DECEMBER FATHER B£KiRAN|| St. Mary's, Lemont five mm . iiSK?'7' '.jBp' ■. 1950 IMMIGRANT ARCHIVES University of Minnesota AVL MARIA Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo Izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah Amerike * Naslov - Address: AVE MARIA Box 608 Lemont, Illinois Telephone: Lemont 494 * Naročnina - Subscription rate: U.S.A. - $2.50 letno Izven U.S.A. - $3.00 letno ■ ■ * Naročnina Tvoja je dar v podporo ubolnejgim sloven-skim fantom, ki se obrazujejo za slovenske duhovnike v le-montskem semenišču. Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v svojih molitvah, pri sv« ma¥ah in pri drugih duhovnih opravilih« Urednik - Editor: FR. MARTIN STEPANICH, o.f.m. Upravnik - Business Manager: FR. CYRIL SHIRCEL, o.f.m. * Printed by AVE MARIA PRESS Lemont, Illinois DECEMBER 1950. LETNIK 42. Vsebina: Evangeljski prizori ................................1 Sv.Frančišek Ksaverij - P.Alojzij OFM.......2 Tudi On je trpel... - P.Odilo OFM .............5 Božična /pesem/ ■ P.Bazilij OFM ............6 Moj božič - Lojze Zajec ........................»7 Litanije - prošnja - P.Kazimir OFM ..<•••••.. 8 Svetinjica Brezmadežne - P.Bazilij ....•••••12 Sveta no!! ...........................................13 Tvoj advent • P.Odilo ...........................14 Pastirčkov božič /pesem/-P.Bazilij.........15 Terezija Neumann ....................m..........18 Po kraljestvu križa ..............................19 Legenda o smreki - F.Z.................................23 Zviratelji znamk ..................................25 Lemontski odmevi .........................•■••• 26 Kramljanje ha zapeČku ........................ 29 Published once monthly — twice in October — by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the Interests of the Commissariat of the Holy Cross. Entered as a second class matter at the post office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized July 14, 1945. £vang,elj,3ki prizori <7 ^^vezda je pripeljala Modre v Palestino, kjer so iskali novorojenega Kralja. Z gotovostjo so pričakovali, da Ga bodo našli v glavnem mestu in v kraljevi palači. Toda varali so se. V Jeruzalemu ni nihče vedel o Njem. Pač pa so se pismouki spomnili prerokbe, ki ie napovedovala malemu mestu Betlehemu, da bo iz njega izšel mogočni Kralj. Modri z Vzhoda so verjeli in se odpravili na pot. Njih vera je bila poplačana s tem, da se jim je zopet prikazala skrivnostna zvezda ter jih pripeljala do kraja, kjer je bil Zveličar z Materjo in krušnim očetom Jožefom. "In padli so predenj ter ga molili, "pravi sveto pismo (Mt 2, 11). Za tri kralje je bila revščina Svete Družine gotovo huda preizkušnja. Pričakovali so kraljevo palačo in sijaj bogatega dvora, pa so našli revno hišo brez udobnosti, opremljeno le z najpotrebnejšim za življenje. Za mater novorojenega Kralja so pričakovali kraljico, obdano od številnih služabnic, ki ubogajo na vsak migljaj - našli pa so preprosto ženo Marijo, ki sama opravlja vsa hišna dela. Namesto kraljevega očeta pa jih je sprejel preprosti delavec Jožef, ki s svojimi žuljavimi rokami služi vsakdanji kruh svoji družinici. Ali se ne bi tisoči in tisoči, ki bi bili na njih mestu, razočarani okrenili in odšli domov? O, kako bi bili nespametni! Danes od nas zahteva Bog isto preizkušnjo, kakor jo je takrat od treh Modrih z Vzhoda. Kristus, prav isti, ki je takrat ležal ves nebogljen v Marijinem naročju in so Modri padli pred Njim na kolena ter Ga molili, se dan za dnem znova rodi na naših oltarjih. Tudi tu na zunaj ni drugo kot revščina: zaman iščeš vidnih znakov božje veličine. In vendar Gospod zaht*eva od nas globoko vero, da je pod skromno podobo kruha in vina skrit On sam. Kaj se bomo obrnili od Njega? Kaj bomo le za trenutek podvomili nad tem, kar nas uči sveta Cerkev? O, kako bi bili nespametni! Raje radi poklekajmo pred tabernakelj, te naše jaslice, ki skrivajo neizmerni zaklad - Boga samega. On nam bo krepil z bogatimi milostmi našo dobro voljo.Dal nam bo obilo močne vere, ki nam bo mogočna pomoč v vseh preizkušnjah življenja. Dal nam bo tudi mnogo drugih milosti, za katere" se bomo priporočili. Saj se Gospod v velikodušnosti ne da prekositi. Marija z Detetom, pastirji in svetniki /Slikal BiGatti/ Sv. $ftančiše& f($ave/iij DECEMBRA i/A J POMAGA človeku, če si / I/ ves svet pridobi, na svoji du-r ši pa škodo trpi!-S temi besedami božjega Učenika je sv. Ignacij Lojolski pridobil za svoj novoustanovljeni red in za Boga Frančiška Ksaverskega. Prvo vzgojo je mladi plemenitaš prejel od svojih pobožnih staršev. Naučil se je pri njih ljubezni do Boga in spoštovanja do svete vere. Ignacij je odprl njegove oči, da je spoznal tudi ničemurnost sveta. Na praznik Marijinega vnebovzetja se je ves posvetil Bogu in z Ignacijem ter peterimi tovariši napravil obljubo, da bo poromal v Palestino in tam spreobračal nevernike. Zaradi vojne, ki je nastala med Turki in Benečani, so morali pot v Jeruzalem odložiti. Medtem pa je portugalski poslanec, ki je spoznal blagonosno delovanje sv. Ignacija in njegovih tovarišev, opozoril svojega globokovernega vladarja Janeza III., da bi bili ti možje zelo pripravni za indijske misijone. Ignacij je v molitvi razsvetljen spoznal, da je prav Frančišek izvoljeno orodje v božjih rokah. Res je bil Ksaverij pripravljen oditi. Pred odhodom je obiskal božjo potLoreto.se tam mudil osem dni ter vse svoje bodoče delo priporočil Marijinemu varstvu. Tako se je začelo velikopotezno delo sv. Frančiška Ksaverija za razširjenje Kristusovega kraljestva na zemlji in za zveličanje duš. Tako v Indiji kakor na Japonskem je žel velike uspehe. Po poročilih je krstil sedem sto tisoč poganov in vrnil pravi veri mnogo odpadnikov. Želel je stopiti tudi na kitajska tla. Že je imel vse pripravljeno za odhod, ko ga je napadla huda mrzlica, medtem pa so odplule vse portugalske ladje. Bog mu je razodel, da se bliža smrt. Ni se je ustrašil. "V tebe, Gospod, sem zaupal, ne bom osramočen na veke!" so bile njegove zadnje besede. Umrl je v šestinštiridesetem letu starosti. Indijski in japonski spreobrnjenci so začeli Frančiška takoj častiti kot svetnika. Papež Pavel V. ga je leta 1619. prištel med blažene,Gregor XV. pa dve leti pozneje med svetnike. Ko je leta 1744. nadškof v Goi odprl svetnikov grob, je našel njegovo truplo brez sledu trohnobe. Slike predstavljajo svetnika v jezuitski obleki in s križem v levici, ko 3. Sv.FranČiSek Ksaverij, apostol Indije in Japonske 1506.-1552. krščuje Indijca. Ali pa kako umirajoč leži na pustem morskem obrežju in se ozira proti Kitajski. Sv. Ksaverij je častil in ljubil Marijo vse življenje s tolikim zaupanjem, da je vse, kar je v molitvi prosil Boga, skušal doseči po Marijini priprošnji. Pred vsakim poučevanjem svete vere je vzdihnil k Materi božji, naj izprosi najprej njemu samemu močno vero. Vsak pouk je končal z molitvijo "Pozdravljena Kraljica". Da se je tudi očitno kazal zvest služabnik nebeške Matere, je nosil navadno okoli vratu rožni venec in prav z njim je storil največ čudežev. Dajal ga je otrokom, katere je krstil, da so se z njim dotikali bolnikov. Mnogo jih je ozdravelo. Kolikorkrat je Ksaverij molil pred Najsvetejšim, je pokleknil tudi pred podobo blažene Device Marije. Posebno jo je prosil za spreobrnjenje grešnikov in za odpuščanje lastnih grehov. Zlasti je častil Marijino brezmadežno spočetje. Napravil je slovesno zaobljubo, da hoče to Marijino visoko prednost na vso moč braniti, pri vseh svojih govorih je gotovo omenil tudi visokost in vzvišenost deviške Matere Sina božjega. Umirajoč pa jo je ponižno prosil, naj sedaj pokaže, da je v resnici njegova Mati. Predvsem nam je sv. Frančišek zgled molitve. Molitev je bila hrana njegove duše, njegova moč in tolažba. V vsakem mestu, kjer je našel kako cerkev, je vso noč prečul v molitvi. Njegova ljubezen se je razodevala tudi v dejanju, ne le v občutkih in besedah. Veselil se je, če je mogel zavoljo Boga veliko trpeti in srčno je želel, da bi smel umreti mučeniške smrti. Delo, mraz, vročina, lakota in žeja, utrujenost, zaničevanje in zasramovanje so mu bili dobrodošli darovi božje dobrote. Bogu se je zanje ponižno zahvaljeval ter si jih želel še več. Toda mučeniške palme mu Gospod nI naklonil. Ljubezen do Boga je razodeval do bližnjega. Ni ga bilo sram za reveže beračiti po cestah. Ubožci so ga zato upravičeno imenovali svojega očeta. Odlično je razodeval to svojo ljubezen do bližnjega na misijonskih potih, ki jih je večinoma prehodil peš. A vse delo se mu je zdelo le poskušnja in skromen začetek. Kljub čudovitim uspehom svojega truda je vedno mislil, da za čast božjo in zveličanje duš ni storil dovolj. Pred odhodom v Indijo je pisal enemu svojih univerzitetnih prijate-ljev:"Spoznanje sebe je velika milost božja in jaz sem po božjem usmiljenju sprevidel, da sem za vse dobro čisto zanič. " Visoke službe, ki so mu jih ponujali, je zavrgel in se je štel zanje nevreden. Iz te globoke ponižnosti, ki je napolnjevala njegovo srce, je izvirala njegova velika pokorščina. Svojemu redovnemu predstojniku Ignaciju je pisma večinoma pisal kleče. Iz ljubezni do svetega uboštva je živel od miloščine, proseč kruha od hiše do hiše. Bil je vedno revno oblečen in suknjo je imel takozakr-pano, da so ga poganski otroci zasmehovali. Vedno se boreč s samim seboj je u-krotilvsebi vso po-željivost. Odtod njegovo neomahljivo ravnodušje v največjih zoprnostih, odtod njegova ne-zmagljiva krotkost, njegova potrpežljivost v vseh preizkušnjah. Te črtice iz življenja sv. Frančiška Ksaverija nam v nekaj potezah izpričujejo, kar nam pripoveduje o njem zgodovina, ki prišteva svetnika med največje apostolske može. Papež Pij X. ga je postavil za zavetnika Družbe za širjenje vere. P.Alojzij OFM Sv,Frančišek Ksaverij umira na otoku Sancianu, pred vrati Kitajske T)udi On je trpel... l/^ILO JE ravno na sveti božični pra-ICS znik. starček šti-riinsedemdesetih let, ki je nekoč doživljal boljše dni, je ves vznemirjen in tresoč se po vsem telesu stopil v duhovnikovo stanovanje. "Gospod, " je zaklical takoj pri vratih, "ali se izplača še živeti?" Vse je kazalo, da je starčka napadla strahovita skušnjava, da bi si končal življenje. Samota v ozki sobici mu je priklicala v spomin vse preteklo življenje - ob praznikih tak spomin še raje pride - in mu prine- sla nemir. Črni oblaki obupa so se preganjali po štarčkovi duši in ni se mogel več ustavljati prišepetavanju zlobnega sovražnika. Duhovnik