa, koja se je pa morala radi nastalega slabega vremena takoj v cerkev povrniti. V Rojanu, kjer smo pričakovali izredno sijajnega sprevoda, ni mogla niti iziti in se je vsa slovesnost vršila v cerkvi sami. Vzlic slabemu vremenu bilo je pa vse selo krasno razsvitljeno. V nedeljo zjutraj vršile so se procesije pri sv. Ivanu, pri sv. Jakobu, pri Jezuvitih, pri sv. Antonu staremu in pri oo. kapucinih. Glede sprevoda pri av. Jakobu moramo obžalo-vaje zabilježiti, da se ga je udeležilo nenavadno malo možkih, da-si je bila ogromno množica gledalcev. Nastal je tudi nered, ker so reditelji, misleči, da bode toliko udeležencev, kakor po navadi, sprevod neprimerno razdelili, tako da je mej obema godbama in baldahinom nastal velik prašen prostor, po katerem so se razna zijala šetala. Polagoma se je vendar sprevod zedinil. Zanimivo je vsakako vprašanje po vzroku malobrojni udeležbi možkih v sprevodu, kajti vreme je bilo jako lepo. Morda se ne motimo, ako rečemo, da je temu vsaj deloma krivo čudno raz-mirje mej g, župnikom in njega slovenskimi župljani. Jako žalostne pojave morali smo opaževati pri obhodu pri Jezuvitih. Tu se je namreč godba tukajšne sirotišnice tako daleč izpozabila, da je jela svirati koračnico, sestavljeno iz motivov dveh najnovejših italijanskih „narodnih pesmi", kojih tekBt je nesramno las civen in pohujšljiv. Udeležniki obhoda so se radi tega vzburili, dočiui so zijala počela z godbo popevati nesramne besede. Vodja godbi dobil je ukaz, da takoj preneha svirati, kar je tudi storil in potem z godbo odšel, kor jo pobožno ljudstvo zahtevalo : v morjo žnjimi! Italijanski listi poročajo o tom dogodku z nekako slastjo, češ : glejte, kako so se med ljudstvom udomačile „narodne" te popevke. Dogodek ta nam žalostno ilustruje toli slavljeno italijansko kulturo, koji ni nobena stvar voo sveta, kulturo, ki je naravna hči naših mestnih šol. Semkaj naj bi se potrudila ljubljanska gospoda, da izve, odkod da v resnici proti nevarnost veri naši !
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda nabralo se jo med sturimi delavci 70 nvč.
Zahvala. Preč. g. prof. Simo Rutar daroval je slovenski šoli „Družbe sv. Ci-
rila in Metoda* pri sv. Jakobu nekaj knjig, mladini primernih. Prisrčna hvala blagemu darovatelju I	Vodstvo.
Vabilo. Častite ude „Delalskega podpornega društva" vabi podpišani. da Be izvole udeležiti shoda, ki bode v nedeljo dne 5. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Na shodu se bode razpravljalo o bodoči volitvi novega odbora na občnem zboru, ki se bode obdržaval v tem mesecu.
Ivan Hvastja,
načelnik nadzornikov.
Vodstvo „Tržaškega podp. in bralnega druitva* naznanja vsem društvenikom. da je z današnjim dnem (1. aprilom) nastopil kakor društveni zdravnik, namesto odsto-pivšega dra. A. Turka, blag. gospod M. L u k š i č. Bolniki se morajo prijavljati v društveni uradniji, kjer dobe posebne listke za zdravniško preiskavo.
Iz Trsta se nam piše : Toliko se je že pisalo in se bode še pisalo o narodni enakopravnosti ali vse zastonj, če razni uradi se zanjo ne menijo. V poštnem uradu razobešeni so razni razglasi v nemškem in italijanskem jeziku, zastonj pa iščeš slovenskega. Ali dotični razglasi morda niso za nas Slovence in se ne tičejo naših dopisovanj in nakaznic P !
Dalje se Vam pritožujem o poštnem oficijalu pri prodaji poštnih znamk na glavni pošti, kateri jako osorno zareži na nas, ako se mu približamo b kako prošnjo. Čul sem tudi od drugih pritožbe, da <*e je zadri nad njimi celo z besedami, žalečimi našo narodnost in sicer tako glasno, da je nemogoče, da bi no bili čuli žaljivk navzoči služabniki in celo kateri uradnik v bližnji sobi. Menim, da smemo terjati nekoliko več uljudnosti od dotičnoga uradnika.
Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu
vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 5. aprila v dvorani hotela „Europa*. Vspored: 1. Fiegl: Koračnica I. N., na glasoviru svira D. F. 2. Lisinski: Tam gdje stoji, udara tamburaški zbor. 3. Forsterr Sokolska, poje zbor. 4. Curkovič: Ne poznam te bajno ime, samospev baritona s spremljevanjem glasovira. 5. Mašek: Pri zibeli, čveterospev. 6. Borovščakov: Razi vija, govotte, udara tamburaški zbor. 7. Merlatto: Ave Marija, mešani zbor s spremljevanjem glasovira. 8. Gj. Eisenhut: Ma-zurka, udara tamburaški zbor. 9. Kocjan-čič: Oblačku, poje zbor z dvospevom. 10.
* # Damoklejev meč, burka v enem dejanju. Začetek ob 7>/i uri zvečer. Ustop-nina 30 novč. za osebo. — Radodarnosti se ne stavijo meje. — K obilni udeležbj uljudno vabi	ODBOR.
Gospodarsko druitvo v Škednji. Občnega zbora tega društva za leto 1890 udeležilo ae je 58 delničarjev, kar je zadostno za sklepčnost zbora. Iz poročila tajnikovega posnamemo, da je denar izposojen na obreBti, kajti denar v hranilnici ne prinaša nikacega dobička. Tudi dolžniki vršili so v tem letu vsaj deloma svojo dolžnost tako, da je skoraj ves dolg na zaostanih obrestih poravnan. Društvo to napreduje, če tudi počasi, a stalno. Račun denarni-čarja kaže nam 1652 gld. 29 kr. dohodkov 'n iLto toliko stroškov. Aktiva znašajo 4918 gld. 05 kr. in toliko tudi pariva. Dobička jo imelo društvo koncem leta 2988 gld. 06 kr. Pregledovalci računov so poročali, da so računi v popolnem redu. Gosp. Ivana Godina Kudriča predlog, da ae postavi pokojnemu predsedniku društva skromen spomenik, vsprejme se soglasno. Na predlog iatega gospoda dovolil se je odstopaječeinu odboru odškodnino 55 gld. Novoizvoljenemu odboru se je naročito, da izreče zahvalo podpiratelju društva, g. Petru Comuzziju. Novoizvoljeni odbor se je v seji dne 16. marca naslednje konstituiral : Anton Sanci n-D r e j a Č, predsednik; Godina Ivan Ban, tajnik; Godina Ivan K u d r i č, blagajnik ; Sancin Auton-Sira, Sanci n M i h a-T oč, Sancin Ivan Skoma-dr o, Andrej Oblak, Sancin Vale ntin-T sejo in Sanoin Jožef-M e d a j a, odborniki.
Po smrti nepozabnega predsednika Josipa Sancina-Nemca zavladal je nek strah, da ne bi društvo začelo hirati. Toda strah ni bil osnovan, kajti novi predsednik — mimogrede rečeno, jako inteligenten mož in iskren rodoljub — je pokojniku povsem jednakoroden in smo uverjeni, da bo društvo pod njega vodstvom izvrstno vspevalo.
Tržaško kmetijsko druitvo ali takozvana „Agraria* imela je minolo sredo predpoludne svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo par gospodov, mej druzimi tudi namestnik in župan. Dolgo poročilo prof. Stosaicha je razjasnjevalo stanje in delovanje društva v minolem letu ter prišlo do zaključka, da je društvo mnogo potrosilo v povzdigo kmetijstva v okolici. Slednjič bo je omenjal tudi društveni organ „L'amico dei campi*, kateri izdavanje je gola potrata denarja, in res ga večinoma rabijo Štacunarji za zavijanje sira. Društvo jo minolo leto potrosilo lepo svoto 2125 gld., a sadu no vidimo nikjer. Koristi za okolico ni naredilo nikake razun škode, kojo je provzročilo s tem, da je nekatere vinograde pokončalo a pretvezo trtne uši. Kedaj bodo pač konec tem komedijam P Kedaj se ustanovi v Trstu slovenska kmetijska podružnica, katera bi edina odgovarjala potrebam slovenske okolice P !
