u
£ o £
w «
vi
HH
£
>NT
£
<
z <
H?
D ¡I?
s.
KNJIŽNIČARSKE NO VICE
januar/februar 2000
'774
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
ISSN 0353-9237
Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana
telefon (061) 2001 176, 2001 110 h ttp://www. nuk. uni-lj. si/
Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc
Odgovorna urednica: VHenka Jakac-Bizjak Glavna urednica: Jelka Kastelic
Uredniški odbor: dr. M elita Ambrožič, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer
Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk: Tiskarna Pleško, Ljubljana
Naklada: 670 izvodov. Letna naročnina; naročila in odpovedi pošiljajte pisno na naslov uredništva. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Naslov uredništva: NUK, Informacijski center za bibliotekarstvo, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti: jelka.kastelic@nuk.uni-lj.si.
OBLETNICA KNJIŽNIČARSKIH NOVIC
POMEMBNA OBLETNICA KNJIŽNIČARSKIH NOVIC
Ob deseti obletnici izhajanja strokovnega informativnega biltena
Ko sem izbirala misli in besede, s katerimi naj pospremim prvih deset let izhajanja Knjižničarskih novic, sem se spomnila na pred kratkim prebrano ko I umno italijanskega novinarja in založnika Eugenija Seal farija. Ob ukinitvi nekega časopisa je takole razmišljal o pogojih, ki vplivajo na nastajanje in trajanje časopisov : "... Če umre časopis," je zapisal Scalfari, "ne krivite zaradi tega nerazgledanih bralcev, prav tako ne nesposobnosti urednika ali nerazumevajočih financerjev... Njegova ukinitev pomeni, da enostavno ni bil potreben ... da je bil brez duše. Časopis ima dušo, če je sposoben komunicirati z javnim mnenjem...Ves čas je potrebna medsebojna odvisnost med časopisom in bralci, potrebno je medsebojno vplivanje..."
Te misli so prihajale kot naročene, da bi potrdile, da je deseta obletnica izhajanja Knjižničarskih novic pravi dokaz, da so novice neločljivi del našega bibliotekarskega vsakdana. Tako se je poleg trdnega jedra sodelavk v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki so odgovorne za izhajanje informativnega biltena, med avtorji prispevkov zvrstilo veliko imen sloven-
skih knjižničarjev iz različnih krajev in vseh tipov knjižnic. V začetku enosmerno informiranje o dogajanjih na bibliotekarski ravni je preraslo v medsebojno obveščanje in poročanje o teh dogajanjih in še več, nastajale so nove rubrike, ki so zares omogočale ta 'medsebojni vpliv' biltena in bralcev, o katerem je govoril Scalfari in ki je bistvo obstoja in rasti časopisa.
Morda je potrebno po desetih letih dodati kaj novega, dopolniti prvotni koncept, da bi bile novice še boljše in bi slovenskim knjižničarjem še naprej predstavljale bistven informacijski vir. Glede na zahteve globalizacije informiranja, ki postaja postu lat tudi za nas, še posebej v času približevanja Evropski uniji, predlagam novo stalno rubriko: predstavitev (prevod) pomembnih aH zanimivih informacij iz tujih informativnih časopisov in biltenov. Vabim tudi druge bralce, da nam pošljejo svoje predloge za nove rubrike, da bodo novice še zanimivejše.
Ob tem lepem jubileju čestitam vsem, ki ste sodelovali v postavitvi in oblikovanju Knjižničarskih novic, posebno glavni urednici Jelki Kastelic ter dosedanjim uredniškim odborom in svetom, prav tako pa se želim zahvaliti vsem, ki ste v novice prispevali svoje članke in informacije.
Vilenka Jakac Bizjak
1
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
ZBDS
POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA KALANOVEGA SKLADA V LETIH 1997 - 1999
Na skupščini ZBDS dne 9. 10. 1999 so bile sprejete predlagane dopolnitve Pravilnika Kalanovega sklada. Na seji dne 20. 1. 1998 se je konstituiral upravni odbor Kalanovega sklada, predlagal višino članarine in sprejel delovni načrt. Vsem dosedanjim članom so bile razposlane prijavnice. Drugi kolektivni in individualni člani pa so bili o možnostih pristopa seznanjeni z objavo v Knjižničarskih novicah. Člani upravnega odbora so sklenili, da se na skupščini ZBDS leta 1999 podelijo nagrade za najboljša strokovna dela, ki so bila objavljena v obdobju dveh let in objavil razpis v reviji Knjižnica in v Knjižničarskih novicah.
Na seji 8. 4. 1999 je pregledal finančno stanje. Na seji 7. 10. 1999 je upravni odbor pregledal objavljena dela v obdobju zadnjih dveh let in predsedstvu sporočil predloge za nagrade Kalanovega sklada za leto 1999.
Upravni odbor Kalanovega sklada
Nagrada Kalanovega sklada 1999 dr. Tomaž BARTOL
Obrazložitev
Dr. Tomaž Bartol je v doktorski disertaciji z naslovom "Vrednotenje biotehniških informacij o rastlinskih d rog a h v dostopnih virih v Sloveniji" obdelal področje vrednotenja primarnih in sekundarnih informacijskih virov. V svetovni znanstveni literaturi obstaja le malo člankov, ki obravnavajo oceno informacijskih virov s področja biotehnike. Količina informacij pospešeno narašča na skoraj vseh znanstvenih področjih. To še zlasti velja za naravoslovne in tehniške informacije. Povečuje pa se tudi število sistemov, ki informacije obdelujejo in hranijo. Posebno hitro naraščajo informacije na interdisciplinarnih področjih. Uporabniki se srečujejo z naraščanjem količine informacij in njihovo vse večjo razkropljenostjo. Poleg tega se informacije zbirajo v oblikah, ki se različno sin-tetizirajo.
Različne oblike shranjevanja informacij predvidevajo precej natančno določene, vendar zelo nepoeno-tene načine klasifikacije. Te probleme je avtor raziskal na področju zdravilnih rastlin, ki se uvršča med izrazito interdisciplinarna področja. Tovrstne informacije zbirajo različni informacijski sistemi, hranijo se v različnih zbirkah, ki so organizirane na različne načine.
Cilj raziskave je, da bi uporabniku omogočili, da bi lahko kar najhitreje pridobil kar največ relevantnih informacij. V raziskavi je avtor uporabil veliko število znanstvenih metod, ki pomenijo vzor za tovrstne raziskave tudi na drugih znanstvenih področij.
Uporabil je tudi obsežno bibliografijo (225 enot), v kateri najdemo mednarodno uveljavljena imena. Tako je aplikativni del sistematično
2
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
povezal s teoretičnim delom v urejeno celoto, ki pomeni pomemben prispevek k metodologiji vrednotenja informacijskih virov.
Delo mag. Jelke Gazvoda je pomemben prispevek k teoriji knjižničarske vede in k praksi slovenskih knjižnic na področju razvoja kadrov.
Nagrada Kalanovega sklada 1999
mag. Jelka GAZVODA
Obrazložitev
Mag. Jelka Gazvoda je v magistrski nalogi z naslovom "Izobraževanje in kadrovanje za informacijske poklice v knjižnicah glede na nove informacijske tehnologije" skozi razvoj in značilnosti informacijskih poklicev predstavila vpliv elektronske tehnologije na profil informacijskega specialista.
V teoretičnem delu je raziskala problematiko in značilnosti informacijskih poklicev in posebna znanja in sposobnosti specialistov za informacijski menedžment. Teoretični del naloge je nastal na osnovi logično povezanih spoznanj iz strokovne literature. Bibliografija obsega 60 enot, med katerimi so strokovno uveljavljena imena.
S sekundarno raziskavo je ugotovila značilnosti informacijskih poklicev, ki so prisotni v največjih slovenskih knjižnicah. Rezultate je primerjala z značilnostmi informacijskih poklicev v tujini. Poleg tega je naredila primarno raziskavo med informacijskimi specialisti.
Ugotovila je, da sta usposabljanje in izobraževanje zaposlenih v funkciji načrtnega kadrovanja. Učinkovitost in uspešnost poslovanja knjižnic ne zagotavlja le prodor sodobne informacijske tehnologije v njihovo dejavnost, ampak predvsem primerno usposobljeni ljudje, ki znajo tehnologijo uporabljati in z njeno pomočjo izboljšati organiziranost in vsebino informacijskih storitev.
Nagrada Kalanovega sklada 1999 Majda STEINBUCH
Obrazložitev
Majda Steinbuch je v diplomski nalogi z naslovom "Informacijska pismenost in knjižnična informacijska znanja v gimnaziji" obdelala področje informacijskega opismenjevanja dijakov.
Informacijska pismenost postaja pomembna za preživetje v družbi 21. stoletja. Pri informacijskem opismenjevanju ima najpomembnejšo vlogo izobraževalni sistem.
Naloga je sestavljena iz teoretičnega in eksperimentalnega dela. V prvem delu je s pomočjo domače in tuje literature (45 enot) predstavila informacijsko pismenost, izhodišča in cilje kurikularne prenove slovenskega šolstva s poudarkom na gimnazijski prenovi, izobraževanje uporabnikov šolske knjižnice in knjižnična informacijska znanja za gimnazije. Predstavila je tudi izhodišča za oblikovanje in načrtovanje programa knjižničnih informacijskih znanj za dijake. Eksperimentalni del naloge sestavlja program knjižničnih informacijskih znanj za dijake, ki ga je izvedla z eksperimentalno skupino, s kontrolno skupino pa je spremljala in primerjala rezultate.
Delo Majde Steinbuch pomeni pomemben prispevek na področju razvoja, vloge knjižničarja kot usmerjevalca, ki dijake skupaj z učitelji spodbuja k pridobivanju novega znanja in jih navaja na ustrezen izbor, ocenjevanje in uporabo informacij.
3
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
Nagrada Kalanovega sklada 1999 Mateja GR/LJC
Obrazložitev
Mateja Griljc je diplomsko nalogo z naslovom "Funkcionalno ovirani uporabniki visokošolskih knjižnic" posvetila oviranim mladostnikom z željo, da bi jim bila vrata v knjižnico prijazno odprta. Ugotovila je, da postajajo človekove pravice v sodobnem času Informacijskega hitenja vedno bolj pomembno vprašanje tudi za področje knjižničarstva, zlasti ko ga povezujemo s položajem družbenih skupin, med katerimi so ovirani uporabniki. S svojo nalogo opozarja slovensko knjižničarsko In širšo javnost na pomembnost enakopravnega dostopa do Informacij za vse ljudi, tudi za funkcionalno ovirane študente kot uporabnike s posebnimi potrebami v visokošolskih knjižnicah. Za raziskovanje je uporabila metodo ankete, intervjuja, fotografiranja in opazovanja. Bibliografija obsega 91 enot, med katerimi so svetovno uveljavljeni avtorji. Ugotavlja, da visokošolske knjižnice v Sloveniji večinoma niso prilagojene posebnim potrebam uporabnikom, nekatere pa so dostopnost uredile bolj slučajno, kot pa zavedajoč se potreb funkcionalno oviranih oseb.
Avtorica ugotavlja, da je humanl-ziranje visokošolskih knjižnic dolgotrajen proces, ki se mora naprej s svojim pomenom dotakniti skrbi za človekovo osebnost, torej tudi vseh ozirov človekove drugačnosti. Delo je pomemben prispevek k spoznanju, da drugačnosti, če jo sprejmemo, sploh nI več. Ko bomo to dodobra spoznali in knjižnico dovolj in primerno prilagodili, ne bo pred našimi vrati nikogar več, ki bi zaradi drugačnosti ne mogel vstopiti.
POROČILO S KOLOKVIJA SEKCIJE ZA DOMOZNANSTVO
Sekcija za domoznanstvo pri ZBDS je skupaj s soorganlzatorjema, Društvom bibliotekarjev Celje in Osrednjo knjižnico Celje, pripravila kolokvij z naslovom "Izbor in pridobivanje domoznanskega gradiva", ki je potekal 26. novembra 1999 v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje.
Kolokvij je bil namenjen vsem, ki jih zanima domoznanska tematika, še posebej pa vsem knjižničarkam in knjižničarjem, ki imajo z domoznanskim gradivom in Informacijami opravka pri svojem vsakdanjem delu.