ga je začel miriti in tolažiti. Ko je bilo vse prigovarjanje zaman, je starčka prijel za roko in ga peljal k jaslicam. Pokazal mu je v hlevček rekoč:"Poglejte, mož, tudi Njemu se ni godilo nič boljše!" Tedaj so se mirno sklenile starčeve roke. Obupanec je prosil duhovnika za blagoslov ter zdrknil s solzami v očeh pred njim na kolena. - - - Milijoni kristjanov gledajo v božičnih dneh na betlehemsko Dete, ki je bilo v revnem hlevčku rojeno in v jasli položeno: ubogo, brez doma in človeškega stanovanja, "kjer se joka na glas, ker mu je v štalici mraz, je-komaj na svet', pa že mora trpet", kakor poje slovenska pesem. "Ali se je Njemu kaj boljše godilo?" Koliko ljudi je v tej misli in v tej zavesti dobilo moč za bridke ure! Če se je pritihotapil kakor skrivnosten strah v srce obup, če se nam je v življenju vse razbilo in nismo ničesar dosegli, o čemer smo sanjali in delali načrte. Če je prišel morda najhujši udarec od one strani, od koder smo ga najmanj pričakovali, da se je zdelo vsako upanje prazno in se je vse zrušilo pod nogami. V takih trenutkih se človeku zdi, da strašna, neozdravljiva bolezen pije mozeg naše duše in smo popolnoma podobni onemu starčku, ki je mislil samo še na vrv ali na samokres. Toda glej! Božični zvonovi done preko dežele. Sladki spomini vstajajo v duši, potopljeni v temo. Kar naenkrat se znajdeš sredi veselih ljudi, ki gredo k polnočnici. Cerkev, ljubljena domača cerkev, se blešči v svetlobi sveč in diši po smrekovih vejah. Oko obvisi na jaslicah, pogled obstane na božjem Detecu na slami: "Tudi Njemu se ni godilo nič boljše ! " Morda celo slabše. Seveda, govorjeno človeško. Saj je nosilo in še nosi v Srcu vsa nebesa sreče in blaženosti. In prav zato, da človeku prinese to srečo, je prišel Jezus na svet. Da bi imeli življenje, nadnaravno božje življenje. Da bi z močjo od zgoraj premagovali težave zemske-ga življenja in ostali vedno božji. Zato je Beseda meso postala in med nami prebivala. Kdor koli pride s hrepenečim srcem pred jaslice, bo odšel od njih poln tolažbe. Kdor koli se potopi v trpljenje božjega Deteta, se ne bo nikoli pritoževal nad svojim trpljenjem. Saj vemo, kako je Marija pela ob jaslicah: Oj, le spa vaj zdaj sladko, rajsko Dete, spavaj ! Oh, saj ko se zbudiš, te čaka težki križ za nas, za nas. Oj, hvala tebi večni čas ! P.Odilo OFM B 0 1 I C N A Nja slamici Dete leži, ročice steguje in v radosti božji žare mu oči, Glej, nežno ljubkuje Ga Mamica srečna: zahvala kipi iz duše ji vdane k Očetu v nebo... In mestne poljane vec niso v temi: v svetlobi nadzemski poslanci nebeški po jo. Vse vabijo v hlevček, kjer Detece sveto v naročju Marijinem spančka sladko. SUkal Carlo Dolci Moj (tO^ l č M faec xfpe iJ&TE Že BILI na Dolenjskem -v dolini gradov in pravljic ? Lepo je tam doli, kjer so raztreseni grički kakor fižol po mizi. Z njih pa se smejejo bele cerkvice in pozdravljajo dolinski svet, šumenje Temenice in vrišč otrok, ki skačejo preko plotov, love metulje in trgajo cvetje, da okrase znamenje ob poti. Lep je svet, kjer se sprehaja lena Krka, ki pa zna v jezi trgati lesovje in jemati poljem prst; kjer Krka lovi v svoje dlani lepoto dolenjskih pesmi, jo meče v valove Save, da poneso ves dolenjski čar v širni svet. . .Kjer se vijejo bele ceste ter med klanci hite pod temne Gorjance, čarobni svet Trdinovih bajk. Da, tam doli je prelepa Dolenjska in Temeniška dolina, v kateri sem pred leti videl cveteti lan in valoviti pšenico. Za Trško goro je oktober omehčal grozdje, veseli Dolenjec pa je že ob zori dvignil kozarec od samega Boga blagoslovljene kapljice. Ni manjkalo veselih obrazov in lahkih nog. Vse vinske gorice so bile zavite v pesem in vriski so se pogovarjali z goro. Po Kačjih ri-dah,čez Malkovce, povsod so se penili konji. Voznik pa je pokal z bičem v pozdrav in zahvalo. Tudi Zaplaz imamo, božjo pot. Dolenjske Brezje so tam. Bela cerkev na gričku pozdravlja med gozdiče potisnjene vasi. Marija jih varuje poznim rodovom, ki verujejo v resnico. Mladino je učila zdravega smeha; vabila jo je, da ravna njen vrtec, dokler se ne izgubi v senci križev na božji njivi. Zaplaška Marija s svojimi triintridesetimi žarki stoji kakor lipa pred cerkvijo: razteza svoje milostne veje in vonj krepostnega cvetja privablja vernike. Marija .'Tvoja moč je velika Zato pa zalij slovensko drevo, da ozeleni kot nekdaj! Tako radi bi Te obiskali in Ti kakor nekoč potožili svoje gorje. . . Te slike iz domovine so mi prihajale pred oči na sveti večer, tako sem molil k Mariji na Zaplazu ter v duhu prižigal svečko pri domačih jaslicah, ki sta jih naredila otroka. Se lepše in topleje pa bi bilo v sobi, ko bi v resnici slišal Kristjančka in Marjetico, da bi mi rekla:"Očka! Očka! Sedi za peč in glej, kako bova midva namesto tebe prižigala svečke. Ne eno! Dve, tri, štiri, pet... Toliko, kolikor je let, ko nisi videl naših jaslic, ki sva jih napravila Je-zuščku, da bi te varoval. Nisi naju slišal, ko sva molila, da bi nam dal mir in nam tebe zdravega vrnil. . . " Tako pa sem v duhu poslušal Marjetičin glasek: "Očka, kje si toliko časa? Letos sem jaz stekla v vežo, da te za roko popeljem k jaslicam, kjer pomežikuje bleda lučka in čaka tudi tebe. Zakaj ne prideš, da bi ti sedla na kolena in poslušala povesti iz daljnih krajev? Janček je pravil, da te je poznal, jaz pa te še nisem videla. Samo mamico sem imela. Večkrat sem jo prosila, nai ti piše, da se vrni. Ni pisala, četudi sem jokala. Saj nisi smel priti in bi te ubili..'. " Če bi imel srečo poslušati to čebljanje svojih dveh ljubljenčkov, potem bi pozabil na vse gorje in srce bi mi zavriskalo, kakor zapoje škrjanček visoko v zraku nad prelepo dolenjsko žemljico. Brez upov postaneš meglena senca. Zato pa rad prisluhnem božičnemu veselja in gledam v duhu prižgano svetonočno svečko pred domačimi jaslicami. . . KAJ PA SO Marijine litanije? - Kar poslušajmo otroka! Nekaj potrebuje in bi rad dobil. Kam naj gre, če ne k svoji mamici? "Mama, prosim. . . " Pa ga mati odločno zavrne. Ali je otrok s tem odpravljen? Kaj še .'Predobro pozna svojo mater. "O, mati, prosim!..." ponavlja in ponavlja. "Saj sem ti rekla, da ne!" se huduje mati. Pa ga Še ne ostraši. "O, mati, mamica, prosim !... " nadaljuje otrok. Ne da se ugnati; Saj pozna dasi še dete, ljubezen materino. Ce ne gre drugače, se ljubeče privije k njej, jo objame in prosi, prosi, prosi. . . In mati? Kaj ji slednjič ostane? Ljubezen jo premaga in ugodi otrokovi prošnji. Dostikrat že zaradi otrokove nadležnosti, četudi bi velikokrat bilo za oba bolj prav, ko bi ostala neizprosna. Toda stanovitna otrokova prošnja je močnejša kot njen razum. Pa kako bi mogla drugače? Posebno še, če otrok pri svoji prošnji zajoka. Mati je mati. Prav isto so Marijine litanije: stanovitna, zaupna prošnja nas, otrok solzne doline, k nebeški Mamici. Tudi mi Marijo poznamo, poznamo Njeno ljubezen do nas. Pod križem, v strašnih bolečinah, nas je dobila za svoje otroke. Sam božji Sin Jezus, katerega kri je bila za nas prelita do zadnje kapljice, je hotel tako. Zato pa se upravičeno zatekamo k Njej:'Sveta Marija, prosi za nas!" "SvetaMati božja, prosi za nas ! " "Sveta devic Devica, prosi za nas!... In tako dalje, kar naprej in naprej. Desetkrat, dvajsetkrat ... da, kar oseminštiridesetkrat ( v frančiškanskih cerkvah devetinštirideset -krat) se ponavlja naša prošnja. Kar naprej dajemo Mariji razne častne naslove v trdnem zaupanju, da nas bo končno morala uslišati. Če ne drugače, jo bo prisilila naša nadlež-nost. "Prosi za nas ! - Prosi za nas ! - Prosi za nas !. . . " Da, prav kakor zna otrok! Kakor oni prijatelj v svetem pismu, o katerem govori Gospod v priliki, da je ponoči nadlegoval soseda. ... Taka pač mora biti po nauku Jezusa samega vsaka naša molitev, da bomo v resnici uslišani. Marijine litanije so torej otroško zaupna,, proseča pesem naše duše k božji in naši Materi. Litanije so stanovitno trkanje stiskanih src na vrata Marijinega materinega srca. Poznamo Njeno usmiljeno ljubezen: kako bi torej mogli, kako bi smeli drugače moliti k Njej? „ Marijine litanije s svojimi prekrasnimi nazivi so pa tudi prelep, nebeško lep slavospev Njeni časti in slavi. Ko je otroško, zaupno ponavljajoče prosimo uslišanja naših prošenj, ji naštevamo vse, kar vemo najlepšega o Njej: o Njeni časti in slavi, o Njenih neizmernih božjih odlikovanjih; o Njeni moči, ki jo ima pri Bogu kot Mati božja, kot preči-sta Devica, kot davno napovedana LITANIJE - PROŠNJA Ko pisatelj išče po raznih razlagah Marijinih litanij njih pomen, ko sam premišljuje in potem piše o njih za druge, se mu vedno bolj odkriva nova lepota in krasota te molitve. Nazivi dobivajo vedno globlji pomen in namen. Da, nehote se mu izvije iz prs vzdihfKako lepa, kako pomenljiva molitev so Marijine litanije! Najlepši spev Njej v čast, da lepšega ne zmore ubogo človeško srce!" Res imamo po raznih molitvenikih toliko lepih in bogatih molitev in molitvic k Mariji, a Soodrešiteljica človeškega rodu, kot Kraljica nebes in zemlje, kot naša Srednica vseh milosti svojega Sina. Biser za biserom jemljemo iz Njene veličastne krone, cvetko za cvetko trgamo na mogočnem vrtu Njenih čednosti. Spominjamo jo na te bisere in cvetke, se sklicujemo nanje in jim v prisrčni ljubezni dodajamo svoj "Prosi za nas!..." Da, prav vsak Marijin naziv v litanijah je ali kak biser Njene krone, ali pa rožica z vrta Njenega srca! Vse to dvigamo pred Njen prestol, kot bi ji hoteli reči: "Mati Marija, pa nas presliši, če moreš! Saj ne moreš zavreči naših prošenj, ko pa s Tvojim bogastvom zakrivamo svojo grešnost in nevre-dnost. " Že vsak Marijin naziv v litanijah je pesem zase, slavospev v Njeno čast. Pa tudi njih vrsta, kako si nazivi slede, je umetniško lepo urejena, skrajno dosledno prirejena in izpeljana. Tako tvorijo litanije resnično pesem v Marijino čast. Ti nazivi v litanijah pa so vsak zase in vsi skupaj tudi mogočna Marijina pridiga - Materina pridiga svojim ljubljenim otrokom. Z vsako vrstico nas vabi k posnemanju kake svoje čednosti. Ali pa nam budi zaupanje ter nas uči ljubiti: nebeškega Očeta, Sina Jezusa, ali pa nas kliče k sebi, kot kliče ljubeča mati svoje otročiče v vsaki nevarnosti, naj se obrnemo najprej k Njej po pomoč. Mati Odrelenikova, prosi za nas! če enkrat razumemo globino litanij, se nam bodo zdele najlepše med vsemi. V tem pa tudi vidimo vzrok, da so se vsa stoletja ohranile,' da so se tako širile povsem katoliškem svetu; od cerkve do cerkve, od srca do