Zdravniško društvo. Dne 1. aprila 1891 ob 7Vt. uri zvečer je poljudno pre davanje v veliki borzni dvorani. Predaval bode g. inženir dr. Geiringer o „Preskrbijevanju vode za mesto tržaško*.
Iz Barkovelj se nam poroča, da je mislil napraviti nek Bonetti (Italijan) velikansko mrežo, katera bi stala več tisoč, forintov. Ta mreža bi bila postavljena v Grgljanu. kjer je sploh najprimernejše mesto za ribarjenje. Ta mreža bi delala neznosno škodo našim domačim ribičem, a polnila bi žepe v našo Avstrijo došlega tujca. Vsled tega so se zbrali Barkovljan-ski, Križanski in Kontoveljski ribiči, ter odločno protestovali proti napravi take mreže. — Tudi naš državni poslanec g. vitez Nabergoj se jo potrudil v tem obziru in razjasnil ua dotičnem mostu želje in potrebe naših ribičev. — Vsled tega — kakor čujemo — ne dovoli pomorska vlada, da se napravi namerovana mreža. Protestu okoličanskih ribičev so se pridružili vsi ribiči iz Istre in Gradcža.
Iz spodnje okolice se nam piše: Večkrat se je že omenjalo v „Edinosti" o glaaovitem o italijanskem otroškem vrtu na Greti, in večkrat se je že omenjalo „sadCi* katerega prinaša ta vrt našemu narodu. — Kdor bi se pa hotel prepričati o polni istini v „Edinosti" navedenih podatkov, šel naj bi sam malo gori „na škarpo" in opaževal dotične otročiče !
Pisec teh vrstic je Btoril enako — in prepričal se je, da ovete tam potujčevanje v pravem „spomladanskem cvetu". — Kopico otročičev govorile in kričale so lo v tržaškem ital. narečju — povprašajoč sem izvedel, da nečejo niti slišati o slovenščini ti otroci — temveč nazivajo naš jeiik — „lingua ščjava". Zvedel sem tudi, da je mnogo roditeljev navedenih otročičev, kateri ne znajo skoraj besedice laščine in vendar obeča postati njih deca steber talijanstva ! Poizvedel sem, da med 120 otročiči, obiskujočimi označeni vrt, ni niti 10% Italijanov. — Tu ni drugo rešitve nego da se tam napravi „otroški vrt podružnice na Greti" — Mnogo seje povpraševalo in iskalo, a žal dosedaj se ni moglo najti primernih prostorov, — No, upamo pa vendar, da se nam to posreči, in da napravimo na Greti novo našo tvrd-njavo. Vsi rodoljubi IV. okraja naj bi se pa tesno oklenili „Podružnice na Greti" in jo podpirali po svojih močeh !
Kakor nam je iz gotovega vira znano, priredi Barkovlj. pevsko društvo „Adrija* v mescu maju v Trstu veliko veselico v korist imenovane podi uznice, odnosno ustanovljenja otroškega vrta na Greti. — Za to veselico se „Adrija11 že zdaj marljivo pripravlja. Poznani naš skladatelj g. Hrabr.
Volarič poslal je v ta namen novo, pre« krasno skladbo „Domovini" — zbor se spremljevanjem orkestra. Med druzimi točkami su bode pelo tudi drugo, za nas novo kraHno pesem Ipavčevo : „Na Pre-širnovem domu", tudi se s premij« vanj em orkestrB. igralo se bode doklej v Trstu še ne predstavljeno igro — „Poglavje I. II. in III." — Upati je, d« so ta veselica izvrši sijajno in pripomore k napravi našega „otroškega vrta" na Greti !