Da se je domoznanstvo v slovenskih knjižnicah v zadnjih desetletjih razvijalo precej stihijsko, brez pravega (resnega) načrta in podpore v panožnl zakonodaji, vemo bolj ali manj vsi, še posebno pa to stanje občutimo tisti, ki nam je domoznanstvo osnovno delo. Želja po spremembah pa očitno obstaja, o čemer nenazadnje pričata tudi veliko zanimanje za kolokvij, ki se ga je udeležilo 62 knjižničark in knjižničarjev iz vse Slovenije in iz zamejstva ter plodna In na trenutke precej burna razprava. Za vse tiste, ki se kolokvija niste mogli udeležiti, pa obvestilo: vse referate, koreferate in diskusijo, ki smo jo posneli, bomo objavili v zborniku.
Sklepi kolokvija, sprejeti v Celju, 26. novembra 1999, so sledeči:
-	poleg referatov se v zborniku objavi tudi diskusija;
-	sekcija poda pripombe na osnutek zakona o knjižničarstvu;
-	mikrofilmanje starejših gradiv (predvsem domoznanske periodike) bomo koordinirali s pristojno službo v NUK-u;
-	pri IZUM-u bomo posredovali, da nam omogoči v OPAC-u poseben
4
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
iskalni parameter za domoznans-tvo;
-	prizadevali si bomo, da se obvezni izvod kot primarni vir za pridobivanje domoznanskega gradiva v splošnih območnih knjižnicah ohrani v sedanjem številu;
-	predsedstvu ZBDS predlagamo, da naslednje društveno zborovanje nameni temam, ki so bile v zadnjih letih zanemarjene, npr. klasičnim oblikam knjižničnih gradiv in zaščiti le-teh v hitro razvijajoči se informacijski dobi. Predsedstvu ZBDS zato predlagamo dva konkretna naslova:
1.	Klasične forme knjižnega gradiva v informacijski družbi
2.	Problematika klasičnega knjižnega gradiva v informacijski družbi
-	sekcija za domoznanstvo bo kolokvije kot eno od oblik strokovnega dela slovenskih domoznan-cev pripravljala tudi v bodoče.
Zapisal Branko Goropevšek
IZOBRAŽEVANJE
BIBLIOTEKARSKI STROKOVNI IZPITI
V jesenskem terminu (29. november - 10. december 1999) je bibliotekarske strokovne izpite opravljalo 48 kandidatov, in sicer:
• 19 oz. 40% iz splošnoizobra-
ževalnih knjižnic ® 11 oz. 23% iz visokošolskih knjižnic
» 1 1 oz. 23% iz šolskih knjižnic
•	5 oz. 10% iz specialnih knjižnic in
•	2 oz. 4% iz NUK
Največ kandidatov je opravljalo strokovni izpit za kvalifikacijo "bibliotekar" - 34 oz. 71%, za kvalifikacijo "višji knjižničar" 5 oz. 10% in za kvalifikacijo "knjižničar" 9 oz. 19% kandidatov. Glede na podatke za prejšnje izpitne roke je opazen trend večanja števila kandidatov z visoko izobrazbo in tudi kandidatov z visoko izobrazbo s področja knjižničnih in informacijskih ved. Med kandidati za kvalifikacijo "bibliotekar" je bilo na zadnjem izpitnem roku diplomiranih bibliotekarjev 1 1 t.j. 23% vseh kandidatov oz. 32% kandidatov z visoko izobrazbo.
Omenili bi, da je tokrat opravljalo strokovne izpite več moških kandidatov, kot običajno, in sicer 10 oz. 21% vseh kandidatov. Zanimivo je tudi, da se bistveno ne zmanjšuje število kandidatov iz šolskih knjižnic. Kljub predpisom o strokovnem izpitu za delavce v vzgoji in izobraževanju, po katerem morajo šolski knjižničarji opravljati strokovni izpit na Ministrstvu za šolstvo in šport, se prijavljajo tudi na bibliotekarski strokovni izpit (žal so velikokrat prisiljeni sami pokrivati stroške izpita), saj jim le-ta omogoča lažji prehod v drug tip knjižnice, napredovanje v strokovne bibliotekarske nazive oz. pridobitev licence za delo v sistemu Cobiss.
Na jesenskem izpitnem roku je bilo največ kandidatov iz ljubljanskih knjižnic (19 oz. 40%), 6 oz. 13% iz mariborskih, ostali pa iz knjižnic drugih krajev (Ravne na Koroškem, Bizeljsko, Ptuj, Radovljica, Kranj, Gorica, Limbuš, Izola, Ormož, Škofja Loka, Mengeš, Črnomelj, Novo mesto, Šentvid, Domžale, Metlika, Jesenice, Šentjur pri Celju in Krško). Večina kandidatov brez diplome s področja bibliotekarstva je pred izpi-
5
Knjižničarske novice 10(200011-2
tom obiskovala ustrezne tečaje v NUK.
Kandidati so odgovarjali pri 369 izpitnih predmetih oz. pri 417-tih, če upoštevamo, da je predmet Notranja organizacija in delo knjižnic sestavljen iz dveh delov. Strokovni izpit je na prvem preizkusu uspešno opravilo 46 oz. 96% kandidatov (isto kot na pomladanskem izpitnem roku), dva kandidata bosta ponovno opravila preizkus pri enem izpitnem predmetu. Najvišje povprečje ocen pri izpitnih predmetih (oz. uspeh na strokovnem izpitu) je znašalo 4.89 in najnižje 3.00, povprečje celotnega izpitnega roka pa je znašalo 4.17 (na lestvici ocen od 1 do 5), pomladi 4.18. Srednja vrednost ocen izpitov je znašala 4.13, najbolj pogosta vrednost pa 4.11. Čeprav je večina kandidatov strokovni izpit opravila z oceno najmanj prav dobro, bi še posebej omenili najbolj uspešne:
•	Lotrič Ana Marija, Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
•	Šavora Milica, Knjižnica F. Ksavra Meška, Ormož Učakar Meta, Osrednja knjižnica občine Kranj
•	Zemljič Igor, Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino, Ljubljana
•	Pelko Mojca, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto
•	Kolman Finžgar Božena, Knjižnica A.T. Linharta, Radovljica
•	Senica Simona, CTK, Ljubljana Žugič Jakovina Alenka, Valva sorjeva knjižnica, Krško
•	Cerar Marjeta, Knjižnica Srednje ekonomske šole, Ljubljana Kodrin Miran, Koroška osrednja knjižnica dr. F. Sušnika, Ravne na Koroškem
Perko Lenka, CTK, Ljubljana Povšnar Kavčič Valerija, Knjižnica Gorenjskega muzeja, Kranj
Sinobad Jurij, Knjižnica A.T. Linharta, Radovljica
Vsem kandidatom, ki so uspešno opravili bibliotekarske strokovne izpite, čestitamo in jim želimo veliko zadovoljstva pri opravljanju knjižničarskega poklica!
Melita Ambrožič
"PROSTO PO PREŠERNU -TUDI O LJUBEZNI"
Z natečajem povezujemo Slovenski knjižni kviz France
Prešeren in Gorenjska (1 999) s Prešernovim letom (2000)
Slovenski knjižni kviz France Prešeren in Gorenjska je v lanskem letu reševalo 28.861 slovenskih osnovnošolcev, med njimi 25 otrok Slovencev v Švici in Nemčiji. Letošnji kviz je namenjen Prežihovemu Vo-rancu in Koroški (in bralni znački, ki se je začela pred 40 leti s Prežihovo bralno značko prav na Koroškem!)
Knjižnica Otona Župančiča, Bralna značka Slovenije in Slovenski etnografski muzej smo razpisali natečaj "Prosto po Prešernu - tudi o ljubezni", s katerim bomo kviz France Prešeren in Gorenjska povezali oz. podaljšali v leto 2000, v Prešernovo leto. S tem bo krog knjižnično-informacijskega opismenjevanja sklenjen in upamo, da bodo še bolje izpeljani smotri knjižnega kviza (boljša informacijska pismenost, več branja, poglobljeno znanje). Z natečajem bomo reševanje kviza namreč
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
6
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
nadgradili in poglobili z lastno ustvarjalnostjo in raziskovalnim delom mladih reševalcev in spodbujali sodelovalno učenje. V mnogih knjižnicah in na mnogih šolah se je to že dogajalo spontano, delno pa na podlagi naših spodbud v dodatnem gradivu. Z razpisom natečaja želimo spodbuditi ustvarjanje, raziskovanje, projektno delo in sodelovanje učencev pri rednem pouku, izbirnih vsebinah, interesnih dejavnostih, v krožkih in pri drugih oblikah skupinskega in sodelovalnega učenja. Vsaka osnovna šola bo lahko poslala na natečaj po eno skupinsko delo na kateremkoli mediju.
Sodelujejo lahko osnovnošolci iz Slovenije in slovenski otroci v zamejstvu in po svetu. Vse smo jih obvestili pisno in z razpisom natečaja v revijah Otrok in družina in Naša Slovenija.
Dela za natečaj je treba poslati do 14. aprila 2000 na naslov: Knjižnica Otona Župančiča, Borza branja, 1000 Ljubljana, Komenskega 9.
Vsa dela bodo razstavljena od 15. maja do 19. junija 2000 v Slovenskem etnografskem muzeju, Metelkova 2, Ljubljana.
Tilka Jamnik
Januar
1. Novo leto, Svetovni dan miru
14. Alma Karlin - 50-letnica
smrti (12. 10. 1889 - 14. 1. 1950)
28.	Ciril Kosmač - 20- letnica smrti (28. 9. 1910 - 28. 1. 1980)
Februar:
8.	Prešernov dan - slovenski kulturni praznik
Leopold Suhodolčan - 20-letnica smrti (10. 8. 1928 -8. 2. 1980) Saša Vuga - 70 let
9.	Začetek slov. knjižnega kvi-za: Prežihov Voranc in Koroška
18. Prežihov Voranc - 50- letnica smrti (10. 8. 1893 - 18. 2. 1950)
Marec:
22. Beno Zupančič - 75- letnica rojstva (22. 3. 1925 - 28. 7. 1980)
27. Svetovni dan gledališča
29.	- 1.4.Medn. sejem knjig za ot-
roke v Bologni 31. Vida Jeraj - 125- letnica rojstva (31. 3. 1875 - 1. 5. 1932)
POMEMBNEJŠI DATUMI V LETU 2000
-	1992 - 2001 - Desetletje starejših (progi. ZN)
-	Leto 2000 - Prešernovo leto -leto kulture
-	Leto 2000 - International year for the culture of peace (mednarodno leto kulture miru - progi. ZN, nosilec aktivnosti je UNESCO)
-	Leto 2000 - Bologna - evropsko mesto kulture
April:
1. Tone Seliškar - 100- letnica rojstva (1. 4. 1900 - 10. 8. 1969)
2. Mednarodni dan knjig za otroke - rojstni dan H. Ch. ANDERSENA
Razstava ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke v Pionirski knjižnici v Lj.: "Tone Seliškar, mladinski pisatelj". Proglasitev "Moje najljubše knjige 2000" v Pionirski knjižnici v Lj.
7
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
3.
20. 23.
29.