srca. Jasno nam je, zakaj jih tudi mi sami tako radi in tolikokrat molimo. Razmišljanje nam zlasti pojasni, zakaj so se Marijine litanije tako priljubile Slovencem. Da, slovenska verna duša je našla zanje tako mil, tako lep način petja, kakršnega ne pozna noben drug narod na svetu. S tako prisrčnimi petimi lita-nijami še tako pobožni in Marijo ljubeči narodi ne znajo častiti Matere božje. Zakaj in kako jih je mogla slovenska duša poviti v tako preproste, a vzvišene melodije? Zakaj je začela med posamezne nazive vpletati najlepše bisere svojih Marijinih pesmi in pesmic? Ljudskih slovenskih petih litanij ni začel kak skladatelj. Ne! Trume slovenskih romarjev so hitele leto za letom po raznih Marijinih božjih poteh, ki jih v domovini pač ne manjka. Tam je njih začetek, tam jih je zložil narod sam. Prav zato pa so tako prisrčne in v dušo segajoče, ta- ko prijetne za slovensko srce. Zato jih tako radi pojemo, ker ne pojo usta, ampak srce, duša, naša ljubezen do Marije. Kar poslušajmo pete litanije pri kaki pobožnosti v slovenski cerkvi, pa bomo razumeli! Kako zaori po vsej hiši božji mogočna pesem vseh ! Prav vsa cerkev se oglasi. Tudi najbolj trd možakar, ki bi drugače v cerkvi ne odprl svojih ust. Le poslušajte ga, kako pritiska s svojim basom, kako se njegov glas spaja z ženskimi in otroškimi glasovi v eno samo mogočno pesem Mariji v čast! Tudi fantje po cerkvenih kotih ne molčijo. Drugače vsi raztreseni, ko pa cerkev zapoje litanije, morajo peti. To je pesem slovenske-duše, zato pa zagrabi sleherno slovensko srce, pa naj je obdano s še tako trdo skorjo, naj bo drugače še tako mrzlo za vse cerkveno. Da, najlepša Marijina himna slovenske duše so pete litanije. Zato pa se jih narod nikoli ne naveliča. Slovenske Marijine pete litanije pa so tudi pobožnost, iz katere so se razvile š mar nice. Ostali katoliški svet ne pozna slovenskih šmarnic, vsaj ne v njih načinu in prisrčni lepoti. To pa zato, ker ne Ves stadion je odmeval, tako mogoCno so tisoCglave množice pele litanije. ♦Kongres Kristusa Kralja Ljubljana 1939. pozna slovenskih petih litanij, te mogočne pridige Marijinega češčenja. Le poglejmo Ljubljano pred sedanjo nesrečo, pa letošnji maj morda ne bi pokazal nič drugačne slike^ves Marijin mesec so bile sleherni večer vse cerkve nabito polne. Celo tako daleč je šlo, da je kdo morda redko prihajal k maši, šmarnice pa so ga vsak večer zvabile v cerkev. - In naši šmarnični oltarji z lučkami, cvetjem in venci! Kje na svetu vidiš kaj podobnega!? Pri Marijinih litanijah je zlasti to prijetno in vpliva na vsako, tudi moško srce, ker ni nikakega nepotrebnega vzdihovanja. Vse je ena sama pesem, še žalost, še trpljenje in solze: vse se zlije v slavospev Marijin in tako povit šopek položimo na Materino srce. Vse je samo ljubeče češčenje, združeno s prošnjami: stanovitnimi in otroško zaupnimi ter polnimi ognja ljubezni. Celoten sestav Marijinih litanij je sicer zelo preprost, vendar - kakor sem že omenil - umetniško razdeljen. Začetni trije nazivi /Sveta Marija, Sveta Mati božja, Sveta devic Devica/ so nekak uvod, nekaka razporeditev celotnih litanij. Prvih enajst nazivov proslavlja Marijo kot božjo Mater, naslednjih šest kot prečisto Devico. Nato pa sledi šestnajst vrstic, ki kažejoMa-rijo kot daleč nazaj človeškemu rodu napovedano Mater Odrešenikovo in po Odrešeniku tudi našo Mater: mogočno in neskončno dobrotljivo, prikazano v predpodobah in raznih pomenljivih primerah iz starega zakona. Vse pa govori samo o Njeni mogočni priprošnji ter nas vabi k zaupanju, da se v zadnjih štirih vzklikih obračamo kar naravnost k Mariji - Zdravju bolnikov, Pribežališču grešnikov, Tolažnici žalostnih in Pomoči kristjanov. Saj je vteku dolgih stoletij krščanstva tako jasno pokazala, kaj nam pomeni. - Zadnji, četrti del, pa se ozre na Marijo v nebeške višave in jo - kot končni akord celotnega slavospeva - pozdravlja ter počasti kot Kraljico nebes in zemlje, kot Kraljico naših src. Poskusil sem razložiti svojim rojakom Marijine litanije in njih nazive. Ali bom zadel njih pravi pomen in namen, pravo razlago? Ne vem. Bom z njimi posegel, dragi otrok Marijin, dovolj globoko v tvoje srce? Bom posvetil vanj dovolj jasno, da boš Marijine litanije odslej bolje razumel? Tudi tega ne vem. To boš lahko povedal ti', ki boš moje vrstice prebiral. Želim pa, da bi prižgal vsaj v enem srcu iskrico ljubezni in zaupanja do naše nebeške Mamice, in če bom dosegel to, bom zadovoljen. Imam namreč velik dolg pri Mariji. Prištevam se med tiste, katerim Mati božja ni bila samo Zdravje bolnikov, ampak resnično Življenje umirajočih. Marija me je ozdravila po težki bolezni - jetiki v zadnjem štadiju, ko je vsa zdravniška veda izgubila upanje na rešitev in je zdravnik kandijske bolnišnice dejal, da v dveh ali treh tednih lahko pripravijo za moj pogreb. . .V svoji starosti sem se iz hvaležnosti do Marije lotil tega svojega zadnjega dela - razlage Ma'rijinih litanij. Se enkrat pred smrtjo bi ji rad rekel hvaležno: "Bodi češčena tisočkrat!" P. Kazimir OFM P / ospravljal sem po omari in urejal svoje stvari. Koliko se je že nabralo v enem letu! Ko sem prišel v tujino, sem imel na sebi strgane vojaške cape, drugega nič... Pa povsod najdeš dobre ljudi, ki se v božjem imenu usmilijo siromaka. Tudi mene so se, da sem bil dostikrat ganjen nad dobroto do tujega študenta. "Saj še v nahrbtnik ne gre več, " sem se dobrovoljno jezil in se spomnil, kako sem se moral v Ve-trinju izposoditi hlače, če sem hotel k sobratom v celovški kapucinski samostan. Med kosi obleke sem našertudi-svojo vojaško kapo. Ha! Kolikokrat jo je pral dež in se mi je iz nje cedilo po vratu, da me je mučila vso pot neprijetna mrzlota. Kolikokrat je bila vsa prepotena od mojega znoja, ko smo hiteli vhrib,da sovražniku zastavimo pot, ali drveli v napad, iskali kritja ter se metali po tleh. Mnogokrat je zažvižgalo mimo nje, da mi je kar zabrnelo v ušesih. Koliko spominov! Obračal sem jo v roki in se ji smehljal. "Doslužila si. Nič več te ne potrebujem, "sem ji dejal in ji iztaknil kokardo. Srebrni dvoglavi orel je romal med moje vojaške spominke, kapo pa sem zagrabil z obema rokama in krepko potegnil, kot bi hotel z enim mahom uničiti vse težke ure vojaškega življenja. Z znojem prepojeno blago je takoj popustilo. Resknilo je, počili so šivi in kapa je bila na dvoje. Tedaj pa je nekaj svetlega padlo izza podloge in rahlo zažvenketalo po tleh. Sklonil sem se in pobral. Bila je - svetinjica Brezmadežne. Navadna svetinjica, le drobna kot noht na mezincu, kakršnih sem videl že nešteto v življenju, jih dobil v dar in jih tudi sam poklanjal v spomin. Svetinjica Brezmadežne !. . . Držal sem jo na dlani in se začudeno izpraševal: "Kdaj sem jo dal v kapo ? " Nisem vedel, da me je kot vojaka spremljala na vseh potih. Pa mi je kmalu postalo jasno: "Mati!. . . " Tistikrat je moralo biti, ko mi je prala vojaško obleko. Da, spomnil sem se: ko sem prišel domov ponjo, je ravno končala šivanje pri kapi. Nekaj je hotela reči, pa je samo komaj rahlo premaknila ustnice in umolknila. "Kako dolgo jo boš še nosil?" je zašepetala čez čas in trenila z mokrimi očmi, da bi zakrila in zadušila solze, ki so ji hotele privreti na zgubana lica. Mati, mamica ! Kako je oživel v meni spomin na tisti dan. Gledal sem te v duhu, kako si šla iskat svoj rožni venček na nočno omarico. Drobna svetinjica je visela med jagodami. Morda si jo dobila v dar, morda ti je bila posebno drag spomin. Že mnogo let si jo poljubovala po sleherni molitvi svetega rožnega venca. Tistikrat pa si jo imela po-slednjikrat v rokah. . . Spoštljivo si jo odtrgala od niza belih jagod. "Spremljaj mojega sina, o brezmadežna Devica! Varuj ga in pripelji zdravega domov!... Ce pa je božja volja, da pade za domovino, Svetinjica B/iezmadeZne mu bodi milostna priprošnjica . ob smrtni uri. Samo živega naj ne dobe v roke, Mati božja, samo živega ne! Prešibka sem, da bi prenesla. . . Ti me razumeš, Marija, ki si trpela pod križem. . . " Tako si šepetala, o mati, in šivala svetinjico pod podlogo moje vojaške kape. Vsak vbodijaj s šivanko ti je priklical v oči biserno solzo, ki je zdrknila po bledem licu in utonila v blagu. - - - Svetinjica Brezmadežne je vršila materino naročilo. Spremljala me je in varovala. Čudeže je delala po njej Mati božja. To sem čutil tistikrat, ko sem držal najdeno svetinjico v rokah in jo nežno božla. Šepetala mi je spomine na mater, jaz pa sem tiho poslušal in - molil. Zvečer, ko je po vsej baraki zavladal skrivnosten mir, sem sedel pri sveči in pisal domov. "Bog ti povrni, mamica moja! Našel sem Tvoj zaklad in hranil ga bom, dokler Ti ga ne pritrdim nazaj na rožni venček z belimi jagodami. . . " Ob robu papirja pa je ležala drobna svetinjica Brezmadežne in mi za mater narekovala pozdrav iz tujine. . . P. Bazilij ofm 7 aV jMJ JLislim, da ni človeka, ki bi ^'doživelen sam sveti večer in se gane spominjal kot se spominja prijetnih sanj. Zunaj je zavijala mrzla burja in nesla sneg v okna, pokrita z ledenimi rožami. V sobi pa je vladala prijetna toplota. Pred jaslicami v kotu je gorela lučka in vsa hiša je bila polna vonja pokadilu. Prav v srcu smo čutili ta blagodejni dih svete noči: čudovit mir nas je prevzel, mir, ki ga svet ne more dati, lahko pa ga vzame. Čudovita je pesem, ki na sveto noč tako skrivnostno združi vse člane družine. Tudi take, ki so morda že dolgo pozabljali na dom. Lučka pri jaslicah jih privabi in jim vrne mir. Sveta noč, blažena noč - - - Življenje nas je pripeljalo daleč od Bogkovega kota rodne hiše, kjer smo nekoč postavljali jaslice in doživljali najlepše trenutke svoje mladosti. Morda je tudi nam svet ukradel svetonočni mir. . . Prisluhniva svetonočnim zvonovom, predragi, poklekniva pred vse spi-je pomoč * le jxvica z JožefOM^-z^ji - vilievcu v&ne-pecccen&M SPAV3J D€C€ SJADKO Vi oblaki Ga rosite, ali zemlja naj Ga da, ve nebesa Ga pošljite skor'-Zveliiarja sveta! jaslice, pa se bo Jezus kot nekoč doma tudi zdaj nagnil k nama in naju blagoslovil. Samo korak je treba k Njemu, pa bo On storil tri do naju. Vrnil nama bo mir. Kako se je že glasila betlehem-ska pesem angelov? "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje..." Da, vse išče miru. Kdo si ga ne želi? Samo iščemo ga tolikokrat tam, kjer ga našli ne bomo. Toliko ljudi, toliko narodov nima dobre volje. O, ko bi se vsi obrnili k jaslicam in bi prisluhnili svetonoč-nemu angelskemu spevu! Prejeli bi mir, mir srca. Ta bi rodil mir