Iz Lonjsra se nam piše: Po nevihti pridejo zopet lepi dnevi. Tako je bilo tudi pri nas. Pred voltvami pretila nam je huda nevihta, ali črni oblaki so se razpršili in lepo solnce sije na našem narodnem ob-nebji. Poskrili so bo nesrečonosni krokarji in zavratne lisice in mi se radujemo, iz-vzemsi morila par čmernih obrazov. Ko so na večer dirjali po mestu ognjegasci, menil sem, da ao namenjeni v Lonjer. Tedaj bi jih bil rad vstavil in jim povedal, da cikorjašk imlin je že na predvečer pogorel : ostala so samo štiri pohabljena kolesa Nov mlin sezidati pa bode težko šlo. In ker je šlo pri volitvi naši za pravično in sveto stvar, radovali smo so tudi mi na priborjeni zmagi. Izdajice skrivajo sedaj sramotni svoj obraz, mi pa veselimo kličemo : alelujn, kajti vest naša je čista. Tesno držeči se gesla : Vso za vero dom in cesarja, ostati hočemo edini — vsi za jednega, eden za vse! Celo otroci praznovali so zmapo našo z veselim popevanjem. Našemu učitelju pa to ni ugajalo in jih je kaznoval zaporom. Rodoljub.
Popravek. V 6. štev. „Brivca* se je v telegramu z Opčin urinila pomota. Čitaj : „Zimoli delil" in „enoglasno volili".
Poziv. Ako žele tobakarne po slovenskih mestih razprodajati „Brivca" na drobno, naj ae oglase.
Iz „Drobiža" Petra Samotarja posnamemo naslednje kitice :
Gorup ne more biti vsak ! Ko meseca ne konec bliža, izginil zadnji je petak, Vesčl si, če je kaj drobiža.
Na sej m se stavijo Iep6 Rejene po vrsti junice; Na plos vi vodite tak6 Na prodaj svoje krasotice.
Fanatik mož je, ne slepar, On meni, da Bogii s tem služi; Po svoje vsaka božja stvar:
V	višavi orel, ureh v luži.
Sreč kipi ti, hrepeni,
Rod ljubiš svoj, ves rod slovanski!
Objemi, kar živf, trpf,
V	ljubezni vsmiljeni krščanski!
Knjižica so dobiva pri Josipu Stritarju, Gersthof pri Duuaju.
Iz Sežane se nam piše : Naša „Čitalnica" sklenila je pri občnemu zboru dne 30. decembra pret. leta, da si nabavi svojo zastavo. V to izvršitev izvolil je občni zbor tri Člane v odbor, koji ima potrebni denar nabirati pri domačinih. Kuj se je ta odbor obrnil do čestitih dam, koje so iz svoje srede izbrale si'2 nabi* rateljici in sicer gospo M. Delenovo in gospedično M. Maborčič-evo. Da bode zastava naše „Čitalnice* kmalu plapolala, porok sta nam jako marljivi nabirateljici, koji sta že 292 gl. le pri p. t. damah nabrale.
Darovale so: Gospodična Katnuaćr Karolina 50 gld. Gospe Scaramanga 50 gld. Gospa Mahorčič Marija 20 gld. Gospa Paximadi Neža 20 gld. Gospa Gulič Fra-nica 15 gld. Gospa Delena Marija 10 gld. Gospa Gabcršček Antonija 10 gld. GoBpa Kozler Marija 10 gld. Gospodična Mayret Alojizija 10 gld. Gospa Polley Ida 10 gld. Gospodična Mahorčič Evfemija c. kr. po-štarica 6 gld. Gospodična Smerdel Antonija 6 gld. Gospa Zencovich Filomena 5 gld. GoHpa Polley Marija 5 gld. Gospa Zencovich Ana 5 gld. Gospodična Oster-tag Antonija 5 gld. Gospa Kliebor Tereza 5 gld. Gospa Kron Tereza 5 gld. Gospodična Mankoč Mila 5 gld. Gospa Zupan-
čič Antonij« 4 gld. Gospa Broj Matilde 4 gld. Gospodična Cazafura Kristina 4 gld. Gospodična Pitami« Neža 4 gld. Gospodična Kaoobel Jožefa 3 gld. Gospodična Renćelj Rezika 3 gl-l. Gospa Goljevlićek Karolina 3 gld. Gospodična Kosovel Jožefa 3 gld. Gospa Stolfa Neža 2 gld. Gospodična Pavšič Jožefa 2 gld. Gospa Pahor Karolina 1 gid. Gonpodična Dolenec Marija I gld. Gospodična Pirjevec Antonija 1 gld. Gospa in gospodični Vičič 5 gld.