Anica Černej - 100- letnica rojstva (3. 4. 1900 - 3. 5. 1944)
Dan slovenske knjige Svetovni dan knjige in avtorskih pravic
Mednarodni dan plesa
Maj:
7. Mednarodni dan Rdečega križa
15.5. -19.6. Otvoritev razstave "Prosto po Prešernu - tudi o ljubezni" v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani 18. Svetovni dan muzejev 29. - 3.6. Bologna po Bologni v Pionirski knjižnici v Lj. Orga-niz. Knjigarna Konzorcij
Junij:
6. Svetovni dan oceanov 27. Ervin Fritz - 60 let
23. Tone Kralj - 100- letnica rojstva (23. 8. 1900 - 9. 9. 1975)
29. Angelo Cerkvenik - 100- letnica rojstva (29. 8. 1900 -6. 7. 1981)
September:
8. Svetovni dan pismenosti
17.	Dan zlatih knjig - dan rojstva in dan smrti Franceta Bevka (17. 9. 1890 - 17. 9. 1970) Zaključki slovenskega knjižnega kviza po osrednjih SIK
18.-	22. 27. kongres IBBY v Kolumbiji z osrednjo temo: "The new world for a new world" ("Novi svet za nov svet") - mladinska literatura v novem tisočletju, podelitev Andersenovih nagrad in IBBY častnih priznanj
21. Mednarodni dan miru
Julij:
6. - 8. CECR 2000 (The Central European Conference on Reading - Srednjeevropska konferenca o branju): "Unity and Diversity in Literacy Development" ("Enotnost in raznolikost v razvijanju pismenosti"). Bratislava. Slovaška 11.-14. International Reading Association (IRA) World Congress - svetovni kongres mednarodne bralne zveze v Aucklandu v Novi Zelandiji s temo "Once upon a Millenium: The Past, the Present, the Future." ("Nekoč v tisočletju: preteklost, sedanjost in prihodnost") 21. Vida Brest - 75- letnica rojstva (21. 7. 1925 - 10. 11. 1985)
Avgust:
5. Tone Partljič - 60 let
Oktober:
4.	Mednarodni dan otroka in začetek Tedna otroka Osrednja državna prireditev ob zaključku slovenskega knjižnega kviza (v Tednu otroka)
5.	Svetovni dan učiteljev 11.-16. 52. mednarodni knjižni sejem v Frankfurtu, drža-va-gost: Poljska
24. Dan Organizacije Združenih
narodov 31. Dan reformacije Strokovno posvetovanje ZBDS v Mariboru.
November:
21.-25. Slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, Ljubljana
26. Anton Martin Slomšek -200-letnica rojstva (26. 11. 1800 - 24. 9. 1862) "Oko besede" - srečanje mladinskih pisateljev in podelitev "Večernice".
8
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
Organiz. Franc-Franc, podjetje za
promocijo kulture. Murska Sobota
December:
1. Svetovni dan boja proti aidsu
3.	France Prešeren - 200. letnica rojstva (3. 12. 1800 - 8. 2. 1849)
4.	Seminar: Interkulturna pismenost s pomočjo literature (Intercultural Literacy through Literature) - organiz. Bralno društvo Slovenije in Evropski komite za razvoj bralnih društev (IDEC). Filozofska fakulteta, Ljubljana
10. Dan človekovih pravic
Tanja Pogačar
Z ZGIBANKO "BABICA IN DEDEK PRIPOVEDUJETA"
SMO SPODBUDILI POLOVICO SLOVENSKIH OSREDNJIH KNJIŽNIC
Ob koncu mednarodnega leta starejših smo opravili anketo po 60 osrednjih splošnih knjižnicah v Sloveniji, da bi ugotovili, kaj se je dogajalo na pobudo zgibanke Babica in dedek pripovedujeta. Poročilo smo objavili v publikaciji, ki je obenem ponudba idej in predlogov, kaj vse lahko knjižnice naredijo, da bi se starejše in mlajše generacije srečevale ob knjigah, branju in pripovedovanju.
Zgibanko smo v začetku lanskega mednarodnega leta starejših pripravili v Knjižnici Otona Župančiča, enoti Pionirska knjižnica, pri Bralni znački Slovenije in Bralnem društvu Slovenije, ki je zgibanko tudi izdalo in založilo v nakladi 5.000 izvodov.
Po vsej Sloveniji smo jo razdeljevali prek Zveze društev upokojencev (društvom in klubom upokojencev), prek Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (v domove starejših) in prek 60 osrednjih splošnih knjižnic (knjižnicam, vrtcem in šolam).
Dejavnosti slovenskih osrednjih splošnih knjižnic v mednarodnem letu starejših (za katere smo zvedeli z anketo o zgibanki Babica in dedek pripovedujeta) smo s publikacijo predstavili na razstavi "Na poti k družbi za vse starosti", ki je bila 10. januarja 2000 v Cankarjevem domu.
47 knjižnic nam je poslalo odgovore
35 knjižnic je zgibanko razdelilo vrtcem
31 knjižnic jo je razdelili osnovnim šolam
37 knjižnic jo je razdelilo tudi drugim v svojem okolju
29 knjižnic je izvajalo posebne prireditve
16 knjižnic: ure pravljic
3 knjižnice: literarne večere 1 0 knjižnic: razstave 7 knjižnic: izobraževanje 6 knjižnic: dostava knjig starejšim na dom
18 knjižnic ni izvajalo posebnih prireditev
3 knjižnice so nam sporočile, da zgibanke niso prejele 10 knjižnic ni poslalo odgovorov oz. poročil, (kar pa seveda ne pomeni, da te knjižnice niso izvajale posebnih prireditev ob mednarodnem letu starejših).
V mednarodnem letu starejših smo si zagotovo pridobili precej izkušenj, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem delu s starejšimi.
Tilka Jamnik
9
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
PROGRAM STROKOVNIH SREČANJ MLADINSKIH IN ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV
v Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani
8. marec ob 9.30
-	Dr. Miha Javornik: Internet in knjiga
-	Manca Perko: Bralna značka
-	Tilka Jamnik: Borza branja
-	Tanja Pogačar: Slovenska sekcija IBBY
72. april ob 9.30:
Letošnjo razstavo ob 2. aprilu, Mednarodnem dnevu knjig za otroke bomo v Pionirski knjižnici posvetili Tonetu Seliškarju. Strokovno srečanje bomo ob 100-letnici pisateljevega rojstva namenili slovenski klasični mladinski literaturi.
Maj
Srečanje bo v Knjižnici Ksaverja Me-ška v Slovenj Gradcu.
Tanja Pogačar
Leto je naokoli in 24.01. smo po 20 urah vožnje stali pred registracijsko mizo v Krakovvu. Po dvomesečnih pripravah je letos slovenska študentska udeležba znašala 21 štu-
dentov in profesor. Z mislijo, kako slabo so se študentje odzvali na organizirano pot, smo nejeverno preštevali števila udeležencev drugih držav in ugotovili, da smo druga velesila med državami udeleženkami. Prvo mesto je pač pripadlo domačinom Poljakom... Pozitivno presenečenje, nam je dalo poleta in kar mrzlično smo začeli pregledovati program. Pod naslovom Access 2000 : Intelectual Property vs. The Right to Knowledge? se je zvrstilo 34 referatov in 3 delavnice. Med njimi tudi dva naša referata: najprej v torek Digital Library on the sunny side of the Alps in nato v sredo Ex use me, how do I commit suicide? Access to ethically disputable items of information in Slovenian public libraries.
Uvodni referati, nastanitev v hotelu in prijetno vzdušje sta nas hitro pripeljala do večera. Takrat pa se je zgodilo - sprejemni večer. Mnogi znani obrazi iz preteklih let (Hrvati, Nemci, Danci....), prijetno vzdušje in kot pravi Šifrer: "...bog mi v jezik je dal moči...." - izustili smo našo skrivno željo: Bobcatsss v Sloveniji. In se je zgodilo, pogovori z Nemci, bodočimi organizatorji Bobcatsssa 2002 so prinesli dogovor, da bomo gostiteljstvo prevzeli slovenski študenti. Naslednja dva dneva smo preživeli polno (kljub mrzlim učilnicam), naši referati so bili zelo obiskani, veliko prahu je vzdignil provo-kativni naslov o samomoru, ki ni povzročil zanimive diskusije samo po predstavitvi, temveč v nadaljevanju tudi med odmorom in malico.
Po treh dneh smo se zadovoljni, utrujeni, z virusom gripe in veliko idejami za naprej napotili domov. Vam pa predajamo sledeče misli:
Blaž Lesnik: Letošnji simpozij BOBCATSSS je bil nekaj posebnega. Pa ne zato, ker bi organizatorji postregli s čim novim - tistim, ki smo bili na simpoziju že tretjič, se nam je zdel potek že čisto domač. Poseb-
MEDNARODNA SREČANJA
8. MEDNARODNI SIMPOZIJ BOBCATSSS
10
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
nost je bila tokrat naša udeležba, saj smo bili poleg Poljakov najštevilčnejša skupina, prijavljena na simpozij. Poleg tega smo imeli prijavljena kar dva referata, ki sta bila povrh vsega spodbudno sprejeta in množično obiskana. Brez pretirane samohvale lahko torej rečemo, da smo našo domovino in seveda tudi našo fakulteto ter Oddelek za bibliotekar-stvo zgledno zastopali. In še za konec (najbrž ni več skrivnost): država gostiteljica simpozija BOBCATSSS 2002 bo - Slovenija I
Edo Grabrijan: Zelo zanimivi so bili Danci. Kot organizatorji in kot ljudje sami. Res enkratno izpeljana organizacija (če izvzamem hladne predavalnice). Dovolj propagande so naredili že lansko leto, bili prava, povezana ekips, tehnično in strokovno podkovani, odlično govorili angleško, bili zelo prilagodljivi - se znašli tudi v nepredvidljivih situacijah (npr. kako narediti prosojnico dve uri pred nastopom?), skratka vzor modernega bibliotekarja. Pa tudi primerno sprostiti so se znali. Recimo na zaključni zabavi. Naj končam - takšno "neformalno učenje" je lahko izredno koristno učenje. Mogoče celo bolj kot izdelava kakšnega individualnega seminarja z naslovom "Splo-šnoizobraževalna knjižnica kot družabno središče".
Damijana Ošlaj: Že 3. na simpoziju... Tokrat v Krakovvu in spet kot aktivni del simpozija - s predstavitvijo referata. Počasi postaja vse skupaj že rutina in čas je, da si postavimo nov cilj pred sabo: gostitelj-stvo simpozija Bobcatsss 2002 je tako lahko nov izziv. Upam, da bomo za ta dogodek združili moči in se dostojno predstavili mednarodni javnosti - tudi s tvojo pomočjo.
Na koncu naj se zahvalimo še maloštevilnim donatorjem, ki so fi-
nančno pripomogli k letošnji ekspe-diciji na Poljsko:
-	oddelku za bibliotekarstvo
-	Kralj Bogomirju
-	založbi Rokus.
Martina Kerec
DRUGA MEDNARODNA KONFERENCA O MLADINSKIH KNJIGAH IN SODOBNEM SVETU "SVET SVETEGA, SVET OTROK" Teheran, 23. - 26. 1 1. 1999
Na podlagi povabila, ki ga je Slovenski sekciji IBBY poslal organizacijski odbor konference The World of Sacred, The World of Children (Svet svetega, svet otrok) sem napisala referat, ki je bil sprejet in tako sem se udeležila konference, ki je bila v času 4. mednarodnega bienala ilustracij v Teheranu (TIBI - Tehran International Biennale of Illustration), 23. - 26. 1 1. 1999. Iz Slovenije je imel na konferenci referat tudi dr. Igor Saksida, profesor mladinske književnosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Konferenco je s slavnostnim govorom pozdravil Ataollah Mohajera-ni, Minister za kulturo in islamizaci-jo. V versko - politični usmeritvi Islamske republike Iran je izzvenel otvoritveni koncert in potem tudi večina referatov iranskih referentov, ki so vsi začenjali svoj nastop z besedami "v imenu boga". Če uporabim pojmovanje in opredelitev svetega iz referata dr. Sakside (po Tinetu Hribarju), potem smem reči, da je večina njihovih referatov obravnavala sveto kot nauk in s tem ideološki temelj družbe, kar se povezuje z upoštevanjem pravil. Nekateri refe-
11
Knjižničarske novice 10(200011-2
rati so sodili v pojmovanje sveto = božje: svetost torej pripada bogu/bogovom, iz česar izvira strahos-poštovanje in obredje. K tej skupini je sodila tudi večina referatov ne-iranskih referentov, nekateri pa so se dotikali tudi opredelitve svetega kot razsežnosti vsega, kar je. Referati so se lotevali fenomenološke, predvsem pa psihološke in sociološke razlage svetega.