v družinah, preko družin pa bi mir betlehemske noči zavladal svetu . . . Toda miru ni. Tudi z atomsko bombo ga ne bomo našli. Na svetu je premalo dobre volje. Ttioj actat Advent NAJ bo predvsem čas goreče molitve. Naši predniki so to dobro razumeli. Koliko žrtev so doprinesli v hudi zimi. Vstajali so Se v temi ter so mnogi morali napraviti dolgo pot do cerkve, kjer so se vsak dan udeležili zorne maše. Prižgane bakle so jim razsvetljevale pot. Spotoma so molili sveti rožni venec. In vsak večer se je dvigala iz hiš ista glasna molitev. Advent mora biti katoliškemu kristjanu čas molitve, čas priprave na prihod Gospodov. DNEVNA SVETA MAŠA naj bo središče adventne pobožnosti. To je prastara navada med katoličani. Ponekod so cerkve vsako jutro polne kot ob nedeljah, obhajilna miza je vsako jutro oblegana. Tudi naše pravilo naj bo;adventno ali božično obhajilo. Jezus mora biti tudi v našem srcu. To je pravi advent, to je pravi božič. ADVENT je po starem krščan-skemizročilu čas premagovanja in pokore. Včasih je bil v adven-tu oster post. Zato skušajmo držati vsaj petek in kvaterne dneve. Drugikrat pa si naložimo kak post sami. Premagujmo tudi svojo sebičnost in samoljubje. ADVENT naj bo čas dela in ljubezni do bližnjega. Kristus trka na naša vrata, Marija s svetim Jožefom prosi za prenočišče. "Kar koli boste storili kateremu izmed mojih najmanjših, ste meni storili." Koliko prilike imamo vsak dan za dela ljubezni do bližnjega! Zveličar stopa pred nas v podobi potrebnega brata, uboge sestre in nas prosi. Toliko smo kristjani,kolikor izpolnjujemo v življenju Kraljevo zapoved ljubezni do bližnjega. Med našim narodom še ni bilo nikoli toliko lakote, tolikega pomanjkanja najpotrebnejšega, kot ravno v teh letih po vojni. Doma so lačni, nimajo kaj obleči in obuti. Mislite nanje in jim za božič pošljite kak priboljšek. Če nimate nikogar svojih, pošljite nam v Lemont, pa bomo z veseljem poslali najpotrebnejšim, saj vedno dobivamo prošnje. Zelo se priporočajo duhovniki, ki jim manjka vsega, tudi cerkvenih potrebščin. Kdor more, naj pomaga zlasti v adventu, saj miloščina pokrije množico grehov. Veliko lepši bo naš božič, če bomo imeli zavest: Potrebnega brata smo za praznike razveselili. Tak naj bo torej naš advent -poln dobrih del! P. ODILO of m PASTIRČKOV BOŽIČ Zaspani obrazek tja k skalam strmi in dedku zakliČe:»Hoj, staja gori! Kako se use sveti, joj, mene je strah! Poglej, saj še Čredo razgnal je preplah... " Poslušaj nape v, ki odjekne od skal: ti nežni glasovi, zvok tisoč godal... Se dedek, ki gluh je, zaslišal je spet, nad čudežnim petjem strmi ves prevzet. In bela prikazen, o Bog, kaj je to? Saj širom odprto je sveto nebo! Sam angel oznanja, da hlev ne gori, le Detece božje v njem blaženo spi. Pastirček že k jaslim hiti prek poljan in poje, da daleč odmeva čez plan: „Zveličar je rojen, prišel je med nas, dočakali vendar rešenja smo Čas!" P. Bazilij OFU Zgornja slika predstavlja prizor z ladje, ki pelje proti Koreji, Ameriški mornarji /U.S. Marines/ molijo ro?ni venec. Molitev vodi vojaški kaplan. Enoletni ukrajinski begunČek Bogdan Szybak je v Ameriko prinesel tudi svojo "družinico" - tri punEk^Pssst, da jih ne zbudite! Spodaj: Papelka medalja, ki jo je dal kovati Vatikan v spomin na slovesno proglasitev nove verske resnice. Na eni strani je po-. dobo Pija XII.,na drugi pa Vnebovzete. Rodni sestrici in bratec v vlogah fatimskihpa- ■ stir?kov igre "Fatimska Gospa", ki so jo priredili v St. Martin's College, Olympia, Wash, Njih starsi so igrali vlogo očeta in matere fatimskih pastirčkov,Tako je bila pri predstavi zastopana vsa družina. Dne 1 .oktobra ie I I bila k blatenim pri-1 I šteta Marija de i^at-J Itias, ustanoviteljica! I kongregaci je presv. I ReSnje Krvi. Model predstavlja cerkev Marijinega Vnebovzetja, ki bo stala v Hiroshimi na Japonskem, kjer je padla prva atomska bomba. Bo veličasten spomenik žrtvam atomske bombe, ki bo ves svet klical k miru. Cerkev bo dograjena leta 1952. j Dve sliki s Koreje: -^-Katoliški vojaški kaplan deli poslednjo tolažbo smrtno ranjenemu ameriškemu vojaku. Vrsta ameriških vojakov se pomika mimo porušene katoliSke cerkve. Slika je vzeta iv Pyongyangu, glavnem mestu Severne Koreje. Terezija Heumann DEVETO POGLAVJE Žrtev za druge O ZVELIČAR PRIDE ... da postaneš bogatejši in da živiš ubož-no. .. .da boS ti vladal, On pa bo zavržen. ... k zašlim kot Pot. ... k nevednim kot Resnica. ... k mrtvim kot življenje. ...k bolnim kot Zdravnik. ... k žalostnim kot To-laŽnik. ... k zapeljanim kot Svetovalec. ... k obupanim kot Rešitelj. Tomaž Kempčan biskovalci Terezijinega doma, zlasti pred vojno, so imeli priliko videti, koliko pisem je Terezija prejemala sleherni dan iz vseh delov sveta. Bilo je nemogoče, da bi vsa pisma sama prebrala ali na prebrana odgovorila. Večkrat je prosila brate ali sestre, da so jih pomagali odpirati. Večino pisem, kolikor jih je pač sama mogla, je prebrala ponoči, ko so drugi spali. A to, da ni mogla vseh pisem sama prebrati ali nanje odgovoriti, še ne pomeni, da je Terezija prezrla prošnje. Hotela je pomagati prav vsem, pa četudi za ceno še tako velikega trpljenja. Pa saj je bilo trpljenje že tako poseben dar, poslan iz nebes, kakor ji je napovedala sv. Mala Cvetka. Terezijo so vprašali, na kak način pomaga ljudem, ki se s prošnjo obrnejo nanjo in kako izbere iz števila prosilcev one, ki so najbolj potrebni. Odgovorila je, da vse brez izjeme priporoči usmiljenemu Srcu božjega Zveličarja. "Moliti moramo za vsakega, posebno za tiste, ki prosijo naše pomoči in nam potožijo svoje težave. Nisem prisiljena trpeti. Če bi hotela, bi lahko rekla: Nočem trpeti! Zakaj nihče ne trpi rad. A ker je to všeč Zveličarju, sem pripravljena. Zato prosim Gospoda, naj pride nadme tr[ sjenje. Gospod mi razodene, za koga sem trj >la in s kakim uspehom, "je povedala ob'neki priliki. Terezijino trpljenje je popolnoma telesnega značaja takrat, kadar se je namenila trpeti za zdravje kakega bolnika. Telesno in duševno trpi takrat, kadar je prosilec v telesnih in duševnih stiskah. Kadar pa jo prosi kdo pomoči samo v duševni težavi, tudi ona trpi samo v svoji notranjosti. Trpljenje traja v nekaterih primerih le nekaj dni, včasih nekaj tednov, pa tudi vse leto. V nekem posebnem slučaju je trpela dolgih osem let. Zanimivo pri Terezijinem prostovoljnem žrtvovanju za druge je to, da trpi iste volečine ali težave, kakor jih ima oseba, ki jo je prosila pomoči. V primeru duševne neuravnovešenosti se tudi na Tereziji kažejo znaki človekovega greha in slabosti. Neko popoldne je njen oče poklical župnika Nabra, ker se je doma zgodilo nekaj izrednih dogodkov. Terezija je ležala na zofi in njeno obnašanje je bilo popolnoma tuje njenemu značaju. Vsa soba je bila polna duha po alhokohu, čeprav ni bilo v hiši niti steklenice pijače. - Pozneje so odkrili, da je bil v istem času neki pijanec ozdravljen nagnjenosti do alkoholnih pijač. V pismu na župnika Nabra je do-tični mož opisal, kako je bil že na tem, da napravi samomor. Nenadoma je zagledal pred seboj podobo Terezije Neumann in to je trajalo pol minute. Bil je globoko pretresen, opustil je misel na samomor. Obenem pa je ugotovil, da lahko kroti strast po pijači. - Terezija je zlasti hudo trpela v trenutku, ko se je mož hotel sam končati. Sama je postala živa podoba grehu vdanega človeka, ki je popolnoma razočaran nad življenjem. Lep primer podobnega trpljenja za druge se je zgodil za božič leta 1922. Terezija je slišala, da ima neki mladenič, ki bi rad postal duhovnik, hudo bolezen v grlu. O tem je takole govorila z Gospodom:"Dragi Zveličar, tukaj ležim in ne storim ničesar. Tako brez pomena je moje življenje. Zato pa bi rada vzela nase fantovo trpljenje. " Bogoslovec je v resnici ozdravel, Terezija pa je imela odslej težave s svojim grlom. Nič več ni mogla uživati navadne hrane. - Iz tega pa vidimo, kako so posamezni dogodki v življenju prijateljev božjih povezani med seboj. Tere-zijina nemožnost uživati navadno hrano je oči-vidno služila na pripravo telesa na rane in na poznejše uživanje edine hrane-RešnjegaTelesa. Bolezen v grlu je bila tako huda, da Terezija ni mogla použiti niti cele hostije. V tolažbo ji je bilo razodeto, da bo bolezen prenehala, ko bo ozdravljeni bogoslovec daroval svojo novo mašo. Omenjeni je bil posvečen v duhovnika dne 30. junija 1931. Novo mašo je daroval v Regensburgu. Ta dan je Terezija zelo trpela. Vsi okrog nje so vedeli po poročilu, da se bo začela nova maša ob pol sedmih zjutraj. Zato so upali, da bo trpljenje minilo enkrat po tej uri. Toda Terezija je trpela do pol desetih, da so se vsi čudili. Pozneje so šele zvedeli, da novomašnik KRALJESTVU KRlZA Svet polagoma le vedno bolj spoznava, da je Bog tisti, ki more vrniti tako za-željeni mir. Včasih so govorili samo o Človeški rao-Či, o moči orožja, o številu vojakov, letal in vojnih ladij«« Danes pa celo vodilni možje v Washingtonu kličejo ljudstvo navojno molitve, ki je močnejša kot vseorož-je, katero ubija in rodi maščevanje, zaŽeljenega uspeha pa ne pokaže. Vse Združene države so prav zadnji čas močno razgibane in kličejo k molitvi. Vse veroizpovedi opravljajo pobožno-sti, ki so vroča prošnja k Vsemogočnemu za mir. Ne le v cerkvah, tudi pri sejah voditeljev, tudi pri športnih prireditvah po igriščih, kjer sodeluje šestdesettisočgla-va množica in vsi igralci, molijo eno minuto za mir« Tudi po tovarnah se med odmorom zbirajo delavci k molitvi za mir« Katoličani se oklepajo sv«rožnega venca, te uspešne molitve, ki je Mariji, Kraljici miru, tako ljuba« Svet že dolgo išče miru. Bog daj, da bi končno le spoznal, kje ga bo naSel« PO Italijanska ubožna vas Lu ' je postala znamenita po materah. Leta 1870« se je osem mater te vasi obvezalo sprejeti enkrat na mesec med maŠo sveto obhajilo,po-popoldne pa v privatni hiši eno uro moliti, da bi dobila sveta Cerkev mnogo dobrih duhovnikov in redovnikov. Tako so delale enajst let. Leta 1884. je dobila vas svojega duhovnega pastirja, ki j'e dal materam novo pobudo. Vedno več se jih je udeleževalo mesečne po-božnosti. Danes pa v Luju ni nobene žene veČ, ki bi ne držala svoje "stanovske nedelje".