Te dni prične ae nabiranje pri posa" mesnih sežanskih gospodih, vspeh obelodani se po z noje.
Podpisani odbor zahvaljuje se najsrčnejše vsem p. t. gospcm in gospodičinsm darovateljicam in gospe M. Delenovi in in goapici M. Mahorčič-evi pa za tako vspeino in marljivo nabiranje doneskov sa našo zastavo.
ODBOR za nabavo zastave Sežanske Čitalnice.
Dunajska borsa
BI. marca.
Eaetai dri. dolg t bankovcih — — gld. »2.30
„	t arebrn — — —
Zlata renta— — —----—
5*/# a vatri jak« renta — — — — — Delnic« narodne banke — — — — Kreditne delnice — — — — — —
London 10 lir aterlin----—
Francoski napoleondori — — —> — C. kr. cekini — — — — — — — Nemftke marke — — —--— —-
92.40 110.85 102. -982.— 310 75 114.85 9.13* 5.43 56.40
MODA
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima veliko zalogo
SLAMNIKOV
za gospode, dame in dečke, kakor tudi za okrašenje potrebnih, vsi-h barv trakov. Podpisani pere in popravlja slamnike po najnovejši fasoni. Priporoča se torej slavnemu občinstvu.
MIHAEL PRAŠEL
Corso, Stv. 21.
2—3
Znaten postransk zaslužek,
koji ae vedno vekSn in već let traja, dobo pripravne in sancaljive oaobe. kiiterih preftnje življenje pa mora biti neomadežerano in ki so v vedni dotiki z občinstvom. Do«lu£eni J.an-darmi in Podčastniki imajo prednost. Povprašuje se pod „G. S. 1891." Oraz, poatlagernd. 13—25
Razumnim možem
v ataroati od 25 — 40 let, neoženjeni m, zdravim in krepkim, ki ao nemAkega in tudi alovenakega jezika v beaedi in pisavi popolnoma xmo£ni, in morejo dokaKuti, da je bilo nj'hovo doaedajno življenje neoniad. ževano. ter da je njihovngmotno stanje vredjeno. ponuja «e z oddajo alu7.be potovalnega zastopnika, kateri službi bi ae morali /ovsom posvet ti, in a katero je združena atalne ploča z stranskimi dohodki, prilika si, ako se njih spoaobnost dokaže, zagotoviti sigurno in atalna bodočnost.
Za to službo se pa naj le take oaobe potegujejo, katere vsem tem zahtevam vatreznjo in ki imajo vsssljs de potovalnega potla in ao vajene
■▼oje dolžnosti z resnsstj«, pridnostjo in illavs vstrsjnostio izpolnovati, pri čemur ae pa todi brezmadežne obnašanje zabteva.
Lastnoročne, nem&ko in slovensko pisane proSnje, katerim se morejo priložiti prepisi spričeval, se nnj pošljejo pod ,11.471" v Gradcl,poate reatante.	10—5
Javna zahvala.
Podpisano predsedništvo šteje si v dolžnoat najtopliše se zahvaliti blag. g. Ivanu vit. Nabergoju, kateri je blagovolil podariti našemu društvu svoto desetih gold. Bog plati!
Na Kontovelju, 31. sušca 1891. Predsedalitvo pevskega druitva „Danica*. Janko PraSel. Štefan Stare,
predsednik.	tajnik.
5 10 goldinaijeT
na dan gotovega zaslužka brez kapitala in riziko za vsacega. kdor se hoče baviti s prodajanjem postavno dovoljenih areček in državnih papirjev. Ponudbe poftiljajo naj se pod „LOSE" na : An-noncen Eipeditien von I. Dannsberg, Wisn, I. Ksmpfgasss.	2 10
FILIJALKA
ۥ kr. priv. avstr. kreditnega zavoda
za trgovino in	obrt. v Trstu.