Naj naštejem naslove nekaterih referatov iranskih referentov: Iranski miti z vidika epistemologije stvarje-nja (Morteza Khosrovvnejad), Podoba religioznega: oblika in vsebina (Karim Nasr), Podoba otroka v iranski mitični in epski literaturi (Askar Bahrami), Otrok, filozof, pesnik, gnostik (Javad Faridzadeh), Otroci vračajo boga (Mehdi Hejvani), Tipi religioznih pristopov v sodobnem svetu (Mohamad Mojtahed Shabes-tari), Starodavni model otroka v simbolizmu pravljic (Houshmand Eb-rahimi), Značilnosti in problemi religiozne ilustracije (Reza Lavasani), Božanska umetnost in pomen svetosti (Mahnoush Moshiri), Svet božanskega in funkcije satana (Mohamad Madadpour), Svet proti otrokom (Nader Ebrahimi), Vpliv tehnologije in modernih medijev na otroke in mladino (Sadegh Tabatabaie), Ovire za interkulturalne stike v nemških slikanicah (Zohre Ghaieni).
Tuji referenti smo bili deležni velike pozornosti in priznanja: O ustanovitvi Otroškega umetnostnega muzeja v Tokiu (Takeshi Matsumo-to, Japonska), Bog in religija v novem valu danskih otroških knjig (Steffen Larsen, Danska),O knjigi Dam ti še zadnjo priložnost, Bog! (Gudrun Pausevvang, Nemčija), Vizualne oblike zmaja v mitih in pravljicah od nekdaj do danes (Vasso Psaraki, Grčija), Vpliv perzijske kulture na nastanek knjige "Shaddovv Spinner" (Susan Fletcher, USA), Bog in troli: mit in folklora v švedski
otroški literaturi (Gunilla Boren, Švedska), Naša sveta dolžnost, da razvijamo domišljijo in ustvarjalnost otrok (Maro Loizou, Grčija), Vpliv modernih množičnih medijev in tehnologije na otroške knjige (Rajib Humayun, Bangladeš).
Nekateri prijavljeni referenti se konference niso udeležili, med njimi npr. Muhamed Sarajlič iz Bosne z referatom Religiozna literatura za mladino v Bosni: literatura pred in po vojni 1 992-1 996.
Slovenska predstavnika sva imela naslednja referata: dr. Igor Saksida Svet svetega, svet otrok: esej o prikazovanju svetega v mladinski književnosti, jaz pa
Svet svetega v slovenskih mladinskih knjigah (oba referata sta v slovenščini objavljena v reviji Otrok in knjiga, 1 999, št. 48.)
Poleg konference, ki je potekala štiri dni popoldne od 15.30 do 20.00 ure (vsak dan je bilo na vrsti 8 referatov), smo se srečali in (na okrogli mizi) pogovarjali s predstavniki Iranskega sveta za otroške knjige (The Children's Book Council of Iran), ki je bil ustanovljen leta 1962; ima več kot 500 individualnih članov in 10 institucij: to so starši, izobraževalci, pisatelji, pesniki, kritiki, knjižničarji in drugi s področja mladinske književnosti in branja. Njegove glavne naloge so: podpirati porast nacionalne literature za otroke; spodbujati nastanek vseh vrst kakovostne literature za otroke in mladino; promovirati produkcijo novih tipov knjig; razvijati poti za boljšo distribucijo knjig mlajšim generacijam. Njegove glavne dejavnosti so: vrednotenje otroške literature; priprava Enciklopedije za otroke; razvoj študijske knjižnice s področja mladinske književnosti; organizacija seminarjev, delavnic, razstav in srečanj; produkcija knjig za prizadete otroke; ustanovitev knjižnice za posebne skupine; vzdrževanje medna-
12
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
rodnih in nacionalnih stikov; publici-ranje (strokovnih del mladinski literaturi, Novice CBCI).
Srečali in pogovarjali smo se tudi s člani Društva mladinskih pisateljev (Association of Writers for Children and Youth), ki je bilo ustanovljeno leta 1998; združuje pisatelje, pesnike, prevajalce in raziskovalce s področja otroške in mladinske književnosti. Cilji njegovega delovanja: finančna in duhovna podpora pravic avtorjev otroške in mladinske literature; oblikovanje primernih priložnosti za finančno in kulturno izboljšanje pisateljev otroške in mladinske literature; vzpostavitev zvez med pisatelji in umetniško/kulturnimi centri in organizacijami v Iranu in v mednarodnem prostoru; vzpostavitev zvez med pisatelji ter otroki in mladino; izmenjava informacij in izkušenj med pisatelji in raziskovalci, kritiki, eksperti idr. v Iranu in v mednarodnem prostoru; omogočanje udeležbe na kulturnih in umetniških srečanjih in seminarjih v Iranu in v mednarodnem prostoru; ustvarjanje ugodnih okoliščin za predstavitev pomembnih umetniških del v družbi.
Glede na moje profesionalne interese so mi organizirali ogled splošne knjižnice Hossein Ershad Public Library, ki je bila ustanovljena leta 1980, ima 20.000 članov, ki plačujejo minimalno letno članarino. V njej je 80.000 enot knjižničnega gradiva, predvsem v iranščini, arabščini, angleščini in v manjšem številu še v nekaterih drugih svetovnih jezikih. Imajo UDK postavitev gradiva. Gradivo je v prostem pristopu le za študente in strokovnjake. Imajo listkovne kataloge, ki jih vztrajno vnašajo v računalniško bazo podatkov; izposojo že imajo avtomatizirano. Dostopa do interneta še nimajo. V otroškem oddelku je 4.000 knjig (ki so razvrščene v skupine do 7 let, 8-10 let, 1 1-13 let, 14-15 let); ot-
rokom ni dovoljeno obiskovati splošne knjižnice, zanje si gradivo izposojajo starši, le med (trimesečnimi) poletnimi počitnicami nad njihovo izposojo prevzamejo nadzorstvo knjižničarji. Knjižnica ima oddelek z gradivom za slepe (knjige v Braillici in zvočne kasete), časopisni oddelek z okrog 1.000 enot periodike, prejemajo 600 tekočih naslovov periodike, med njimi le desetino tujih časopisov. V referenčnem oddelku, ki je edini v prostem pristopu, je 2.000 enot gradiva. Knjižnica je odprta od 8. do 17. ure, v njej je 12 zaposlenih, njen največji obisk je 400-500 bralcev na dan. Letnih statističnih podatkov ni bilo mogoče dobiti. Po podatkih na CD-romu o Iranu (Per-sia, Bridge of Light) je bilo leta 1997 20% prebivalcev v Iranu nepismenih.
Povabili so me v Raziskovalni center za predšolsko vzgojo (Center for Research on Preschool Education), ki je bil ustanovljen leta 1992 in ima 500 članov, to so vzgojitelji iz vrtcev ter strokovnjaki jezikovne, literarne, glasbene, likovne in drugih vzgoj v otrokovem predšolskem obdobju. Prizadevajo si razviti in izboljšati kakovost predšolske vzgoje v Iranu. Do sedaj so izdali 5 publikacij (s področja celostno-estetske vzgoje) za vzgojitelje in 4 (delovne zvezke) za otroke. Izdajajo svojo revijo, 6 številk letno, pripravljajo delavnice, opravljajo svetovalno delo, povezani so z UNICEF, UNHCR, Mednarodno zvezo za mladinsko književnost, itd.
Obiskala sem sodobno knjigarno, v kateri prodajajo združeni iranski založniki knjige in neknjižno gradivo, razvijajo kataložno prodajo po pošti, organizirajo različna srečanja, npr. z avtorji ipd.
Gostitelji so se zelo potrudili in nam razkazali Teheran, ki je mega mesto z 12 milijonov prebivalcev, na višini okrog 1.500 m/nm, obkro-
13
Knjižničarske novice 1012000)1-2
ženo z gorami okrog 5.000 m. V času našega obiska je bila dnevna temperatura do 25° C (v Sloveniji je tedaj snežilo, nato pa se je zimsko ohladilo!). Poleg tega so nam nudili 2- dnevni izlet v Isfahan, ki je - nekdanja prestolnica Perzije - "biser Irana". Iran propagirajo kot "most do sonca" in tako sem ga tudi jaz doživela.
Tilka Jamnik
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin bo v letu 2000 dobila nov bibliobus. Da bi ga čim bolj prilagodili željam in potrebam bralcev ter hkrati zaposlenim omogočili prijazen in funkcionalen delovni prostor, smo se odločili za oglede v tujini. Na povabilo tujih knjižničarjev smo obiskali srečanje bibliobusov v Angliji in na Nizozemskem. Zanimalo nas je predvsem, kako so oni rešili določene probleme, s katerimi se srečujmo knjižničarji pri delu na potujoči knjižnici; bodisi prostorska razporeditev in opremljenost z dodatnimi napravami (agregat, baterije, klime...) ali čisto praktična rešitev izposoje in kataloga, zato bo mogoče kdo v tej množici utrinkov s poti pogrešal kakšne druge podatke.
ANGLIJA
Letošnje srečanje angleških bibliobusov je potekalo 8. 5. 1999 v Svvindonu, ki leži približno sedemdeset kilometrov zahodno od Londona. Od skupno približno tisoč bibliobusov, kolikor jih premore Velika Britanija, se jih je na srečanje pripeljalo štirideset. Po besedah organizatorjev kar nekaj manj kot pretekla leta. Ogledalo si jih je približno dve-stopetdeset obiskovalcev, med njimi tudi nekaj tujcev: dva prijazna Šveda, Nemec in naša delegacija (direktor, bibliotekarka in voznik), ki si je v zadnji številki Service Pointa - njihove revije za potujoče knjižnice -prislužila na račun vseh slovenskih potujočih knjižnic zelo pohvalno pripombo.
Po uvodnih pozdravih je sledila razprava s predavatelji, ki pa glede na podobna slovenska srečanja ni bila ravno posebej ustvarjalna in inovativna. Govorili so npr. o tem, ali je treba stroške za plačo zaposlenih, popravilo bibliobusa, tiskanje letakov in podobno uvrstiti v "fiksno" ali spremenljivo kolono stroškov. Zanimivo pa je bilo izvedeti, da imajo zaposleni precej višje plače kot mi, s tem seveda da delajo tudi ob vikendih. In da proizvajalci v bodočnosti razmišljajo o konstrukciji originalnega podvozja, izdelanega posebej za potujoče knjižnice in ne več o predelavah avtobusne ali ka-mionske šasije kot doslej. Angleži si to ob proizvodnji približno stotih bibliobusov na leto lahko privoščijo.
Angleži na svojem vsakoletnem srečanju izbirajo in nagrajujejo bibli-obuse, že prej izbrane na lokalni ravni, v štirih kategorijah: nagrada za najbolj tehnično dovršeni biblibus, za naj bibliobus po izboru obiskovalcev, za najbolj ohranjen in vzdrževan star bibliobus in za bibliobus z najboljšim estetskim izgledom. Vsi bibliobusi na srečanju so bili na ka-
PREDSTAVLJAMO VAM
PO ZAMISLI ZA NOV BIBLIOBUS V ANGLIJO IN NA NIZOZEMSKO
14
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
mionskih šasijah, manjših in srednjih dimenzij. Značilno za angleške proizvajalce je, da naredijo celotno nadgradnjo s kabino vred, tako po njihovem videzu ni mogoče prepoznati kamionske znamke. Razen zmagovalca v kategoriji najlepšega designa (nekaj poslikav slikanic iz Epte) je njihova zunanjost glede na sodobno oblikovana vozila milo rečeno čudna, likovna zunanjost pa nič posebnega. Njihova značilnost so tudi zakonsko določeni posebni vhodi za invalide z bolj ali manj posrečenimi zelo različnimi rešitvami.
Razen posameznih idej nas tudi njihova notranjost ni posebej navdušila. Glede na lastne ( = slovenske) izkušnje in potrebe po čim večjem fondu in hkrati še vedno privlačnem in prijaznem okolju za bralce nas je presenetila njihova neizkoriščenost prostora. Ugotovili smo, da se da od dežja (tudi tisti dan) razmočene čevlje prav fino obrisati v njihove obvezne itisone; kako jih očistijo, pa raje nismo spraševali. Računalniška opremljenost in avtomatizirana izposoja sta bili zgolj redek slučaj nagrajencev v posameznih kategorijah. S seboj pa smo odnesli nekaj dobrih zamisli: vrtljiva stojala s policami)?)^ pult vdelane tipkovnice, kamere za vzvratno vožnjo, izvlečne sedeže, dvojni svetlobo prepuščajoči stropovi...., ki so si jih z videoproje-kcijo slovenski potujoči knjižničarji lahko ogledali na junijskem srečanju v Kranju.