^ uspeh?Izredno povišanje števila dnevnih obhajil in veliko število poklicev. Župnija je dala sveti Cerkvi okrog 500 duhovnikov, redovnikov in redovnic. "7nano je, da je nemški L- nacizem sHitlerjemna ?elu smatral stare ljudi za zaradi nepredvidenih ovir ni mogel začeti svete maše pred deveto uro. Trpljenje je torej prenehalo v času, ko je novomašnik spregovoril po-svetilne besede. Terezija pa je odslej mogla zopet sprejemati pri svetem obhajilu celo hostijo. Tudi Terezijinoče je bil deležen hčerkinega žrtvovanja. Leta 1923. ga je začel mučiti hud revmatizem, ki ga je zelo oviral pri krojaškem poklicu. Terezija se je ponudila, da bo zanj trpela. V resnici je bil takoj ozdravljen. Hčerkina leva rama pa je postala trda in boleča. Stalna drža leve roke proti prsnemu košu je povzročila rano, po kateri je ostala brazgotina. - Enako je trpela za svojega mlajšega brata, ki je študiral, pa mu je glavobol delal velike težave pri učeriju. Sploh je bila Terezija vedno pripravljena trpeti za svoje domače. A iz tega seveda ne smemo sklepati, da domači niso imeli nobenih bolezni. Terezija včasih trpi za velike grešnike v času svojega zamaknjenja v Gospodovo trpljenje. Podobno trpi za krivoverce, ki jo pridejo obiskat. Te osebe takoj čutijo, da se v njih dušah nekaj dogaja. Neki svobodomislec je prišel za nekaj dni v Konnersreuth, da bi iz radovednosti videl Terezijo. Nikomur ni naznanil svojega prihoda, zato se je nemalo začudil, koso ga klicali po imenu in mu sporočili, da želi Terezija z njim govoriti. Nihče ga ni poznal, njej pa je bilo po peturnem zamaknjenju razodeto, kdo je, kje stanuje in kaj želi. Ko je mož stopil v njeno sobo, je začutil v duši veliko vznemirjenje. Istočasno pa se je vidno povečalo njeno trpljenje. Kadar se je Terezija peljala iz rodnega mesta, je večkrat pokazala hiše s pripombo: "Tukaj so grešili in želim zadostiti zanje. " Takoj je bilo opaziti, da trpi. Včasih je povedala, da gre za grehe zoper šesto zapoved. V več primerih so mogli jasno ugotoviti resnico. V soboto dne 26. julija 1930. je Terezija'tr-pela duševno in telesno več kot navadno. Pri obhajilu ni mogla zadržati v sebi svete hostije. Iz robca, na katerem jo je držal župnik Naber v rokah, pa je sama prešla v njena usta. Po prejemu se je Terezija takoj zamaknila. Ko je po zamaknjenju omahnila na blazino, so zvedeli, da je trpela za neko umirajočo mlado ženo. Ta je zdaj na smrtni postelji priznala, da je večkrat po obhajilu vzela sveto hostijo iz ust, jo zavila v robec in doma kazala drugim v sramotilne namene. Smrtnobolna žena je bila jetična. Terezi- MISIJONSKI MESEČNI NAMEN POSLANSTVO CERKVE NA FILIPINIH ja je trpela zanjo strašne bolečine, ki jih povzroča ta bolezen na višku svoje razdiralne moči. Tako je zadostila za skrunitve umirajoče. Leta 1928. je Terezija trpela za nekega pijanca, ki se je v obupu zastrupil. Na njenem telesu so se pojavili naenkrat vsi znaki zastruplje-nja. Strup se ji je zbiral v dveh bulah, ki sta bili zelo boleči. Isto leto je trpela za neko ženo, ki se je spreobrnila iz grešnega življenja, pa se zopet vanj vrnila. Bolečine so bile tako strašne, da so mislili, da bo umrla. Vedela je prej, da bo morala veliko trpeti, toda ni pred trpljenjem kazala nobenega strahu. Veliko preizkušnjo je morala Terezija prestati leta 1 930., ko je trpela hudo vročino, združeno s pljučnico. Žrtvovala se je za neko umirajoče dekle, ki je, zapeljana s štirinajstim letom, izgubila vero. Terezija je morala trpeti tri ure tako hude skušnjave, da bi jih težko premagala, če bi je ne podpiral duhovni vodja, domači župnik Naber. Dekle, za katero je trpela, je umrlo dne 18. januarja 1930. ob petih zjutraj. V istem času je Terezija izjavila, da bo prišlo pismo z dobro novico. Napovedano pismo je res dospelo in sporočalo, da je omenjeno dekle prejelo zakramente za umirajoče in natolepoumrlo. Terezija je trpela tako za skupine kakor za pozameznike. Opazili so, da je v času pustne zabave leta 1929. in 1930. trpela hudo lakoto in žejo v zadoščenje za grehe pijanosti in požre-šnosti. Kljub praznemu želodcu je močno povra-čala. Povrnjena tekočina je zaudarjala po pivu, vinu in žganju. Zoprnega duha po pijači niso mogli pregnati, četudi so sobo večkrat prezračili. Njen oče je imel ob takih prilikah navado razkačeno reči:"Ljudje bodo mislili, da imamo gostilno! " Terezija je povedala, da se ljudje ne bi nikoli več udeležili plesa, če bi vedeli, koliko je zanje trpela. Med zadnjim zadostilnim trpljenjem v času karnevala je imela prikazen, kako Gospod poti krvavi pot za zločine, storjene v pustnih dneh. Poleg žrtev za žive pa Terezija trpi tudi veliko za duše v vicah. Doživljanje dušnih težav je celo veliko večje kot pa telesnih. Poloti se je neizmerna žalost in srčno hrepenenje po Gospodu. Njeno srce je polno sočutja do duš v vicah, za katere trpi. "Gospod,za te! Za te, Gospod! " slišijo okolistoječi iz njenih ust. V bolečini vije roke. Napake, zaradi katerih trpe duše, se simbolično odražajo na njej. Ob priliki, da je nadlego, ki jo je treba spraviti s pota. Ista načela zastopa komunizem, ki starce in starke preganja, jim odteguje hrano in jim ne privo-SJi niti zdravega stanovanja« Pa? zeli, da bi Sim prej shirali in pomrli. A ne mislite, da so svobodomiselni socialisti kaj boljši! Pred kratkim se je oglasil v angleškem "Medicinskem tedniku" neki Dr.I« Rushwath Lund s sledečimi "socialno-pravičnimi" nazo-ri:"Stari ljudje jemljejomno-gim drugim ?as in delo. Razen tega uporabljajo hrano in stanovanje, kar nujno potrebuje mlajši rod. Stare ljubi bilo treba spraviti kam drugam (v Sibirijo, Centralno Afriko, Kalabrij o... ) ali pa jih - a to je groznejle -pripraviti do tega, da sami privolijo v evtanazijo - smrt s plinom ali kakim drugim strup o m«.v" Ali niso ti nauki ne le PRENOVITEV DRUŽIN PO M ESEČNI MOLITVENI NAMEN EVHARISTIJI proti vsaki verski, temveč tudi človeški morali sploh? Stari poganski narodi so na splošno starost spoštovali« GrSki Špartanci so mladino učili, da mora pred starci vstati. Moderna brezbožna znanost pa uči tako žalostno "načrtno gospodarstvo". - Mogoče so pa Dr.Rushwath Lund in njemu enaki reformatorji pozabili, da se sami tudi starajo... Med svetoletnimi romarji je bila tudi sestriČna Winstona Churchilla,kiparka Clara Sheridan. M rs. KI ara je vdova in živi na Irskem« Šele pred Štirimi leti je prestopila iz protestantizma v katoliSko Cerkev in sicer dne 7«avgusta 1946. v Assi« siju, mestu apostpla svetega Frančiška. Predno je odšla v Rim na svetoletno romanje, je obiskala tiidi svojega bratranca Winstona.Ka. kor poročajo novinarji, • j £ je ta branil na pot, Češ, dačez noč lahko kaj pride in naj zato raje ostane doma v svojem varnem gradu. Toda Mrs. Sheridan je Sla vseeno na romanje in je v veliki pobožnosti obiskala vse svetoletne bazilike. Pravijo,'da se zgodovina ponavlja. Seveda se. Le preberimo odstavek iz pridige sv.Janeza Krizostoma! Mnogo stoletij je Že preteklo od njegovega Časa, pa se nam zdi, da bi danes vsak govornik mogel povedati s prižnice prav istebe-sede. Takole riSe svetnik razmere svoje dobe: "Le ozrite se okrog sebe,prosim vas! Stalne vojne, brodolomi, neštevilne nesreče krog bila duša pohlepna ali skopa, kaže veliko zanimanje za posvetne stvari. Podobno njena govorica ne odgovarja njenemu plemenitemu značaju, če trpi za dušo, ki v življenju ni pazila na svoj jezik. Zdravniki ne morejo naravno pojasniti pojavov bolezni, ki se kažejo na Terezijinem te -lesu, ko trpi za druge. Nerazložljivo je, kako se v nekaj minutah pokaže na njej vodenica, ki izbruhne navadno šele po nekaj tednih, ko se je bolezen že začela. Podobno dobi Terezija nenadoma kašelj s krvavim izpljunkom, ki je lasten ljudem, na katerih se je bolezen že močno razvila. Prav tako je čudno, da bolezen tudi nenadoma izgine brez kakršnih koli posledic. Tako se kmalu opomore celo takrat, ko trpi za umirajočo osebo. In vendar pretrpi ves smrtni boj do-tične osebe v taki meri in tako resnično, da so navzoči prepričani, da vidijo resnično umiranje. Več spreobrnjenj v Konnersreuthu je treba pripisovati zadostilnemu Terezijinemu trpljenju. Ob neki priliki je svoje petkovo trpljenje darovala za judovskega trgovca in nekdanjega socialističnega pisatelja, ki je bil v spremstvu župnika Nabra in duhovnika Fahsla v njeni sobi. Terezija je pravkar nehala trpeti z Gospodom, a se še ni vrnila k zavesti. Tedaj je pokazala na obiskovalca in rekla:"Tu stoji mož, ki ne pripada Kristusu! A je dober človek, hoče priti k Zveličarju, pa tudi Zveličar ga želi. " Ko se je Jud pozneje dotaknil njene roke, mu je rekla: "Vi iščete in iščete in premišljate, toda niste zadovoljni. Ko boste spoznali Zveličarja, boste zelo veseli. Dobili boste vse, kar si želite."Jud je bil pri tem zelo ganjen. Vprašal je Terezijo, kaj naj stori. "Zveličar bo vse tako uredil, da bo prav. Pripravila sem vam pot in vse, kar potrebujete, je dobra volja, " je odgovorila. Za moža se je v resnici začelo novo življenje. Že naslednji dan je povedal duhovnikoma, ki sta bila navzoča: "Nisem ji rekel 'Hvala!', pač pasem prvikrat v življenju spregovoril:'Hvaljen bodi Jezus Kristus !' Danes sem se po treh mesecih zopet smejal. Tako sem vesel, da ne morem popisati. Ko sem se dopoldne sprehajal, se mi je zdelo, da hodi Kristus z menoj. " V aprilu leta 1929. je Terezija še napol v zamaknjenju izjavila, da bo kmalu prišel iz Berlina neki protestant. Petega aprila je povedala, da bo prišel še isti dan in da ga bodo pripeljali k njej. Mož je prišel v Konnersreuth AVE MARIA zelo vznemirjen, poln dvomov in skrbi. Bil je navzoč pri Terezijinem obhajilu, nato pa je iz njenih ust slišal besede:"Zveličarju boste zelo všeč, če postanete katoličan. " - Po dolgem razmišljanju in ko so po Terezijinem posredovanju ozdraveli njegovi štirje otroci, je res prestopil v katoliško Cerkev. Ob neki priliki je isti osebi Terezija zaupala stvar, ki je gotovo ni mogla zvedeti po naravni poti. Tudi po njegovem spreobrnjenju je še vedno od časa do časa zanj trpela. Vedno je bilo tako, da je premagal skušnjave prav v času, ko se je zanj žrtvovala Terezija. "Terezijino zadostilno trpljenje, pa naj bo za žive ali za mrtve, ni nič novega v življenju posebnih prijateljev božjih, gotovo pa ima odlično mesto." Tako pravi nadškof Teodorovicz. Sv. Katarina Sienska je trpela za svojega očeta. Sv. Katarina de Ricci se je žrtvovala za plemenito florentinsko rodbino Medici. Od drugih svetnikov so znani na tem polju zlasti sv. Marjeta Marija Alacoque, bi. Matarina de Raceonigi in Veronika Juliani, o kateri so rekli, da je pomočnica dušam v vicah. Imbert-jGombergere in krog«.