Novci za	vplačila. V vrsds. papirjih as V sapslssslh sa
4-dnevni edkaz 2*/«°/
30-dnovni odkaz 2% 8-	„	3% 1 8-meaečni „ 2'/«0/„
30- - 3'/*7o i «- ■ - - W/«
Vrednoatnim papirjem, glaaečim na napoleone, kateri se nahajajo ▼ okrogli pripozna ae nove borestna tarifa na temelja odpovedi od 8 [oktobra, 12. oktobra in 3. novembra.
Okrožni o d del.
V	vrsds. papirjih 2'/,% na vsako avoto.
V	Napoleonih brez obresti
Nakaznice
aa Dunaj, Prago, Peftto, Urno, Lvov, Tropavo, Keko kakor za Zagreb,Arad, Bozen: Gritdecjlormanatadt, luomost, Celovec, in Ljubljano— brez troSkovn
Kupnja in prodaja
vrodnoatij, diviz. kakor tudi vnovčenje kupono\ 24-0	pri odbitku 1 °/M provizije.
Predujmi. Na jamčevne listino pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Ber-Hnn ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti oh'eati po pogodbi, sesati po ptujih knjigah, kakor smo sel	Uložki V polirano,
morali trpinčiti mi z nomškimi ili francoskimi, t sprojemajo ao v pohrano vrednoatni papirji, alai Anton Bonne	' sre*,rn' denar, inozemski bankovci itd. — po
krojaški mojster v Trstu.
Izjava.
Odprt na svoje lastno mnogoletne skušnje izjavljam, da gospoda Mateja Kunca w Knjiga krojaštva" povsem ugaja svojemu namenu. Jaz trdim celč, da je ta slovenski pisana knjiga mnogo boljča nego ao razne nemške, ker podaje na lahko umeven način potrebnega nauka.
Čast torej gosp. Kuncu, da nam je preskrbel tuko knjigo, koja poučuje mladi krojaški naraščaj, no da bi mu trebalo
pogodbi. Trst. 25. februvarja 1891.
7-24
2 -3
PASA
y gozdu in planotah,
ležečih v katastralnej občini Nanos, da se pod ugodnimi pogoji v najem
za čas tekočega leta 1891. Oglasila sprejema županstvo Šentvid na Vipav8kem in sicer do 12. aprila 1.1.
La Filiale della Banca Union
TRIE8TE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio- Valute.
a) Accetta verna men t i in Conto corrente, abbonnndo
PEH BANCONOTE: PER NAPOLEONI C. preav di A g ni
3®
n o
OII •/ ® I« /0 11
3»
.,12
, „ a 4 meai fin so
• In ,. » " „	„
«■. - a 8 „
•.4 «
W/®c.preav.di20 g.n
® I" w •» >t ^ t< 87« r » s « 3 niesi 31/® ti m n s 8 n
II nuovo tasso d' interesse prineipiera a' decorrere sulle lettere di versamento in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a se conda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 2a/4°lo i" teresse annuo sino a qualunque somma : prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamonti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Assnmepei propri correntisti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieate, Vienna, Budapest ed altre principali oittk. rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facoltft, di domiciliare offetti presso la sua cassa franco d'ogni spesa per
1'SSt.
b)	S'tncarica delVacquisto e della rendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe deli' incasso di assegni, cambiali o coupom, verso 1(8°[0 di prov-vigione.
c)	Accorda ai propri committcnti la fa-coltd di depositare effetti di qualsiaai specie, e ne cura gratis 1'incasso dei coupons alla scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno	e 5°(0 della Banca Commcrciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4°|0 deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di "Vienna. 4—12
Trieste, 24 Febbrajo 1890.
Restavrant Pospišil
v Rocolu (teža) št. 72
priporoča se slavnemu občinstvu. — Dobre jedi in izvrstne pijače. Veliki elegantni prostori. 1—2
Zastop tovarn za poljedelske stroje in aparate in za alično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži.
Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nv6. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi.	1—!0
Ključavničarska delavnica
JOSIPA z o L i A
Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.)