Slovenske potujoče knjižnice se lahko pohvalijo s tem, da so zares splošnoizobraževalne knjižnice v malem, z vso pestrostjo ponudbe strok in zanimanj, ki jih bralec lahko dobi v statični knjižnici, le da v po-manjšanem merilu zaradi stiske s prostorom. Angleške potujoče knjižnice so večinoma specializirane za posamezne skupine bralcev, obiskujejo domove ostarelih in starejše občane, ali šolsko populacijo. V iz-
boru gradiva, približno 2.000 do 2.500 enot, kar je glede na slovenske razmere skromno (3.500, 4.000 ali več enot), močno prevladuje "fic-tion", strokovnih knjig je malo, poleg tega vsako gradivo, ki prinaša kakršno koli informacijo, pri njih že spada pod "strokovno". V Angliji seveda nimajo UDK klasifikacije, zato smo se včasih kar spraševali, kako knjige pospravijo nazaj na police, očitno pa nek sistem, nam neraz-vozljiv, vendarle imajo. Podobno kot slovenski bibliobusi so tudi nekateri njihovi ponosno razkazovali zaloge videokaset, nekateri celo Cdjev. Posebnost, o kateri bi veljalo razmisliti tudi pri nas, pa so "talking books" -na avdiokasete posnete knjige, tako otroške kot za odrasle, in še bolj knjige z velikim, razločnim tiskom ("large print"). Z vsem gradivom in bralci pa se običajno spopadata po dva zaposlena.
V spominu pa bodo poleg posameznih dobrih rešitev in slabostih, ki se jim bomo skušali izogniti, najbrž ostali najboljši - zmagovalci. Zadnji angleški tehnični dosežek smo (iz nevoščljivosti?) hitro ožigosali za potujočo knjižnico-kuhinjo. Po slovenski pameti nepredstavljivo je bila dobesedno polovica bibliobusa namenjena "hišnim" zadevam; z mi-krovalovko, lijakom za pomivanje posode... Namenjena je bila starejšim, tudi invalidom, toda zaradi globine maloštevilnih visokih polic in vmesne stopnice (in kuhinje nad njo), je bil prostor za bralce zares minimalen. Pohvalna pa je bila izredna barvna usklajenost notranje opreme, ki je dajala posebno prijetno vzdušje, in sodobna, računalniška oprema. Mi smo svoj glas oddali zmagovalcu po izboru obiskovalcev, saj je bil po našem mnenju najbolj primeren in dognan tudi za slovenske razmere. Imel je nekaj zares posrečenih prostorskih rešitev in glede na ostale dobro opremo: v pult
15
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
vgrajen čitalec, fotokopirni in dodatni računalnik na minimalnem prostoru... Vredna posnemanja so bila tudi okna; visoka, podolgovata, za širino človeka, za njimi pa police s knjigami, ki so navkljub nasprotnim pričakovanjem prepuščale presenetljivo dosti svetlobe.
NIZOZEMSKA
Čez pol leta sva se skupaj z voznikom bibliobusa in v družbi s predsednico slovenskih potujočih knjižnic, Niko Pugelj, podali v deželo (tedaj ne več cvetočih) tulipanov.
Od približno dvestopetdesetih nizozemskih bibliobusov jih je 25. 9. 1999 v Arnhem (v bližini nemške meje) na srečanje prišlo le dvanajst najboljših. Nizozemci namreč podobno kot Angleži izbor opravijo že na lokalni ravni. Vozila si je ogledovalo približno osemdeset knjižničarjev in ostalih firbcov, med njimi tudi nekaj tujcev; kar deset Nemcev z dvema bibliobusoma izven tekmovalne mrzlice, ponovno prijazni Šved brez njega in mi trije. V primerjavi z Angleži je bilo srečanje veliko bolj prisrčno in sproščeno, brez dolgih govorov, z nenavadno interpretacijo zvočne poezije (žal v nizozemščini, dvomim, da pa so tudi domorodci kaj razumeli) in seveda z ogledom bibliobusov in izborom najboljšega.
Zmagal je domačin iz Arnhema, rumeno pisani avtobus, namenjen predšolskim otrokom z avtomatizirano izposojo in takojšnim usklajevanjem podatkov z matično knjižnico preko mobitela. Nekaj posebnega je bil tudi bibliobus, ki se je s posebno pomično pregradno steno, na obeh straneh opremljeno s policami, v trenutku lahko spremenil iz knjižnice za odrasle v knjižnico za otroke in bil tako praktično dvoje knjižnic s skupnim fondom 6.000 enot na majhnem prostoru.
Med angleškimi in nizozemskimi bibliobusi je bila že na zunaj ogrom-
na razlika. Tudi na Nizozemskem videni, razen dveh nemških, so bili vsi narejeni na kamionskih podvozjih in to daljših, od srednje velikih do najdaljših vlačilcev. Nizozemci v nasprotju s sosedi preko kanala pustijo originalno kabino in priredijo le zadnji del, polpriklopnik. Tako ju po potrebi lahko razdvojijo; polpriklopnik knjižnico odklopijo in z vlačilcem odidejo po drugega. Noben izmed bibliobusov pa ni imel narejenega prehoda med kabino in knjižnico v zadnjem delu, kar je glede na slovenske vremenske razmere in tudi sicer malce neugodno. Ob divjem manevriranju dolgih mrcin pa smo odprtih ust ugotovili, da šofer ni on, ampak ona, kar pa baje na Nizozemskem ni nič posebnega. Bili so tudi mnogo bolj raznoliki in pisani kar se tiče designa in poslikav. Videli smo tudi najrazličnejše rešitve z zvezi s stopnicami, vrati...
V notranjosti imajo nekoliko boljši izkoristek prostora, bolj sodobno notranjo opremo, vsi so opremljeni z računalniki in imajo avtomatizirano izposojo, tudi izbor gradiva je pestrejši kot v angleških bibliobusih. Pri oznakah smo ugotavljali, da ima njihova piktografija določene prednosti. Uporabna je predvsem pri leposlovju za odrasle in mladino, saj bi celo mi, ki nismo znali besedice nizozemsko, po sličicah bralcu lahko takoj ponudili grozljivko, sodobno vojaško ali viteško delo. To pa seveda pomeni, da se tako lahko znajdejo tudi bralci sami in zato pri preprosti izbiri branja za razvedrilo ne potrebujejo knjižničarjeve pomoči, kar je ob stiski s časom in navalom bralcev v slovenskih potujočih knjižnicah upoštevanja vredna pridobitev. Drugo vprašanje pa je seveda, kdo bi vse to leposlovje (zlasti za mladino, pri odraslih bi si lahko pomagali z UDK) klasificiral na ljubezenske, strašljive, zabavne, detektivske in podobne zgodbe.
16
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
NEMČIJA
Po srečanju nizozemskih bibliobu-sov smo se na povabilo tehničnega direktorja ogledali še tovarno Har-tmann v Nemčiji, ki se ukvarja z izdelavo specialnih karoserij. So eks-kluzivni proizvajalec potujočih bank v Nemčiji, pred nekaj leti pa so se odločili tudi za oblikovanje bibliobu-sov. Direktor nam je razkazal proizvodno halo, v kateri so imeli več vozil v različnih fazah konstrukcije, nato je sledil pogovor o možnostih sodelovanja in uvoza bibliobusa v Slovenijo.
Veliko prevoženih in preletenih kilometrov, veliko tudi novih koristnih izkušenj, videnih dobrih rešitev in novih poznanstev. In konec koncev - izveš, da doma niti ni tako slabo. Podobno kot zunaj se tudi slovenski potujoči knjižničarji srečujemo enkrat na leto, da izmenjamo izkušnje in rešujemo težave. Za pičlih devet bibliobusov, ki obiskujejo slovenske bralce, izbor na lokalni ravni seveda ni potreben, udeležba je skoraj sto odstotna. Kljub vsakoletnemu zmagovalcu pa je vsak glede na svoje poslanstvo, ki ga opravlja v mnogo težjih razmerah kot statične knjižnice, po svoje zmagovalec.
Jožica Štendler
RAZSTAVA JAVNE LJUDSKE KNJIŽNICE V TRSTU
Konec januarja so v Trstu odprli razstavo Branje - knjige za vsak okus in za različna mnenja, ki obravnava nastanek in razvoj javnih ljudskih knjižnic v Trstu od druge polovice prejšnjega stoletja dalje. Raz-
stavo so pod pokroviteljstvom tržaškega občinskega odborništva za kulturo pripravili Mestna knjižnica (Biblioteca civica), občinska knjižnica P.A. Quarantotti Gambini ter Narodna in studijska knjižnica iz Trsta. Zgodilo se je prvič, da je osrednja slovenska knjižnica v Italiji enakopravno sodelovala z najpomembnejšo tržaško knjižnico - Mestno knjižnico - in skupaj pripravila povsem dvojezično razstavo in katalog. Na razstavi so prikazani arhivski dokumenti, knjige, statistike, fotografije in grafični prikazi, ki osvetljujejo vzporeden razvoj javnih ljudskih knjižnic za slovensko in italijansko prebivalstvo Trsta in neposredne okolice. Iz prikazanega gradiva in objavljenih prispevkov izhaja, kako je bil za nastanek italijanskih knjižnic pomemben poleg razrednega tudi narodnostni vzgib, saj so njihovi ustanovitelji preko širjenja knjig in branja hoteli širiti in utrjevati italijanski značaj mesta. Ustanovitelji slovenskih knjižnic pa so si prizadevali, da bi preko razvejane mreže čitalniških knjižnic zajezili asimilacijo in dvignili kulturno raven tržaških Slovencev. Medtem ko je občina vsestransko podpirala društva, ki so upravljala italijanske knjižnice in jih na začetku 20. stol. tudi sama ustanavljala, so slovenske knjižnice živele od prostovoljnega dela članov ter od prostovoljnih prispevkov. Razstava bo odprta do 27. februarja.
Ksenija Majovski
17
Knjižničarske novice 10(200011-2
ODMEVI
DOBER GLAS SEŽE TUDI ČEZ MEJO
Primerjava slovenskih potujočih knjižnic z bibliobusi iz drugih držav pokaže, da smo v Sloveniji na področju potujočega knjižničarstva v koraku z ostalimi in da se nam ni treba ničesar sramovati, celo več, da smo marsikomu tako glede samega designa, opremljenosti in izbora gradiva lahko za vzor.
V osmi številki italijanskega časopisa za knjižničarstvo A./.B. notizie z naslovom "Bibliobus in Slovenia" je tako izšel pohvalen članek o slovenskih potujočih knjižnicah. Italijanska knjižničarka je poleti obiskala Slovenijo prav z namenom, da spozna bi-bliobuse in delo na potujočih knjižnicah, ki jih v Italiji ne poznajo, vsaj ne v takšni obliki. Na dveh straneh, opremljenih s fotografijami bibliobu-sov, sprva na kratko predstavi knjižničarstvo in knjižničnoinformacijsko mrežo v Sloveniji nasploh, nato pa s pomočjo svoje sogovornice, predsednice slovenskih potujočih knjižnic, Nike Pugelj, poda izčrpno predstavitev bibliobusov. Dotakne se same konstrukcije, dolžine bibliobusov, opremljenosti in računalniške povezave, pa tudi urnika, števila in raznolikosti krajev, ki jih obiskujemo, ter izboru gradiva. V dokaz naše uspešnosti in primernosti bibliobusov navaja statistike izposoje in števila bralcev. Nekaj vrstic nameni posebej ljubljanski potujoči knjižnici; zgodovini njegove izdelave, številu gradiva, statistikam, številu zaposlenih ter načinu financiranja.
Članek je vsekakor koristna in izčrpna informacija, ki pogostokrat podcenjeno delo potujočih knjižni-
čarjev v tujini predstavlja na pohvalen in odobravajoč način.
Jožica Štendler
NOVE PUBLIKACIJE
NOV STROKOVNI ČASOPIS
V letošnjem letu pričenja izhajati časopis z naslovom Performance Measurement & Metrics, ki obravnava ocenjevanje oz. merjenje uspešnosti delovanja knjižnične in informacijske dejavnosti.