« Jeza božja nas obdaja od vseh strani« - Mi pa živimo v brezmis elni gotovosti, i kakor bi imeli v rokah potrdilo,'da smo res ljubljenci božji* A vsi držimo roke pripravljene, da bi koga opeharili« Nihče, da bi pomagal. Vsi za rop, 'nihče za zaščito. Slehernik jepoln gorečnosti, da bi povečal svojo posest, nihče, da bi priskočil bližnjemu na pomoč. Sleherni ima veliko skrb, kako bo svojemu denarju pridobil nov kupček, nihče pa, kako bo reSil svojo dušo... Vse prevzema strah: Joj, da ne bi obubožali! - Da ne bi dosegli nebes, inikogar ne straži« - To je vredno solza, to zasluži očitanje in opomin.«." jKojjeustvari I ljubi Bog drevesa,je vsakemu obesil na veje vsakovrstno I ist-je, nekaterim pa tudi ve-t i ko lepih sadeŽevrjabol k, hrušk, Češenj, orehov... Samo smreka je dobila le svoje suhe, lesenaste Če-Šarke. In I j udje so se ra-dovali sočnih sadežev ter hvali I i dobrega Boga. Ponosna drevesa pa so bahavo šumela s svojimi vrhovi in nobeno se ni hotelo ozreti na skromno sosedo-smreko. Smreka bi bila rada blizu Človeka in bi mu tudi rada kaj dala. Toda njena temnozelena bodičasta obleka ljudem ni nič ugajala. Smejal i so se njenim česarkom in jih metali v ogenj. To je bolelo ubogo smreko in je t i ho zaplaka-la. Dobremu Stvarniku, ki vidi vse, se je smreka za-smiI ila. Pokaral je druga drevesa, smreko pa potolaži I. "Sadu nimam več zate, toda poskrbel bom, da boš tudi ti vesela," j i je povedal . Ko je prišla zima, dre- vesa niso izgubila le svojega sadu, ampak tudi vse I istje. Ostala so gola in žalostna. Le smreka je ohrani I a svoje zelene igle in marši kdo izmed ljudi je pod njenimi vejami iskal zavetja pred mrzlim vetrom. In ko je poslal nebeški Oče po dolgem dolgem Času na svet Odrešenifca , mu je v mrzli zimi pogled na zeleno smrečico razveseljeval srce, na Njegovem begu v Eg i pet pa ga je smreka skrila pod svoje goste veje, da ga preganjalci niso zasledi I i. Danes smrečica sleherni božič okrašena z lučkami predstavija Kristusa in je v radost otrokom. Druga drevesapa gola zmrzujejo v snegu. Legenda, o smrekiYJ Pa recite, če ni sveti Janez Krizostom napisal to pridigo tudi za naš nesrečni čas ??? Vatikanski Časopis "Os-servatore Romano" po-roCa grozotno številko , da so komunisti od konca druge svetovne vojne - torej od leta 1945» - pa do danes pobili 9000 duhovnikov, redovnikov in redovnic« V celih deželah (imenuje Ukrajino,Bolgarijo in Romunijo) so cerkveno vodstvo popolnoma zatrli« Samo v Jugoslaviji je bilo v teh petih letih izgnanih, vrženih v ječe in pobitih nič manj kot 1954 duhovnikov, redovnikov in redovnic« Ali je zaradi tega števila naša stara domovina kaj srečnejša??? Drvi november je za nami: ■ Marijino vnebovzetje je verska resnica* Katoliški svet je dogodek pričakoval z velikim veseljem, kar priča izredno številna udeležba pri slovesnem razglaše-nju v vatikanski baziliki« Saj se je zbralo k slovesnosti nad pet sto škofov in skoraj četrt milijona vernikov. Protestantom pa seveda verska resnica ne gre v račun. čeprav jih prav za prav ni? ne briga, MCML srcrSitc^iiij OBjwqvi /£malu bodo naši trije le-montski griči v beli odeji* To se pravi, da bo romarska pot zaspala« Kdo bo hodil v zimi in snegu k nami Morda se bo vseeno našel tudi kak zimski obiskovalec, ki nas bo v samoti razveselil. Doslej pa smo imeli še vedno kakega gosta, Čeprav je sezona Že minila« Izmed duhovnikov stanasmimogre-de obiskala Rev.Vital Vodu-5ek in Rev.Breznik, ki je prišel iz starega kraja.Zad-nja leta je bil v Španiji. Več dni pa sta bila med nami clevelandskaslovenska duhovnika, Rev.ViktorTomc in Rev.Viktor Cimperman. Te dni smo imeli v naši tiskarni prav zabavne urice. na družine. Želimo ji to,kar zeli tudi sama in pove pri vsakem obisku svojih znancev: da bi jo kmalu popolnoma zdravo videli na ameriških Brezjah! Bog daj! Hudo je zbolela mati našega pjgvardijana Alojzija in p.Charlesa.Oba imata zanjo dosti skrbi ter se velikokrat vozita v SogChicago, da ji postrežeta. Vse bralce prosimo, da se dobrotnice Lemonta, ki je dala slovenskemu frančiškanskemu ko-misariatu kar dva sinova, spomnite v svojih molitvah. Saj sta oba na5aprijatelja pripravljena za Sale in dobro voljo. Celo pomagalasta nam pri delu« S p.Marcelom pa sta peljala v Marquette Baragove stvari, ki so ostale pri nas od razstave. Oba gospoda sta bila z dopustom v Lemontu zelo zadovoljna, mi pa ju želimo drugo leto zopet videti v svoji sredi« P.Pij Petri? je moral proti jugu na večmesečno zdravljenje. Želimo mu, da bi se zdrav vrnil v Ave Maria Office, kjer ga ta čas nado-meSCa p.Alfonz. P.Pij je "uSel" ravno pravi čas, ko je največ dela. Ubogi p.Alfonz dobiva vsaki dan celo goro pisem. Saj bi rad vsem takoj ustregel in odpisal, pa ima žal samo eno glavo in samo dve roki.Zato naj se nihče ne jezi, ce ni takoj odgovora, ampak naj potrpežljivo počaka nekaj dni. Lemontje izgubil dva Člana svoje družine, ki sta odšla v New York na našo župnijo sv.Cirila in Metoda. Dne 26.oktobra nas je zapustil nas kuhar br.Bonifacij Dimnik. Smo mislili, da mu bo bolj teŽko iti z Lemonta, kjer je bil dolga leta. Najbrž je bil vesel, da muletos ne bo treba delati kolin* Ali Ii P 0 « T JS 1 Zadnjikrat smo poročali o avtomobilski nesreči naše pridne pomočnice v Romarskem domu in pri zlaganju Ave Marije.Zdaj je Mrs.Zor-ko že na svojem domu pri Sv.Štefanu v Chicagu.Enako ostala dva ponesrečena čla- pa je hudomušno mislil, da jih brez njega ne bomo ime-li.No, če se je kdaj urezal, se je zdaj« Koline bomo vseeno imeli in br.Bonifaci-ja vabimo nanje za joŽične praznike« - Dne 3«novembra pa je odšel za kuharjem tudi p.Robert Mazovec.V New Yorku namreč potrebujejo organista, Poleg tega bo p.Robert pomagal v slovenski pisarni NCWC« Že delj Časa pogrešamo v Lemontu br.Hoberta,ki je bil prestavljen v So.Chi-cago k Sv.Juriju za kuharja. Smo mislili, da bo hitreje zopet med nami, pa pride le od Saša do Časa pogledat, kaj je novega. Gotovo je dober kuhar, da ga ne izpuste. vedno nadlegovati p.gvardi-jana. Naša telefonska Številka je: LEMONT 873« Zapišite si jo, morda jo boste kdaj rabili! Mrs.Angela KriŽman iz Clevelanda.Ohio je za naš oltarni podstavek za knjigo napravila lep prtiček.V imenu Marije Pomagaj: Bog plačaj! Ostalim župnijam, kamor hodijo ob nedeljah maševat naSi patri, se je pridružila Delj časa je bila v našem Romarskem domu Jeretinova družinica« Prišla je iz starega kraja, pa ni naSla vjo-lietu takoj stanovanja« Jih je pa zato sprejela Marija Pomagaj, da si bodo svoj prihod v Ameriko bolje zapomnili« Takrat je bilo na naŠih Brezjah kar živahno, saj so Štiri Jeretinova dekletca skakala okrog Romarskega doma in prijazno pozdravljala:" Hvaljen Jezus!" Ave Maria Office je dobil svoj telefon, da ne bo treba Blagoslovljen božič m srečno notoo leto vsem naročnikom, zastopnikom in za-pečkarjem lista Ave Maria, vsem dobrotnikom, sorodnikom in prijateljem! SLOVENSKI FRANČIŠKANI i6> BOŽIČNE KARTE v pravem krščanskem duhu imamo na razpolago. Tiskane so v angleškem in slovenskem jeziku« Naročite lahko samo angleške, samo slovenske, ali pa polovico slovenskih in polovico angleških v istem za voju. Zavoj z osemnajstimi božičnimi razglednicami stane \ \ \ i / / * / nova: Coal City, 111. Ker je župnija posvečena Marijinemu vnebovzetju, so imeli ob priliki proglasitve nove verske resnice posebno slovesnost, na kateroje prišel tudi jolietski škof. Diakon je bil naš p.Kalist, subdiakon pa p«Rafael ml«,'ki je ves teden pomagal na fari. škoda, da je bratec se premajhen, sicer bi bilo še več življenja in veselega otroškega smeha, ki ga vsak tako rad posluša« Neka gospa iz Colorada nam je poslala lep prt za Marijin oltar. Zelo smo ji hvaležni, saj naša romarska cerkvica nima ravno preveč cerkvenega perila. Razveselila je z njim zlasti naša zakristana, novinca fr.Ja-mesa in fr.Dominika,Še bolj pa gotovo nebeško Kraljico, kateri v čast je delo izvršila. Radi bi v Ave Mariji objavili njeno ime, toda je sama prosila, da ostane neimenovana. Bog in Marija naj ji ,torej povrneta Lemon-tu izkazano dobroto! * Jakob LESKOVEC je bil zastopnik našega lista in večkrat me je gostoljubno sprejel v svoji hiši, za kar mu bodi Bog bogat Plačnik. Pokojnik je bil mož, ki se ni nikoli sramoval svoje vere. Kjer koli je pogovor nanesel na vojno,je vedno dejal, da ne moremo pričakovati nič dobrega, dokler svet ne bo priznal Boga in spolnjeval Njegovih zap ovedLNajbolj je bil srečen, ako se je mogel s kom pogovarjati o Bogu« Zate smemo upati, da se že veseli pri Njem v nebesih« Čeravno malo pozno, naj mu bo teh par vrstic v hvaležen spomin. Moje soŽalje njegovi soprogi in hčerkam v Bessemerju, Pa. Spomi-njajmo se ga v molitvi! Br. Antonin Jeretinova štiri de-kletca: Brigita, Monika, Lenka in Marjanca. Kaj so Vam všeč? Dne hnovembra smo, kakor vsako leto, odšli v procesiji na naše pokopališče in pomolil' za rajne« Pobo-žnost je vodi) p.vikar Andrej« _ Koledar Ave Maria zaleto 1951« bo, kakor izgleda,pošel zelo hitro« Kdor ga še nima ali pa bi rad z njim koga razveselil, naj ga hitro naroči,'da ne bo prepozno« Bralci se o njem zelo pohvalno izražajo« Posebno jim je vset, ker je v njem poleg zanimivih člankov tudi toliko lepih slik iz starega kraj a« VČasih se med dobre izvode Ave Marije zameša tudi kak pokvarjen, pri katerem manjka kaka stran tiska ali pa je tisk prečrn in ga ni mogoče brati. To se lahko zgodi, saj je pri razpošiljanju lista toliko dela. Zato naj bralci, ki dobe tako pokvarjeno številko, ne zamerijo, ampak nam takoj sporoČe. Z veseljem jim bomo z obratno pošto poslali novo številko. Enako velja za vse, ki kak mesec ne dobe Ave Marije. Tudi pri pošiljanju de-vocionalij in molitvenikov je večkrat kaka pomota.U-pravnik nehote zavije napačni molitvenik, včasihka- ko stvar računa premalo, včasih preveč. Ko bi videli, koliko naročil dobi vsakdan in koliko zavitkov mora napraviti, se pomoti ne bi čudili, Imamo dobro voljo in želimo vsakemu postreČi z onim, kar je prosil. Sporočite nam pomoto in bo vse u-urejeno! Pa Še nekaj za naročnike! Kadar se selite, lepo prosimo, pošljite upravi Ave Marije poleg novega naslova tudi stari naslov. Seznam naročnikov je po krajih in brez starega naslova Vašega imena ni lahko najti,Torej še enkrat:Kdor menjana-slov,' naj nam sporoči tudi naslov, na katerega je doslej dobival Ave Marijo! VEČNI POPOTNIK, brat Antonin, se bo v mesecu de c e m b ru oglasil pri naročnikih Ave Marije vCHl-CAGU in So« CHICAGU , država Illinois. Prosimo vse tamkajšnje naročnike, da ga gostoljubno sprejmejo Bog Vam plačaj! Lemontski kronist OffiAMUAIME Naj potoka po domače