Sreča
ponuja se vsakemu, kdor dopošlje na-tanjčno svojo adreso pod st. 50 000 na Annoncen-Bureau von Hermann Roder in Dessail. Odgovor gratis in franko.	2-a
CARLO PIRELLI
mej narodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2. ^
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem 111 delnlcem po nizkih cenah in 11a vae kraje.	>	1—17
Grlena bol kašal], lireputavioa. promoklost,' nare h. zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
inogu ae 11 krutko vrieme ialie^iti rahljenjem
NADARENIH	21-30
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRKNDINI) its jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trsts
Voomn pomniu uc'iteljem, propovjednikom itd Prebdjt'iiili kn.Mjne noćih, nuvadne jutranje hreputavieo i grleniii zapaluh nestaje kao za t'udo nzimanjem ovih aladkiAab.
Opaska. Valja ae paziti ed varalicak. koji je ponačinjaju. Zato treba nvjek zahtjevati Pren-dinijeve aladkiš« (Paatiglle Prendini) te gledati, d« bude na omotu kutijice (ffkatnle) moj podpis. Svnki komad tih aladkifiah ima ntianuto na jednoj Strani ^Pjutlfjlie", na drugoj „Prendini".
Člena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju ae u Preadlnljsvoj ljekarni a Trsta
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u gluvnijih ljekamah svieta.	42—43
Kraane uzorke na privatne naručitelje 20—13	badava i franco,
Jo&te navidjene knjige naoraka za krojač« nefrankirnno i uz nlozak od 80 for., koji će «e nakon ovrfteno naročbe uračunati.
Tvari za odjela.
Peruvien i Doaking na viaoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogaaep, aokolaie, livre; aukno za biljard i igrač je stolove, loden i nepromočne lovačke kapnte, tvori koje se pere
Platd aa patnike od 4 14 i d. Tko teli kupiti jeftiae, pošteae, trajne, čisto vunen« suknene tvari nipoito jeftine cnnje, itono ih posvud nudjaju, te jedra podnose krojačke troškove, neka su obrati na
Iv. Stikarofsky-a n Brnn.
Veliko skladište sukna Austro-Ugarake. U mojem stalnom akladištu u vriednoati od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j*-at pojmljivo, da preostane mnogo odresaka; svaki rasumno misleći čovjek mora sara uviditi. da se od tako malenih osta-naka I odresaka nemoie poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala nzorkati u krntko ništa preostalo, t« je ono usljed toga prava alieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju nsorke odresaka i ostanaka, te su u takovih slui;ajevih odresci uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nukane takovog postupanja jeau bjelodane. -Odre z cl, koji ae nedopadaju, zamjenjuju ac il ae povrati novac. Kod naruibe treba navesti boju. duljinu i cienu.
Pošiljke jedino us poštarsko ponzetje preko 10 for. franko. 7-24 Dopisuje u njemačkom, lnadjarekora, ćeakoui, poljakom, italtlanakom i frnncazkom jeziku.
Lastnik- pol. družbo „Edinost".
T^dajatolj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Časi: nam je preporučiti p. n. občinstvu Treta I okolice, Primorja I ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah I mjestah, sa so-lldnosti I jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku nartičbu bilo koje vrsti knjiKotinkarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrati tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artlju I zavitke s napisom, preporučne karte, posletnies, zsruine I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne računa, rsčiitnike, punomoći, oieniks, jestvenlke, svako* vrstse »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. obćiuntvo, da ee nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom členom i ukusnom izradbom.
Orži u zalilii (rklndUću) avo potrobne tiskanico i knjigo z» crkvena urede.
Onda ima na prodaj aliedoće knjige : Kinetijako berilo zh nadaljevalne tecajo ljudakih moI in goapodarjev v pouk o ona prije AO nv(.
nadu IO tvrdo vezana......n. AO
UodnijKki obrazci aaatnvil II. Tinovec . . u. SO Vilim Tel, prevod Cognerii ...... n. 40
Ljudmila provod .1 Lubuun.....n. IO
Filip provod Križnana.......II. IO
Antigona prevod Kriimann......n. tO
Pjeama o zvonu preveo A. K. I strun i n . n. IO Iatra pjeama	„ A. K n . . n. IO
Ove hu knjigo jako ])i'ikludne zn (turove o pruziiicih zalo ih si. obćinatvu^preporučuuio. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručim i dotični iihhIoV (adresu) naručitelja.
Za obilnu naruČbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu. Tiskarna Dolenc v Trat.ii