Izhajal bo trikrat letno, izdaja pa ga združenje Aslib - Association for Information Management iz Londona. Članki bodo obsegali tako kvalitativne kot kvantitativne metode, prinašali rezultate najnovejših raziskav in praktične izkušnje pri ocenjevanju oz.merjenju uspešnosti knjižničnih in informacijskih storitev.
Časopis bo v tiskani in elektronski obliki. Trenutno je mogoč prost dostop do oglednega izvoda (sample issue) v elektronski obliki na naslovu:
http://www.aslib.co.uk/pmm/index. html
Tako lahko že pregledujemo kazalo, povzetke in celotne tekste člankov. V ogledni številki velja posebej omeniti članek Roswithe Poll iz Munstra, Nemčija, ki je tudi v uredniškem odboru časopisa. Nekateri jo že poznajo kot soavtorico knjige o merjenju uspešnosti delovanja visokošolskih knjižnic: Measuring quality: international guidelines for performance measurement in academic libraries, ki je izšla v I.
18
Knjižničarske novice 101200011-2
1996 kot 76.knjiga v zbirki IFLA publications. V članku :"The House that Jack built: the consequences of measuring" avtorica opisuje sedem korakov potrebnih za uspešno merjenje knjižničnih in informacijskih storitev, kako se izogniti težavam in kako koristno uporabiti rezultate merjenja. Predvsem pa skuša prikazati, da :
•	je ocenjevanje oz. merjenje kontinuiran proces v knjižnici, ki se običajno prične z ocenjevanjem ene storitve ali dejavnosti knjižnice
•	se kasneje razširi še na ostale,
•	mora imeti knjižnica jasno opredeljene cilje (ker sicer ne more ugotoviti v kolikšni meri jih dosega),
•	mora ugotoviti kako zadovoljuje potrebe in zahteve uporabnikov
•	mora ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo delavcev v knjižnici
•	kakšni so stroški posameznih storitev in dejavnosti knjižnice in
•	kako bodo rezultati ocenjevanja uporabljeni	v	praksi (n.pr.reorganizacija dela).
Zanimivo je, da po izkušnjah avtorice visokošolske knjižnice najprej izberejo kazalec s katerim merjijo čas obdelave knjig (book processing speed), ker se jim verjetno zdi najbolj razumljiv.
Glede na to, da so nedavne raziskave v slovenskem prostoru pokazale, da visokošolske knjižnice niso dovolj seznanjene z vrednotenjem oz. ocenjevanjem in da ga ne izvajajo, bodo v novem časopisu lahko našle koristne in zanimive informacije.
Naj omenim še, da bo do začetka marca 2000 Aslib omogočal prost dostop do celotnih tekstov člankov v naslednjih časopisih:
-	Current Awareness Abstracts
-	Journal of Documentation
-	Online and CD Notes
-	Aslib proceedings
-	Program
-	Records Management Journal
ki so prav tako na voljo na domači strani Asliba.
Pečko-Mlekuš Helena
Univerzitetna knjižnica Maribor zaposli bibliotekarja za določen čas od
15. junija 2000 do 15. junija 2001 zaradi nadomeščanje bibliotekarke -strokovne referentke za naravoslovje v času porodniškega dopusta. Zaželena je visokošolska izobrazba bibliotekarske ali naravoslovne smeri in licenca za delo v sistemu COBISS. Prijave pošljite na naslov: Univerzitetna knjižnica Maribor, Tajništvo, Gospejna 10, 2000 Maribor (tel. 062 215-851, E-mail: irena. sapač@uni-mb.si
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši z Opčin pri Trstu nujno potrebuje katalogizatorja(-ico) z znanjem italijanščine za ureditev zaostalega fonda (Program Šolska knjižnica). Čeprav je knjižnica del Slovenskega kulturnega društva Tabor, ki deluje povsem na prostovoljni ravni, je vodstvo pripravljeno ponuditi honorar v mejah svojih finančnih možnosti. Morebitni interesenti, naj se javijo v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, tel. 0039-040635629 (Ksenija).
19
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
IN MEMORIAM
V SPOMIN NA MAGDO PAVLIC MAVER
Prejšnjo jesen smo se v Boljuncu pri Trstu poslovili od dolgoletne knjižničarke v tržaški Narodni in studijski knjižnici Magde Pavlic Maver.
Pokojnlca je bila sicer doma Iz Domžal, po poroki pa se je preselila v Boljunec pri Trstu In se tako dobro vživela v tržaško okolje, da smo jo vsi, ki smo jo poznali, imeli za pravo Tržačanko. Leta 1975 se je zaposlila v Narodni In študijski knjižnici In tu kot knjižničarka delala skoraj do svoje prerane smrti.
Magdo so poznali In cenili ne samo na Tržaškem, ampak tudi knjižničarji v Sloveniji in predvsem v NUK-u. Z natančnostjo in strokovnostjo se je ukvarjala s katalogizacijo in sestavo bibliografij, kar ji je bilo se posebno pri srcu. Njena zasluga je bila, da je leta 1983 začela Izhajati v Jadranskem koledarju Slovenska bibliografija v Italiji, ki izhaja se danes. Magdina "bibliografska žilica" je prišla do izraza v številnih drugih bibliografijah, med katerimi velja omeniti obsežno Bibliografijo Založništva tržaškega tiska. S posebno vnemo je zbirala slovenski tisk v Italiji in se zavedala tudi njenega dokumentarnega pomena za slovensko manjšino. V predračunalniški dobi se je do nje obračal tudi marsikateri zahtevnejši obiskovalec, saj je bila znana po temeljitem poznavanju fonda knjižnice v Trstu In po svoji pripravljenosti, da pomaga uporabnikom pri njihovih raziskavah. Nemalo zaslug je imela tudi pri nastanku občinske knjižnice v domačem Boljuncu; vodila je postavitev In ureditev knjižnega fonda In pripravila
vse, da bi knjižnica lahko danes nemoteno delovala Mogoče bo zvenelo nekoliko staromodno, a za Magdo je bilo knjižničarstvo poslanstvo, ki ga je opravljala z velikim zagonom in veseljem In prav zato jo danes se posebno pogrešamo.
Ksenija Majovski
PA ŠE TO
Na eni od fakultet, kjer poskušajo študente seznaniti tudi s temeljnimi pojmi s področja knjižničarstva, se eden Izmed študentov pri pismenem Izpitu takole "izkaže":
Vprašanje: Naštejte računalniško podrte bibliografske zbirke, ki jih poznate in jih kratko predstavite.
Odgovor: Računalniško podprte bibliografske zbirke so: PIL, GEA, Proteus. Bibliografija je delo enega ali več avtorjev, ki obravnavajo določeno tematiko. Ponavadi so to dela, ki se "nikoli" ne končajo, so oz. nastajajo nadaljevanja le-teh, niso zaključene celote, tako kot zborniki ali monografije ter knjige.
KRATICA IFLA
Kratica IFLA, ki jo vsi dobro poznamo kot International Federation of Library Associations ima še drug pomen. To je namreč tudi: The International Federation of Landscape Architects (IFLA) In je bila ustanovljena 1948 v Cambridgeu (U.K.).
Romana Bernlk-Gostic
20
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
POPRAVKI
V zadnji lanski številki Knjižničarskih novic, sta bila objavljena dva napačna podatka:
-	prispevek Tako daleč, tako blizu je napisala Magda Vremec Lagu-si
-	cena Priročnika za UNIMARC je 17.000 SIT.
Za napaki se opravičujemo.
1.	V prvi prilogi objavljamo Natečaj za nagrade kalanovega sklada in prijavnico za Kalanov sklad.
2.	V drugi prilogi objavljamo prijavnico za udeležbo in prijavnico za referat na VIII. posvetovanju sekcije za specialne knjižnice ZBDS, ki bo na temo "Izgradnja knjižničnih zbirk: pridobivanje in izločanje gradiva", potekalo 16. -17. novembra 2000 v Ljubljani.
3.	V tretji prilogi objavljamo naročilnico za dva nova priročnika, ki ju je letos izdala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani:
-	Smernice za predmetne normativne in na potil ne vpise
-	ISBD(ER) : mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov.
4.	V četrti prilogi objavljamo seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji. Seznam smo razdelili
na šest skupin. V prvi skupini so objavljeni podatki o dveh upravno samostojnih knjižnicah v Ljubljani in sicer Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in Centralni tehniški knjižnici, v drugi skupini pa so naštete knjižnice fakultet in visokih šol, ki so članice Univerze v Ljubljani (56). V tretji skupini je navedena knjižnica šole, ki ima status pridružene članice univerze v Ljubljani, v peti skupini so navedene visokošolske knjižnice Univerze v Mariboru (8), v četrti skupini pa so navedene knjižnice zavodov, katerih status do Univerze v Ljubljani še ni definiran. V šesti skupini objavljamo naslove treh knjižnic - samostojnih visokošolskih zavodov. V skupini knjižnic Univerze v Ljubljani objavljamo prvič naslov knjižnice Teološke fakultete - enota Maribor.
Radi bi vas še obvestili, da sta dve knjižnici samostojnih visokošolskih zavodov spremenili naziv in to sta Politehnika-Nova Gorica (prej Fakulteta za znanost o okolju) in Turística - Portorož (prej Visoka šola za hotelirstvo in turizem).
Ostale spremembe se nanašajo na kadrovske spremembe v posameznih knjižnicah, na nove telefonske številke ter na spremenjene urnike odprtosti za uporabnike.
Objavljamo tudi povzetek skupnega števila vseh visokošolskih knjižnic v Sloveniji.
Ana Martelanc, svetovalka za visokošolske knjižnice
PRILOGE
21
Knjižničarske novice 10(2000)1-2
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1
Upravni odbor Kalanovega sklada pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije razpisuje na osnovi veljavnega pravilnika
NA TEČAJ ZA NAGRADE KALANOVEGA SKLADA
1.	Nagrade Kalanovega sklada prejmejo knjižničarski delavci za tista pisna strokovna dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije slovenske knjižničarske vede in k praksi knjižničarske dejavnosti.
2.	Za nagrade Kalanovega sklada se lahko potegujejo:
-	strokovno-teoretična dela, ki obravnavajo eno izmed tem z naslednjih področij:
•	Vsebinska obdelava publikacij - stanje in perspektive
•	Relevantnost knjižničnih zbirk
® Ugotavljanje uspešnosti delovanja knjižnic
-	strokovna dela, ki so bila objavljena v slovenskem strokovnem ali drugem tisku v obdobju med 15. 7. 1999 in 15. 7. 2001.
3.	Strokovna dela z razpisanih področij predložijo upravnemu odboru sklada avtorji del. Že objavljena strokovna dela pa lahko predlagajo za nagrado posamezna bibliotekarska društva ali Zveza bibliotekarskih društev Slovenije ali člani upravnega odbora Kalanovega sklada.
4.	Avtorji, ki nameravajo obravnavati posamezne teme, pošljejo upravnemu odboru Kalanovega sklada prijave do 1. 5. 2000.
5.	Strokovna dela, ki se potegujejo za nagrade Kalanovega sklada, morajo biti predložena upravnemu odboru sklada do 15. 8. 2001.
6.	Predloge za nagrade morajo avtorji oziroma predlagatelji pisno predložiti na naslov:
Kalanov sklad pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, 1000 Ljubljana
7.	Upravni odbor Kalanovega sklada si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli, če predložena dela po njegovi presoji ne ustrezajo razpisanim pogojem.
Predsednica
Upravnega odbora Kalanovega sklada
dr. Irena Sapač
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1
ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE K a / a n o v sklad
Kalanov sklad je spominski sklad, ki so ga ustanovili slovenski knjižničarji leta 1974. Namen sklada je, da v spomin na delo zaslužnega slovenskega knjižničarskega delavca in vzgojitelja Pavla Kalana pospešuje individualno in skupinsko strokovno, teoretično in raziskovalno delo slovenskih knjižničarjev.
Kalanov sklad ima individualne in kolektivne člane. V sklad se lahko vključujejo kot individualni člani posamezni knjižničarski delavci, kot kolektivni člani pa knjižnice. V sklad se lahko vključujejo tudi druge pravne in fizične osebe. Člani Kalanovega sklada s svojimi letnimi prispevki omogočajo njegovo delovanje oz. nagrajevanje avtorjev tistih pisnih strokovnih del, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije slovenske knjižničarske vede in k praksi knjižničarske dejavnosti.