na Zapečkovih straneh, kdor le lajka kakšno reči, pa četudi je za smeh. m zapeeku ANTIOCH, ILL. -Piše Anna Novak: Prejela sera med iz Vašega iemontskega paradiža. Zares dobra, sla dka kapljica. Prav gotovo ji ni para. Saj smo Že večkrat poskusili, pa Vaš med je zares pravi. Father John že tako napravi, zato v prvi vrsti hvala njemu. Da bi živel še dolgo vrsto let med svojimi Čebelicami. Prekmurski dan je bil pa res veseli dan. Nihče ga ne bo pozabil« Tiste goreče, do srca segajoče pridige! In pa prelepe naše pesmi, ki nam ne bodo odŠle iz spomina! LepŠe bi ne mogli voditi pobožnosti, kakor ste jo slovenski frančiškani. Bog Vas blagoslovi in Marija Pomagaj! Da bi zdravi mogli še dolgo voditi to prelepo Marijino božjo p'ot. Mi pa jo bomo vedno radi o-biskali in se potolažili pri Mariji na ameriških Brezjah. Upam, da ne bo drugo lfe-to noben Prekmurec ostal na naŠ dan doma Vsi Lemontčani bodite pozdravljeni! SOUTH STANDARD, 111. - Piše Frances Kukman: Spoštovani očetje frančiškani! Ker imate ustanovljen Apostolat sv.Fran-čiška, vpisujem vanj svojega umrlega mo-Ža Ignacija. Umrl je dne 20.marca tega leta. Tu imamo deset milj daleč do cerkve. Pa imam hvala Bogu dobre ljudi, ki me vzamejo s seboj. Saj drugače je ob nedeljah tukaj tako ža lostno. Prosim, ako Vam je mogoče poslati nekaj kuvert, da Vam bom lahko 5e drugič poslala za maše, S spoštovanjem Vas pozdravljam in Vam kličem: Z Bogom! LORAIN, O. - Piše Mrs.J.Eisenhardt: Prejela sem kanglico sladke "ambrozije" in se Vam zanjo najlepše zahvaljujem. P, Johnu želim prav obilo sreče in uspehov pri pridnih Čebelah, Vse s spoštovanjem pozdravljam! EUCLID, O. - Pošilja Mary Gombach: častiti očetje frančiškani! Pošiljam Vam nekaj za lučke, obenem pa tole pesem o Fatimi. Sem jo v svojem skromnem razumu sama zložila. Če se Vam zdi, jo priobčite, Če pa ne, pa vseeno Bog lonaj! Dežela srečna Portugalska, ves božji svet se v te ozira: nebes Kraljica, Mati božja, na tvojo zemljo je stopila. Tam se nahaja vas Fatima, ki prej neznaten kraj je bila. Marija v vsej ponižnosti si zase ga je izvolila. F A TIMSKA PESEM Se prikaza la je pastirčkom, v nebeški svoji vsej krasoti, v dolgi, snežnobeli halji in s svetlim rožnim vencem v roki. MOLIMO ZA POKOJNE NAROČNIKE Ponižno se ji skloni glava, obličje ji je rajskomilo, in roke sklenjene k molitvi. Otroke gleda ljubeznivo. Pastirčki kot zamaknjeni zagledajo se v nje lepoto« Kdo pa je vendar ta Gospa, ki pride k nam - v to samoto? Marija je spregovorila - njen glas je sama bil milina -"Nebes in zemlje sem Kraljica poslana k Vam od svoj'ga Sina. Je žalostno Srce Njegovo: preveč ga Žali grešni svet. Zato stopila sem na zemljo usode strašne vas otet. To moj je resni opomin, da nehajte žalit' Boga, Saj mera kmalu bode polna in kazen huda bo prišla. Molite pridno rožni venec, povsod: na potu in doma, v cerkvi pa molite skupaj. Molitev bo uslišana. Povsod, pastirčki, razglasite, kar sem vam tukaj naroČila: da vas kot vaša dobra Mati pogube rada bi rešila. Molite vsi za grešnike, ki vero v Kristusa tajijo! Naj vsi iz grehov vstanejo in pokori zadostijol CONEMAUGH, Pa. - PiŠe Anton Gole: Dragi bratje frančiškani! Sporočam Vam, da sem prejel Vaše pismo. Pošiljam Vam naročnino za leto 1951., kar je več, pa porabite po svoji uvidevnosti. Mogoče za •naše ali molitve za verne duše v vicah, Frank KUKOVlČ, Brooklyn, N.Y. Frank KUHAR, Cleveland, Ohio Frances PERNUS, Cleveland, O. Matt GRILL, Chicago, |ll. Irene JAZBEC, Cleveland, 0. John LARISH, Cleveland, 0. Andrej TOMŠIČ, Cleveland, 0. Frank VOLK, Pueblo, Colo. Victoria JELENC, Girard, 0. Rose KAUČIČ, Waukegan, III. Frank MARTIČ, Cleveland, 0. Mary MULC, Braddock, Pa. Josef FELICIAN, Maspeth, N.Y. Bog jim daj veCni miri saj imam med umrlimi starše in tri brate. To leto se ne bom veČ oglasil, zatoVam vsem že zdaj voščim prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Bog naj pomaga temu zmešanemu svetu! LEMONT, 111. - Piše Mrs.M.Fraus: Častiti Father urednik! Lepo prosim, denite v list Ave Marijo mojo srčno zahvalo Mariji. Molila sem in prosila Marijo pomagaj za zdravje ter ji obljubila javno zahvalov VaŠem listu. LisliŠala me je in moram izpolniti dano obljubo. - Pozdravljeni! CLEVELAND, 0. - Piše druKiha MaršiČ: Prav iskrena zahvala za VaŠo pošiljko medu. V težkih Časih influence bo prišla zelo prav in bomo z njo preganjali bolezen. Ob vsaki uporabi zdravilnega medu se bomo hvaležno spominjali Vas. Posebno seveda patra Čebelarj a, ki je olajšal panj za precejšen del dobre slaščice. Prisrčen pozdrav p.Baziliju in ostalim! DETHOIT,Mich. - Piše Katarina Sletner: Častiti in dragi očetje! Novica o novem Koledarju nas je zelo razveselila. Prilagam en dolar in upam, da mi ga kaj kmalu pošljete, - Oprostite mi, toda rada bi Vam povedala o nesreči, ki se nam je zgodila, Od žalosti smo skoraj uničeni v treh domovih, Nenadoma so morali odpeljati v bolnišnico dr,Edwin Bergerja, ki je obolel za strašno boleznijo polijo. Zdaj je že v takem stanju, da skoraj ni nobenega upanja več. Njegova mati, ki je naSa hči, je neutolažljiva. Njegova žena z otroci pe je tudi ob vso moč. Jaz pa še vedno upam, da se bo na kak način Bog usmilil in na Marijino priprošnjo pomagal. Saj ona ve, kaj je žalost, - Prisrčen pozdrav v Gospodu in spomnite se kaj našega Edwina! PORTERVILLE, Calif, - Pošilja Mary Tomač: Rada bi se javno zahvalila Materi božji , i ki me je pred leti ozdravila, Bila sem hudo bolna. Okoli štirih zjutraj pa sem videla v sanjah Marijo, ki me je poklicala po imenu. Naročila mi je, naj naberem Marijinih rož in si skuham Čaj ter zmolim oČenaš in čeŠčenamarijo . Takoj zjutraj sem tako storila in kmalu ozdravela, Zahvala Mariji! Prosim če bi mi poslali med, ker me boli v prsih. Naročnino za ljubljeno Ave Marijo bom tudi kmalu poslala, PUEBLO, Colo. - Pošilja Mrs, Frances Radulovič: Napel je vrag vse sile, da bi dobil me v pest, a me Marija var'je, da ji ostanem zvest, • In hočem ji ostati, se prav nikogar bati: saj Jezus sam me brani, stoji ob moji strani« štirje Indijanci? Seveda, samo slovenske krvi. Slika predstavljaMrs.Radulovifiz njenimi "bojsi" na pikniku. Molitev za našega Škofa: Roženvenska Kraljica, usliši naš glas: Obvaruj pastirja in z njim tudi nas! Saj vidiš, Marija, njegovo srce, on Tebi posveča vse svoje steze; za Tebe, Marija, on močno gori, v Tvoje naročje on dušam veli. -K Mariji hitite, Marijo prosite, da milost pokore vam ona dobi. BROOKLYN,. N.Y.;; Piše Ida Vogrič: Prosim Vas, da mi oprostite, ker sem se malo zamudila z naročnino. List Čitam zelo rada, posebno tisto o Fathru Johnu in Sveti Gori pri Gorici. Sem namreč doma tam v bližini. Father John gotovo ve, kje je Čepovan. Tudi jaz mu želim, da bi dočakal devetdeset let, Bog z Vami vsemi! PET-DOLARSKI KLUB Dobrotnikom, ki so darovali za BARAGOV ROMARSKI DOM pet dolarjev ali več, so se pridružili Antonia SLUGA, Chicago, III Theresa RUSS, Soudan, Minn. Gertrude Č E L E SN IK, N o.C h icago, I Carl SHIRCEL, Sheboygan, Wis. Anton DEBEVC Koledar 1951. > ^ e ^JLOVENCI nimamo uradne narodne himne. Največ se je uporabljala kot taka "Hej Slovenci", včasih tudi "Lepa naša domovina", katero pa so za svojo himno proglasili Hrvati. Da bi novonaseljenci in sploh vsi protikomunistični Slovenci imeli skupno narodno himno, razpisuje "Društvo Slovencev" v Buenos Aire-su /Argentina/ natečaj za besedilo "Slovenske narodne himne". Natečaja se morejo udeležiti vsi v svobodnem svetu živeči slovenski pesniki. Himna naj ima najmanj dve kitici. Besedilo mora biti tako, da bo primerno za petje pri narodnih in drugih prireditvah, kakor tudi pri cerkvenih slovesnostih. Za besedilo, ki ga bo razsodišče sprejelo kot najboljše, bo takoj razpisan natečaj za melodijo. Razsodišče bo sestavljeno iz predstavnikov slovenskega kulturnega in javnega življenja v svobodnem svetu. Za najboljše delo, ki ga bo razsodišče sprejelo, razpisuje"Dru-štvo Slovencev" 500 peso v nagrade. Besedilo "Slovenske narodne himne" je treba poslati do 28. februarja 1951. y zaprti kuverti na naslov: "Društvo Slo vence v"(razsodišče Na? svetovni koledar - P.Pij ofm K.Hofbauer in F.Baraga - P.Hugo ofm 25-letnica kronanja lemontske Marije - P.Odilo ofm Jegličeva stoletnica v Rimu Gregor Rihar - P.Odilo ofm Na valovih oceana - Erik Kova?iS Novonaseljenci v Angliji - Peter Selak Novonaseljenci v Ameriki - P.Robert ofm Novonaseljenci v Kanadi - P.Odilo ofm P.Hugolin Sattner OFM -P.Vendelin ofm Lemontski Baragov dan Janez pa zna! - P.Bazilij ofm Dve bolje poti v Logu - Dr.l.Česnik Na ži srebrnomaSniki in novomašniki. Naslovnik naSih duhovnikov. Cena: U.S.A. % CANADA - $1.00 drugod: $1.25 za 'Slovensko narodno himno'), Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina. V tej kuverti z besedilom mora biti vložena še druga kuverta z geslom ali številko, v njej pa ime in priimek ter natančen naslov pesnika, ki delo pošilja. Društvo Slovencev Buenos Aires ZA NOVEMBERSKE MAŽE IN MOLITVE: Po$30: L. Mevzek, Po$20: A. Klancar, Mrs. Zelko, Po$17: M. Jalovec, Po$12: A. Svlgel, Po$ll: J.Clm-perman, A. Fortuna, Po$10: M. Hochevar, H. Dol-inar, J. Mlhellch, A. Bukovec, F. Plrs, P. Chufca, M. Zeljko, A. Gospar, M. Yenc, M. Flajnik. J. Kuk-ovich, F. Skubic, J. Gocnlk, T. Zupančič, Po$9i K. Mlhellch, R. Glozar, Po$8: F. Ivanclc, L. Fox, F. Sleme, Po$7| M. Mietzen, A. Trenta, H. Laurlch, Po $6.50 J. Budan, Po$6: A. Lavrlch, I. Svet, K. Ger-movsek, V. Kraje, J. Pazdertz, K. Lopclc, F. Gor-Po$5: M. Zunlc, A. Muren, T. Plos, J. Bradach, C. Boncha, L. Mladic, J. ZakrajBek, A. Bajt, F. Bec-Jan, C. Bruncey, M. Noda, J. Ježek, F. Hodnik, A. Skrabec, J. Skufca, J. Vertln, V. Moltlck, J. Zam-ervnlk, A. Springer, M. Fink, M. Lovko, A. Hochevar, J. Pikn, M. Kuhar, T. Lup sina, A. Knauss, M. Mel-jajj T. Sellskar, A. Mozlna, F. Korenchan, J. Hab-Smerke, J. Volarlch, M. Skerjanc, M. Llm, BOG PLflCflJ, DOBROTNIKI I A. Grdanc, K. Toporic, A. Zalesar, E. Canadi, M. Derkham, K. Marovich, M. Mrkum, M. Lenca, M. Gor-se, F. Gartner, G. Opeka, A. Jerman, T. Turk, A. Kutnar, J. Oblak, M. Milavec, F. Kromryk, M. Oblak, J. Rauch, R. Vers Iz, J. Jersin, B. Hunter, M. Godec, F. Thoren, A. Kunich, J. Rosam, A. Boldin, M. Modrian, M. Hochevar, M. Abe, J. Perko, V. Kol-enko, C. Smolich, A. Stuber, J. Zaver, J. Russ, J. Gerjol, Po$4: A. Urbas, A. Novak, J. Cerar, M. Sel-lak, J. Lever, F. Vicic, T. Peter lin, J. Petsche, M. Stiglltz, M. Strancar, M. Skulj, J. Zaman, A. Steni-car, A. Lecek, T. Erchul, F. Pogačnik, M. Modrijan