Upravni odbor sklada naproša tako posameznike kot njihove knjižnice, da pristopijo k članstvu in tako pomagajo, da bi Kalanov sklad svoj namen uresničeval še naprej in še razširil obseg svojega delovanja. Najnižji prispevek znaša v letu 2000 za individualne člane 2.000 SIT in za kolektivne člane 7.000 SIT.
Upravni odbor sklada
PRIJAVNICA ZA VČLANITEV V KALANOV SKLAD
Individualni član[
Ime in priimek:__
Stalni naslov:_________
Zaposlen: ________________________ ___
Član Kalanovega sklada želim postati od leta:_________
Datum:________Podpis:__
Kolektivni član
Knjižnica oz. ustanova:________
Naslov:___________
Član Kalanovega sklada želim postati od leta: _
Datum:	Podpis odgovorne osebe:
ŽIG
Naslov: ZBDS, NUK, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Tel.: 061/224-975 Fax: 061/125-92-57 Kontaktna oseba: Stanislav Bahor
Žiro račun sklada: ZBDS 50100-678-47436 z oznako "888"
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
VIII. POSVETOVANJE SEKCIJE ZA SPECIALNE
KNJIŽNICE ZBDS
Izgradnja knjižničnih zbirk: pridobivanje in izločanje gradiva
Ljubljana, 16.-17. november 2000
PRIJAVNICA REFERATA
Prijavljam referat za strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS:
Naslov referata:_
Avtor:__
Knjižnica/ustanova:_
Naslov:
Tel./Fax:_E-mail:
Ključne besede:_
Izvleček (do 200 besed):
Prijavnico pošljite najksneje do 1. aprila 2000 na naslov: NUK, Državna matična
v
služba za knjižničarstvo, mag. Nada Cešnovar, Turjaška 1, 1000 Ljubljana
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
VIII. POSVETOVANJE SEKCIJE ZA SPECIALNE
KNJIŽNICE ZBDS
Izgradnja knjižničnih zbirk: pridobivanje in izločanje gradiva
Ljubljana, 16. - 17. november 2000
PRIJAVNICA
Prijavljam udeležbo na strokovnem posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice ZBDS:
Ime in priimek:_
Knjižnica/ustanova:
Delovno mesto:_
Naslov:
Tel./Fax:
E-mail:
Kotizacija za udeležbo na posvetovanju znaša 25.000 tolarjev, če se boste prijavili do 31. oktobra 2000. Po tem datumu bo kotizacija 30.000 tolarjev. V kotizacijo so vključeni tudi: zbornik, reklamno gradivo, osvežilne pijače in dve kosili.
Avtorji referatov, ki bodo predstavili referat, so oproščeni kotizacije.
Kotizacijo vplačate na žiro račun: 50100-603-40295 (z oznako 8. posvetovanje sekcije).
Prosimo, da kopijo plačila (virmana) priložite k prijavnici ali jo pošljete, če ste prijavnico že odposlali.
Prijave sprejemamo najksneje do 31. oktobra 2000 na naslov:
NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo, mag. Nada Češnovar, Turjaška 1, 1000 Ljubljana.
Dodatne informacije tel.: (061)126-20-80
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Turjaška 1
1000 LJUBLJANA
NAROČILNICA
Ustanova:
Ulica:
Poštna štev.:
Kraj:
Odgovorna oseba:
Davčna številka:
Naročam
izvodov publikacije ISBD(ER) mednarodni standardni
bibliografski opis elektronskih virov. Po ceni 3.000 SIT.
Datum:
Podpis:
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Turjaška 1
1000 LJUBLJANA
NAROCILNICA
Ustanova:
Ulica:_
Poštna štev.:_____________ ______ Kraj:_
Odgovorna oseba:_____ Davčna številka:_
Naročam__izvodov publikacije Smernice za predmetne normativne in
napotilne vpise. Po ceni 1.700 SIT.
Datum:
Podpis:
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI DRŽAVNA MATIČNA SLUŽBA ZA KNJIŽNIČARSTVO
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI
1. Samostojni visokošolski knjižnici
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Turjaška 1, 1000 Ljubljana
Sigla: 001, Tel.: 061/125-01-31, 125-01-41, Fax: 061/125-50-07
Ravnatelj: mag. Lenart Šetinc
Odprtost:
-	velika čitalnica: po-pe: 8°°-2000; so: 800-1400
-	izposoja, informacije: po-če: 900-1 800; pe,so: 900-1 300
CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI
Trg republike 3, 1000 Ljubljana
Sigla: 002, Tel.: 061/176-37-93, 176-37-39
Fax: 061/214-128, 125-66-67
Ravnatelj: dr. Matjaž Žaucer
Odprtost: po-pe: 730-21 30; so: 800-1 300
2. Knjižnice članic Univerze v Ljubljani
AKADEMIJA ZA GLASBO
Knjižnica
Stari trg 34, 1000 Ljubljana Sigla: 120, Tel.: 061/221-842 Vodja: Ksenija Požar-Žižek Odprtost: po-pe: 800-1 500
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
Knjižnica AGRFT
Nazorjeva 3, 1000 Ljubljana
Sigla: 121, Tel.: 061/210-412, Fax: 210-450
Vodja: dr. Marko Marin
Odprtost: - čitalnica: po-pe: 800-1400
- izposoja: po, to, sr, pe: 10°°-1330
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST
Knjižnica
Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana
Sigla: 122, Tel.: 061/212-726, Fax: 219-071
Vodja: dr. Nadja Zgonik
Odprtost: po-pe: 10°°-1 500; sr: 10°°-1600
1
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Centralna biotehniška knjižnica in SIC za biotehniko Jamnikarjeva 101, 1111 Ljubljana Sigla: 006, Te!.: 061/1 23-1 1-61, Fax: 061/265-782 Vodja: mag. Jana Bradač (CBK), dr. Tomaž Bartol (SIC) Odprtost: po-pe: 700-1 500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Knjižnica
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
Sigla: 691, Tel.: 061/1 23-1 1-61, Fax: 061/261-073
Vodja: prof. dr. Franc Sunčič
Odprtost: po-pe: 10°°-1 400; sr: 10°°-1500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 109, Tel.: 061/1 23-1 1-61, 123-13-43, Fax: 061/273-589 Vodja: mag. Teja Koler-Povh Odprtost: po-če: 800-1 700; pe: 800-1 500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA LESARSTVO
INDOK služba in knjižnica
Rožna dolina cesta VIII/34, 1111 Ljubljana
Sigla: 692, Tel.: 061/1 23-1 1-61, Fax: 061/272-297
Vodja: Marjeta Goršič
Odprtost: po-pe: 700-1 500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
INDOK in knjižnica za živinorejo Groblje 3, 1 230 Domžale
Sigla: 693, Tel.: 061/71 7-873Fax: 061/721-005 Vodja: dr. Nataša Siard Odprtost: po-pe: 700-1 500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ŽIVILSTVO
Knjižnica in INDOK
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
Sigla: 694, Tel.: 061/1 23-1 1-61, Fax: 061/266-096
Vodja: Ivica Hočevar
Odprtost: po-pe: 730-1 530
EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI
Centralna ekonomska knjižnica
Kardeljeva ploščad 17, 1001 Ljubljana
Sigla: 005, Tel.: 061/189-26-98, Fax: 061/189-26-98
Predstojnik: prof. dr. Vekoslav Potočnik
Odprtost: po-pe: 700-1 900; so: 700-1 300
2
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
FAKULTETA ZA ARHITEKTURO
Knjižnica
Zoisova 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 056, Tel.: 061/200 07 51, Fax: 061/125-74-14 Vodja: Renata Stella-Čop
Odprtost: po, če: 800-1 400; sr: 800-1 600; pe: 800-1 300
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja Kardeljeva ploščad 5, 1109 Ljubljana Sigla: 051, Tel.: 061/341-564, Fax: 061/168-53-30 Vodja: mag. Janez Jug Odprtost: po: 730-1 430; to,če,pe: 730-1 700; sr: 730-1 900; so: 800-1 300
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
Knjižnica Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko Tržaška 25, 1000 Ljubljana
Sigla: 070, Tel.: 061/176-84-16, Fax: 061/264-990 Vodja: Zdenka Oven Odprtost: po-pe: 800-1400
FAKULTETA ZA FARMACIJO
Knjižnica
Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana
Sigla: 072, Tel.: 061/176-95-48, Fax: 061/125-80-31 Vodja: Borut Toth Odprtost: po-pe: 800-1 500
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO
Knjižnica
Jamova 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 057, Tel.: 061/176-85-15, Fax: 061/125-06-81
Vodja: Dragica Matajdl
Odprtost: po: 800-1 600; to-pe: 800-1400
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO
Knjižnica
Aškerčeva 5, 1000 Ljubljana Trg republike 3 (izposoja)
Sigla: 029, Tel.: 061/176-05-00, Fax: 061/125-82-20
Vodja: Branko Škrinjar
Odprtost: po-pe: 730-21 30; so: 800-1 300
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Astronomska knjižnica
Pot na Golovec 25, 1000 Ljubljana
Sigla: 016, Tel.: 061/140-13-53, Fax: 061/140-53-70
Vodja: Herman Mikuž
Odprtost: po-pe: 1000-1 400
3
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Fizikalna knjižnica Jadranska 19, 1111 Ljubljana
Sigla: 031, Tel.: 061/176-65-00, Fax: 061/217-281 Vodja: Maja Bleiweis Odprtost: po-pe: 930-1430
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Knjižnica Katedre za meteorologijo Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 022, Tel.: 061/176-92-85, Fax: 061/217-281 Odg. oseba: Maja Bleiweis Odprtost: po-pe: 900-1400
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO
Matematična knjižnica
Jadranska 19, 1111 Ljubljana
Sigla: 028, Tel.: 061/176-65-58, Fax: 061/217-281
Vodja: Maja Klavžar
Odprtost: po-pe: 700-1 500
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO
Knjižnica za mehaniko Lepi pot 11, 1000 Ljubljana
Sigla: 032, Tel.: 061/125-00-72, Fax: 061/125-00-72 Vodja: Aleksandra Kociper-Vodeb Odprtost: po-pe: 10°°-1500
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
Knjižnica
Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož
Sigla: 520, Tel.: 066/477-140, Fax: 066/477-130
Vodja: Igor Presl
Odprtost: po-pe: 800-1 600, so: 800-1 300
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Knjižnica fakultete za strojništvo Aškerčeva 6, 1101 Ljubljana
Sigla: 075, Tel.: 061/1 77-1 1-1 3, Fax: 061/218-567
Vodja: Tonja Zadnikar
Odprtost:
-	knjižnica: po-pe: 700-1 600
-	čitalnica: po-pe: 600-2 200; so: 600-1 500
4
Priloga Knjižničarskih novic 1 0(2000)1 2
FAKULTETA ZA ŠPORT
Knjižnica fakultete za šport Gortanova 22, 1000 Ljubljana
Sigla: 080, Tel.: 061/140-10-77, Fax: 061/448-148 Vodja: Darja Debeljak Odprtost: po-pe: 700-1 500
FILOZOFSKA FAKULTETA - OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 5009, Tel.: 061/241-1000, Fax: 061/125-93-37 Predstojnik: prof. dr. Martin Žnideršič
Tel.: 061/241 1372 Vodja: Alenka Logar-Pleško
Tel.: 061/ 241 1300 Odprtost: Glej posamezne oddelke:
Oddelek za arheologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 044, Tel.: 061/123-44-96, Fax: 061/123-12-20
Vodja: dr. Milan Lovenjak
Odprtost: po-če: 900-1 800; pe: 900-1400
Oddelek za azijske in afriške študije
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 077, Tel.: 061/241 1450, Fax: 061/176-92-89
Vodja: Darinka Baraga
Odprtost: po-če: 1400-1 500; pe: 9°°-1000
Oddelek za bibliotekarstvo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 026, Tel.: 061/241 1380, Fax: 061/125-93-37 Vodja: Hedvika Pavlica
Odprtost: po,to,če,pe: 10°°-1400; pe(poskusno): 1430 -1 600, sr: 1 200 -1 700.
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Zavetiška 5, 1111 Ljubljana
Sigla: 045, Tel.: 061/123-44-86, Fax: 061/123-12-20
Vodja: Mojca Račič-Simončič
Odprtost: po-pe: 900-1 200; to: 900-1 200, 1 500-1 700
Oddelek za filozofijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 036, Tel.: 061/241 1 1 16, Fax: 061/125-93-37 Vodja: Ščelkov Marjetka Odprtost: po-pe: 10°°-1300
Oddelek za geografijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 049, Tel.: 061/241 1255, 241 1250, Fax: 061/125-93-37 Vodja: Janja Turk
Odprtost: po,pe: 700-1400; to,če: 700-1 800; sr: 700-1 630
5
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
Oddelek za germanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 042, Tel.: 061/241 1352, Fax: 125-93-37
Vodja: Angelika Hribar
Odprtost: po-pe: 900-1 300; to: 900-1 300, 1 400-1 800
Oddelek za klasično filologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 040, Tel.: 061/241 1420, Fax: 125-93-37
Vodja: Pavel Češarek
Odprtost: po,to,če,pe: 10°°-1 200; sr: 1 500-1 700
Oddelek za muzikologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 054, Tel.: 061/241 1440, Fax: 061/125-93-37 Vodja: Lidija Podlesnik Odprtost: po-pe: 10°°-1300
Oddelek za pedagogiko in andragogiko
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 046, Tel.: 061/241 1 148, Fax: 061/125-93-37 Vodja: Tanja Šulak
Oprtost: po,to,sr,pe: 10°°-1 300; če: 1 500-1 800
Oddelek za prevajanje in tolmačenje
Borštnikov trg 3, 1000 Ljubljana
Sigla: , Tel.: 061/121-32-41, Fax: 061/221-310
Vodja: Mojca Golob
Odprtost: izposoja: po - pe: 1 200-1 300,
čitalnica: po - pe: 900-1 600 ter po in če do 1 800 Op.: Knjižnica v ustanavljanju
Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 038, Tel.: 061/241 1382, Fax: 061/125-93-37 Vodja: Vera Troha Odprtost: po-pe: 900-13°
Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 039, Tel.: 061/241 1430, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Ana Juvančič-Mehle
Odprtost: po-pe: 1 1 00-1 300; sr: 1400-1 530
Oddelek za psihologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 048, , Fax: 061/125-93-37
Vodja: Eva Longyka - knjižnica, Tel.: 241 1176
Gaj Vidmar - INDOK služba, Tel.: 241 1 1 76
Odprtost: po, sr, pe: 1 0°°-1 300; če: 1 600-1 800.
6
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
Oddelek za romanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 041, Tel.: 061/241 1400, Fax: 061/125-93-37 Vodja: Jožica Pire
Odprtost: po: 10°°-1 300; to: 1 500-1 700; če: 1 600-1 800 Španska knjižnica
Odprtost: po: 10°°-1 345; sr: 1 300-1 615; pe: 900-1 330
Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 037, Tel.: 061/241 1302, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Anka Sollner-Perdih
Odprtost: po,sr: 700-1 800; to,če,pe: 700-1400
Oddelek za sociologijo in sociologijo kulture
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 055, Tel.: 061/241 1122, Fax: 061/125-93-37
Vodja: mag. Alojz Cindrič
Odprtost: po: 1400-1 800; to,sr,če,pe: 10°°-1300
Oddelek za umetnostno zgodovino
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 047, Tel.: 061/241 1220, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Mateja Tušar
Odprtost: po-če: 900-1 600; pe: 900-1 400
Oddelek za zgodovino
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 043, Tel.: 061/241 1200, Fax: 061/125-93-37 Vodja: Matjaž Rebolj Odprtost: po-pe: 900-1 300
MEDICINSKA FAKULTETA
Centralna medicinska knjižnica Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 003, Tel.: 061/317-492, Fax: 061/133-61-39 Vodja: asist. mag. Anamarija Rožič Hristovski Odprtost: po, sr, če: 800-1 930; to: 930-1 930; pe: 800-1 500; julij in avgust: po-pe: 800-1 500; sr: 800-1800
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA GEOLOGIJO
Knjižnica oddelka za geologijo Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 020, Tel.: 061/125-41-21, Fax: 061/125-81-14 Vodja: Barbara Bohar-Bobnar Odprtost: po-pe: 800-1 200, po: 1 500-1 700
7
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
Knjižnica oddelka za geotehnologijo in rudarstvo in oddelka za materiale in metalurgijo
Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana Sigla: 025, Tel.: 061/125-41-21 Vodja: Marja Stepišnik-Bogovčič Odprtost: po: 700-1 700; to-pe: 700-1400
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKO
SIC za kemijo in knjižnica Vegova 4, 1000 Ljubljana
Sigla: 030, Tel.: 061/214-326/105, Fax: 061/125-86-84 Vodja: mag. Dragotin Kardoš Odprtost: po-pe: 800-1 6°
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA TEKSTILSTVO
Knjižnica oddelka za tekstilstvo Snežniška 5, 1000 Ljubljana
Sigla: 033, Tel.: 061/200 32 23, Fax: 061/125-31-75 Vodja: mag. Mojca Kotar
Odprtost: po, sr, pe: 10°°-1400; to, če: 10°°-1 600-
PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI
Knjižnica
Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana
Sigla: 126, Tel.: 061/189-23-32, Fax: 061/347-997
Vodja: Alja Smole Gašparovič
Odprtost: po-pe: 700-1 900; so: 700-1 400
PRAVNA FAKULTETA Knjižnica Pravne fakultete
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana Sigla: 004, Tel.: 061/125-22-07 Vodja: Mira Vrhovnik Odprtost: po-pe: 830-1 800
TEOLOŠKA FAKULTETA
Knjižnica
Poljanska 4, p.p. 2007, 1001 Ljubljana
Sigla: 095, Tel.: 061/312-593, Fax: 061/132-92-65
Vodja: Marko Urbanija
Odprtost: po-pe: 800-1 845
K
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
TEOLOŠKA FAKULTETA LJUBLJANA Enota Maribor
Teološka knjižnica Maribor Slomškov trg 20, 2000 Maribor
Sigla: 309, Tel.: 062/229-04-65, Fax: 062/226-3013 Vodja: Fanika Krajnc-Vrečko Odprtost: po: 700- 1 600
to-pe: 700-1 500
VETERINARSKA FAKULTETA
Knjižnica in INDOK
Cesta v mestni log 47, 1000 Ljubljana
Sigla: 696, Tel.: 061/177-92-54, Fax: 061/332-308
Vodja: Brigita Grecs-Smole
Odprtost: po-sr: 700-1 800; če-pe: 700-1 500
VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO
Knjižnica
Topniška 33, 1000 Ljubljana Sigla: 125, Tel.: 061/137-74-92 Vodja: Nika Cigoj-Kuzma Odprtost: po-če: 1 030-1 530; pe: zaprto
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
Knjižnica
Poljanska cesta 26a, 1104 Ljubljana
Sigla: 124, Tel.: 061/300-1 1-57, Fax: 061/316-597
Vodja: Božena Svetina
Odprtost: po,sr-pe: 900-1400; to: 900-1 530
VISOKA UPRAVNA ŠOLA
Knjižnica
Kardeljeva ploščad 5, p.p. 2515, 1001 Ljubljana Sigla: 247, Tel.: 061/168-6374 Vodja: Simona Končnik-Simonič
Odprtost: po, sr, če, pe: 10°°-1 200 in 1 300'1 500; to: 1400~1600
3. Knjižnica pridružene članice Univerze v Ljubljani
VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA
Knjižnica
Kotnikova 8, 1000 Ljubljana
Sigla: 061, Tel.: 061/131-50-74, Fax: 061/302-687 Vodja: Vladoša Zega
Odprtost: po,to,sr,pe: 930-1 1 30; če: 1 300-1 500
9
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
4. Druge visokošolske knjižnice
INŠTITUT ZA DELO PRI PRAVNI FAKULTETI. Knjižnica
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana Sigla: 014, Tel.: 061/213-471, Fax: 213-471 Vodja: Ksenija Požar-Žižek Odprtost: po-pe: 730-1430
INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI. Knjižnica
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 013, Tel.: 061/125-40-65, Fax: 061/125-40-65
Vodja: Marinka Milenkovič
Odprtost: po-pe: 800-1400
INŠTITUT ZA MEDNARODNO PRAVO IN MEDNARODNE ODNOSE
Depozitarna knjižnica Združenih narodov
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 015, Tel.: 061/125-40-55, Fax: 061/125-22-00
Vodja: Marko Kos
Odprtost: po-pe: 10°°-1 200; sr: 1 500-1 630
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR
Gospejna 10, 2000 Maribor
Sigla: 300, Tel.: 062/215-851, Fax: 062/227-558
Ravnateljica: dr. Irena Sapač
Odprtost: po-pe: 800-1 900; so: 900-1 300
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica, Razlagova 14, 2000 Maribor
Sigla: 31 1, Tel.: 062/22-90-237, Fax: 062/227-056, 26-681
Vodja: Zdenka Petermanec
Odprtost:
" čitalnica: po-če: 800-1 800; pe: 800-1400 " izposoja: po-pe: 800-1400; to, če: 800-1 700
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO
Knjižnica
Vrbanska 30, 2000 Maribor
Sigla: 314, Tel.: 062/229-60 30 (int.43), Fax: 062/23-363
Vodja: Ksenija Savinc
Odprtost: po,pe: 730-1 430; sr,pe: 730 1 630
10
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
Knjižnica in FOV Kidričeva 55/a, 4000 Kranj
Sigla: 263, Tel.: 064/374-21 1, Fax: 064/222-412
Vodja: mag. Tone Perčič
Odprtost: po-pe: 700-1 500; sr: 10°°-1800
KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTET
Smetanova 17, 2000 Maribor
Sigla: 312, Tel.: 062/220-70-17, Fax: 062/220-7033
Vodja: Mojca Markovič
Odprtost: po-če: 730-1 630; pe: 730-1 400
PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica
Koroška c. 160, 2000 Maribor
Sigla: 317, Tel.: 062/229-37-36, 229-37-34, Fax: 062/28-180
Vodja: Mojca Garantini
Odprtost: po-če: 730-1 600; pe: 730-1400
PRAVNA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica
Mladinska 9, 2000 Maribor
Sigla: 326, Tel.: 062/227-61 1, Fax: 062/223-245
Vodja: Amalija Spindler
Odprtost: po,če,pe: 900-1 600; to,sr: 900-1 700
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA
Knjižnica
Žitna ulica 15, 2000 Maribor
Sigla: 322, Tel.: 062/303-839, Fax: 062/307-349
Vodja: Nevenka Balun
Odprtost: po,to, sr, pe: 1 1 00-1 500; če: 1 2.00-1 8.00.
SAMOSTOJNI VISOKOSOLSKI ZAVODI
FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI HUMANISTIČNI ŠTUDIJ Knjižnica ISH Breg 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 137 , Tel.: 061/125-18-47, Fax: 061/125-18-46 Vodja: Simona Perpar Grilc
Odprtost: po, to, če: 900-1 500; sr: 1 000-1 700; pe: 900-1 400
POLITEHNIKA NOVA GORICA
Knjižnica
Vipavska 13, 5001 Nova Gorica
Sigla: 152, Tel.: 065 125-220, Fax: 065 125-224
Vodja: Vanesa Valentinčič
Odprtost: po-pe: 800-1 600
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)1-2
TURISTICA - VISOKA ŠOLA ZA TURIZEM
Knjižnica
Obala 29, p.p. 121, 6320 Portorož
Sigla: 135, Tel: 066/21-770-30, Fax: 066/21-770-20
Vodja: Lidija Seljak
Odprtost: čitalnica: po-če: 800-1 700; pe: 800-1 500
izposoja: po-če: 8°°-1000 in 1 300-1 700; pe: 800-1 500
Ustanova	Število knjižnic
NUK in CTK	2
Univerza v Ljubljani	56
Pridružena članica UL (VPVŠ)	1
	59
Univerza v Mariboru	8
	67
Druge knjižnice (Instituti pri PF)	3
	70
Samostojni visokošolski zavodi	3
SKUPAJ:	73
Seznam ureja Ana Martelanc - svetovalka za visokošolske knjižnice v NUK.
12