M. Gornik, F. Janezich, J. Peterka, T. Narobe, T. Chapec, F. Kosele, B. Strahen, M. Malavez, Po$3.5C F. Vehovec, Po$3.25 A. Tomazic, J. Gruden, Po $3.20 G. Bokal, Po$3: J. Horvat, J. Ponikvar, M. Jasnar, A. Kump, M. Strekal, M. Struna, M. Zaietz, C. Barboric, J. Fraus, A. Gregorac, M. Cekada, D. Sustarsic, J. Lindic, F. Kocjancic, A. Slogar, M. Evetz, A. Vahcic, R. Linarcic, J. Simec, J, Knaus, J. Pavkovic, J. Cankar, M. Cankar, J. Sustarsich, F Ošaben, M. Vihteha, R. Gorjanc, L. Pavsek, F. Ba-chnik, F. Knaus s, A. Sega, F. Skulj, J. Holozan, M. Tavčar, M. Juratovac, M. Gorup, C. Pristopec, M. Oblak, A. Lesca, M. Streli, F. Marolt, P. Strnad, R. Cesnik, M. Kranjc, M. Clep, P. Bukovec, A. Konchan A. Malesich, H. Pelich, M. Planinsek, J. Svetina, V. Vollar, J. Chacuta, J. Pavlesic, M. Gacnik, F. Gregorčič, H. Preolte, A. Rudman, J. Fajfar, F. Opeka, J. Spindlec, M. Cpprich, M. Zugel, M. Zelle, M. Papesh, M. Jugovic, J. Kocin, F. Holst, J. Burgh-staler, H. Mozina, Po$2.80 M. Ivanetich, Po$2.50 F. Holst, A. Gole, G. Urbas, P. Arnez, L. Repar , R. Persche, Po$2.30 M. Tomazic, Po$2.25 R. Novak, Po$2.20 F. Luskovic, Po$2.1 0 J. Kosnjek, Po$2: K. Petrovich, M. Nose, A. Jalovec, A. Amb-rozic, A. Rus, J. Perusek, M. Zerovnik, A. Gerch-man, F. »111, P. Pehar, R. Glovan, F. Pajk, S. Kalis, J. Primozich, A. Lintic, A. Zokan, F. Horvat T. Koleta, M. Sivic, J. Somrak, J. Skrabac, R. Ken-ik, J. Jančar, M. Habjan, T. Cekuta, F. Pirman, J. Vlakovich, M. Rob enberger, F. Kastelo, L. Simone-Uc, J. Mihe lic, R. Verbic, C. Staric, M. Pancar, M. Zaje, A. Gollop, A. Baselj, A. Pleeml, A. Moonich, A. Rent. M. Gojner, F. Drobnic, M. Benich, A. Zupančič, M. Perusek, M. Grezeta, G. Q<*»hin, U. St-rubel, F. Sherek, M. Ovnik, A. Zagor, J. Cercek, J. Lesjak, M. Mlinar,'F. Košir, B. Ancel, M. Chervan, A. Go lic, J. Skerl, L. Coetello, A. Oratch, M. Bencina, S. Martnik, C. Kovacic, J. Muren, C. Smrekar, G. Benedict, F. Radez, F. Cerar, G. Debevs, M. Kuncic, M. Pavlesic, J. Cankar, M. Perse, F. Strniša, M. Jalovec, E. Petric, M. Stariha, B. Žagar, M. Darovic, M. Alduk, F. Cerar, A. Banich, A. Pal-cher, A. Rupnlk, M. Kocevar, T. Mozich. I. Laurich, A. Kocevaf, M. Fortuna, M. Kanauš, F. Skulca, M. Urbancic, J. Lersen, J. Losar, T. Vencek, J. Erjavec, N. Laudstater, F. Tomsa, V. Zore, J. Gosak, M. Tomsa, J. Tomsic, J. Puhek, A. Habjan, E. Ger-sich, J. Perko, J. Hiti, J. Skrabe, A. Krech, M. Bučar, F. Mivsek, M. Stefancic, J. Tursic, H. Natigal, K. Robert, F. Leveč, J. Bradač, F. Orasem, J. Major, A. Gorksa, J. Zupan, J. Troet, A. »ill, A. Um, K. Judnich, G. Muhic, J. Petkovsek, M. Thompson, R. Birk, F. Kovacic, T. O um. J. Korencich, J. Re-nne, M. Skadar, R. Sprager, F. Russ, H. Praprotnik, E. Krozman, F. Starr, M. Kobe, J. Massick, M. Nem-anich, M. Frank, L. Yeager, M. Mohorko, M. Lovsh-in, K. Triller, M. Spor ar, A. Čolnar, A. Cherne, V. Ruppe, F. Cerar, C. Tomasic, M. Kne«, A. Tomsic, •M. Spolar, M. Savsh, J. Skarensek, G. Metric, A. Trepal, J.Wesley, J. Barbarich, T RoUch, J. Ovnik, »odaljevanje prihodnjič DAR LISTU—Po$25: Rev. V. Cimperman, Rev. V. Tome, Po$l 0: Rev. P. Sprajcer, Po$3: M. Butala, Po$2.5 0 Mr. Lukez, Po$2: Znidarsic, M. Ho-chenar, A. Stopar, Po$1.50 M. Kobe, M. Sustarsic, M. Moretic, Po$l : A. Zabukovec, T. Zore, F. Ka-vsek, M. Lautar, Petros, E. Koren, J. Wes sel G. Veselic, Po75* F. Suha, Po5 C* M. Spolar, A. Zidar, M. Pevic, I. Zamernik, C. Kovacic, L. Csotello, M. Flajnik, Po25* L. Oresnik, J. Bur-ghstaler, A. ShuteJ, K. Gersic, A. Baselj, Po 20* V. Moltich. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO- Po$10: N.N., A. Madic, Po$5: M. Petric, A. Korošec, J. Ravnikar, Po$4: J. Turk, Po$3: M. Sellak, F. Primožič, Po$2.S0M. Bulich, A. Malesich, Po$2: Mrs. Levar, F. Martin, Po$1.50 C. Bohnc, Po$l: A. Nemgar, M. Slanovrh, J. Simec, A. Udovich, M. Bachar, J. Keve, Mrs. Kren. Mrs. H. Golicnik, M. Peruesk, M. Vidic, Po501 T. Borgan, A. Stiglic, M. Ulmet, Po35* M. Lovko, Po25* B. NagUch. ZA ROMARSKI DOM- Po$5: F. Cerar, A. Sluga, T. Russ, G. Celesnik, C. Shircel, A. De-evc, Po$2: T. Sega, A. Baselj, Po$l: N.N. A. Udovich, J. Godec, F. Rustovrh. Z A BARAGOVO Z VEZA-Po$2: J. Russ, Po$l : M. Bar le. ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA- Po $10: A. Zorman, R. Lobes, A. Kelleher, A. Petrovič, M. Klepec, M. Golobich, Po$5: M. Klun, M. Tanko, A. Malesich, Po$l: J. Russ. ZA LU?KE—Po$l 5: F. Jevec, Po$3.50 J. Mihelich, Po$3: A. Hochevar, Po$2: M. Oblak, Rev. Cepon, M. Cekada, U. Lovšin, M. Perusek, J. Mramor, V. Pogačnik, F. Maleckar, A. Pogačnik, J. Turk, A. Masel, A. Kesec, Po$1.50 J. Ravnikar, M. Laknar, K. Težak, M. Miklavic, A. Sluga, L. Mladic, Po$1.25 F. Perme, Po$l: F. Gruden, A. Leskovec, A. Kozel, A. Palcher, M. Hlobse J. Mivec, T. Zortz, MJrfarlno.F. Gregorčič, A. Gerchman, T. Plos, J. Petrincic, C. Kucic, A. Bombach, U. Muren, T. Sega, M. Perusek, R. Sim_ •nc, A. Baselj, J. Knaus s, A. Gornik, F. Tegal, A. Bar to 1, F. Sherek F. Skublc, J. Cercek, M. Sajovec, C. Žagar, K. Lopcic, L. Pavsek, K.Kas-telech, A. Oratch, A. Zokal, M. Krasovec, M.Kec-kich, G. Debevei L. Pancar, M. Persa, M. Jal-avcic, A. Zidar, M. Težak, M. Kovach, M. Bild-hauer, M. Roes, M. Tausnik, M. Skulj, A. Petrovič, A. Malesich, M. Žagar, J. Major, T. Kasovic, F. Barly, F. Levstik, J. Korenich, K. Volk, F. Starr, J. Massick, A. Madric, M. Struna, J. Rauch, A. Čolnar, E. Koren, A. Borjanc, F. Shenk, F. Fink, J. Koren, J. Robich, C. Smolich, N.N., A. Berus, T. Borjan, P. Prah, Po75* I. Koželj, M. Znidarsic, Po60* R. Mlakar, Po50* M. Jontcp, M. Fink, I. Dedek, J. Makovic, R. Glavan, M. Mo-lan, A. Kutnar, F. Perme, F. Krall, A. Peter lin, M. Haffner, K. Broderick, J. Vidimar, T. Rum, M. Tersar, M. Strumbel, P. Strnad, L. Zaletel, Su-hadolnik, R. Kaszyniski, R. Bahar, U. Lovko, A. Wolf, A. Mutz, V. Doolic, J. Kosmecl, Po30* S. Podgomik, Po25* M. Tanko, M. Maroeh, L. Dolin-sek, R. Vervic, A. Kovach, J. Zbocnik, J. Tursic, M. Bolka, Po20* A. Audrojan, Pol5* M. Pogoriec, PolOi C. Kohar, A. Voje. BOG PLAČAJ, DOBROTNIKU Mas. bOUJS ZA3OKOVAR 301 E. 4 ST. DULUTH, MINN. BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI! Z A SVETE Ma5e--Po$30: M. Lupsina, Po$20: F. Levstik, M. Slack, J. Oblak, Po$15: A. Sluga,M Gerbic, Po$13: M. PeteUn, Po$12: R. Labdell, Po $11: M. Krasovec, F. Winkler, Po$10: M. Madic, J. Mihelic, M. Morsel, F. Snyder, A. Gerchman, J. " Petrincic, A. Malesich, K. Marovich, E. Ue, A. Gole, M. Sajovec, Po$9: A. Petrovič, C. Ubas, Po $8: L. Cemazar, M. Novosel, Po$7: A. Hochevar, M. Težak, M. Hlad, M. Jenko, Jurkovich, Po $6: A. Bartol, M. Butala, M. Pavlesic, F. Hribdr, J. Pavshe, F. Starr, Po$5: M. Draz, A. PicelJ,-Ambrose, M. Konechnik, Mrs. Zaje, F. Volk, J. Sedaj, F. Tomsic, A. Novak, U. Simonich, M. Sv-igelj, M. Bizjak, B. Marchek, J. Petrincic, I. Gru-den, M. Draz, J. Bradach, F. Perme, R. Blatnik, . M. Klun, A. Zaje, J. Gacnik, A. Zidar, B. NagUch M. Tausnik, F. Primožič, F. Gorenz, M. Laknar, M. Urajnar, J. Turk, R. Gabrielic, F. Fink, R. Serazin, S. Podgornik, A. Shircel, J. Shircel, M. Kovec, Po$4.50 J. Stamphel, Po$4: J. Lorsek, M. Hlabse, J. Mivec, A. Pogocnik, A. Zokal, M. Va-lkar, M. Boh, M. Pe telin, M. Lantiger, M. Kovach, K. Mandel, R. Skufca, L. Kuftas, M. Tersar, T. Kolegar, P. Strnad, L. Poje, J. Ancel, A. Drall, J. Kebe, U. Črnkovic, Po$3: K. Žagar, A. Slogar, K. Kosteleck, M. Sajovec, A. Vidimar, J. Novsek, A. Rus, M. Prasnikar, V. Pogačnik, M. Marincic, J. Kalcic, Rev. Cepon, P. Laurich, K. Ercul, G. Keselic, M. Perusek, J. Krumberger, F. Maleckar, J.'GUver, J. Zupin, F. Krall, J..Menart, J. Brat-ush, T. Zore, A. Mozina, U. Strmole, F. Kumar, L Kralj, J. Piltaver, C. Smerakar, F. Kavsek, J. Ch-acuta, A. Stimetz, F. Trampus, M. Mlach, A. Pri-Jatel, M. Smith, M. Drobnich, A. Nemgar, H. Mozina, Po$2: I. Dedek, D. Susutarsic, J. Gustincic, A. Čolnar, H. Preotle, M. Furar, J. Perme, S. Pe-trocic, J. Skornshek, M. Bombac, M. Butchar, J. Pintar, M. Vidic, Z. Kozel, U. Strmole, A. Žagar, J. Ponikvar, N.N., J. Kmett, I. Koželj, M. Habj-an, M. Cakada, M. Rosenberger, M. Evetz, J. St-rumje, A. Vahcic, R. Korn, A. Perse, M. Kotze, M. Sella k, K. Novak, F. Sokach, F. Verhovec, M. Rafold, R. Markel, M. Malensek, J. Grud n, F. Habjan, J. Potočnik, E. Petric, M. Pavlesic, M. Kocenar, A. Mozina, T. Russ, A. Krejacic, J. Pauc G. Celesnik, L. Kamicar, J. Erjavec, F, Osred-kar, L. Zaletel, M. Žagar, M. Znidarsic, N. Gre-geras, T. Kodric, J. Lecnik, M. Oragoman, A, Masel, F. Gartner, K. Volk, J. Volk, M. Bolka, J. Kremzar, M. Kpoorc, H. Bizjak, J. Ozanic, M. M. Struna, V. Ruppe, F. Thoren, L. Srebernak, M. Florjancic, F. Fink, C. Žalec, A. Kesec, Mrs. Casl, Mrs. Feuce, M. Pakiz, A. Bencina, Znidarsic, M. Perusek, Po$2.25 M. Kastelic, Po$1.50 R. Kaszynski, G. Omahen, M. Kremsec, F. Brod-ar, J. Tegelj, F. Oblak, J. Lenarčič, R. Deseha, M. Mikula, Po$l.25 J. Oman, Po$l: U. Cmkovic, M. Hrvat, F. Gruden, F. Godesec, Mrs. Ambrosi-ni, H, Ošaben, F. Avsec, Mrs. Stimatz, F. Gregorčič, R. Gorup, J. Renne, T. Sega, M. Zore, F. Ma-rolt, I. Majnik, A. Kutnar, A. Mutz, A. Kozlevcar, F.J. Zelko, A. Keseck, J. Zeiko, A. Andrejasic, J. Cerar, M. Noda, A. Plemel, A. Zupanich, M.. Slanovrh, F. Stonich, A. Premetz, B. Gersin, K. Gersic, M. Pevic, U. Smrke, F. Skulj, M. Bogo-vic, M. Sietz, M. Grum, F. Muha, F. Gerchman, J. Mramor, M. Ercul, T. Bole, M. Oblak, M. Skoll, L. Kuftas, J. Cuben, A. Majerle, T. Banich, M. Clep, A. Rent, R. Klemencic, A. Simcic, A. Markoya, K. J. Borjanec, K. Lubic, J. Svetina, J. Logar, A. Plaveč, J. Korencich, J. Reanik, M. Stibler, M. Vidimar, G. Gradishar, M. Prasinkar, F. Shenk, R. Francel, M. Hochevar, M. Ambrose, J. Robich, U, Lovko, F. Levstik, J. Koritnik, K. Jakovich, A. Wolf, F. Kobal, A. Mutz. SLOVENSKI STARŠI! Ako leli Val sin sluZi-ti Bogu kot DUHOVNIK ali REDOVNI BRAT v rodu sv« FrontiKka asil-koga, povojto mu, da lahko izpolni svojo Zeljo tukaj pri slovanskih fran-ffiXkanih v Lemontu. Po-kaZite mu ta oglas, ki jo tudi v angleKtfini napisan, da ga lahko sam vidi in boro« NajlepZa Vam hvalal YOUNG MEN & BOYS of Slovono parontago, who fool tho call to s«rve God as PRIESTS or LAY BROTHERS in tho Franciscan Ordor, foundod by St. Frartcis of Assisi, aro invited to mako thoir desires known to the Slovene Franciscan Fathers .at Lemont, Illinois. For full particulars write to: Very Rev. Commissary St. Mary's Seminary Lemont, Illinois