Si. 28 Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. «4tM*i to • EDINOST« z izhaja i krat na tedfln\*«ako »rti« ln Mirt« o ooludne. Cena za v>» prilogo TpU za polu leta 3 si. BtOkr.za 6etrt leta 4 gl. T5 kr. - Sama pri-oga «¥ane 1 gl. SO kr la celo Isto.— Posamezne Imvilke ae iotn»aio Dri ooravniliv inU-attk&nv Trata po U k:.. ▼ fltrtsl A v A|davš5l«l no rt ur. - Nebitni, rekln-acijo .n interatn prmnma Oprava lit ve, via Tiqfmta, *N«va tlakama* Val dotiii m poilljajo Uradalitva • Tarraata* »Nuova Tipografla;« vuk mora biti frankiran. Rokopisi o*e? posebne vroduonU a« ne vračajo. — 1 nitriti (razne vrate naznanita m poalanice) ae zaraSunljo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglaalh z drobnimi črkami «r plačal« za vaako beaedo 2 kr Volilcein V. okraja okolice, V nedeljo, 11. t. m. Vas zopet skliče državljanska dolžnost na volišče. — Nova volitev je sicer nastopek krivice, ker volitev dne 24. januvarja t. 1. se je vršila popolnoma postavno in zmaga kandidata Edinosti ni bila le sijajna in častna, temuč tudi skoz in skoz pravična. Ali, bratje volilci, prebijte tudi to krivico, kakor ste prebili uže marsikatero v zavesti, da kedor dela krivico ljudstvu, prej ali slej zapade zasluženej kazni. Potrpite, pa hitete v nedeljo zopet vsi na voliSČe; nobeden volilec, kateri čuti v sebi ljubezen do svojega domačega ognjišča, do mile mu materinščine, do Kristove vere in do predrage nam Avstrije, naj ne ostane doma; vsak naj stori svojo dolžnost in naj pomaga pravici do zmage! Nam, dragi volilci, ni čisto nič za eno ali drugo osobo, nam je za stvar, za sveto našo domorodno stvar, katero denes, pri znanih okoliščinah, zastopa poštenjak inžinir Matija Valentin Schivitz, kateri Vas je uže nekoliko časa pošteno zastopal v mestnem zboru. Kakor Vam dobro znano, zavrgli «o naši nasprotniki volitev kandidata Edinosti !e zato, ker je on pokazal, da se hoče neustrašljivo boriti za koristi svojega naroda; tak mož pa je lahonotn trn v peti; oni hočejo le take ljudi v mestnem zboru, kateri se slepo uklanajo njihovej volji. — Da pa takih neznačajnih mož odgojć, zato so ustvarili ono društvo »Konkordija«. To društvo ima na videz namen, da goji prijateljstvo mej Trstom in •okolico. Ali kako ima biti to prijateljstvo. Okoličan naj pusti mirno Labonom, da to zemljo pripravljajo za Italijo; on naj le slepo sluša in potem se mu bodo metale kosti z bogate mize magistratove. Ta doktrina ie ostudna, ker uemoralna. Kedo pa so ti gospodje, PODLISTEK. Malavika in Agnimilra. 'Indijska drama K&lid&sova. Na slovenski jezik preli žil dr. Karol Glaser. (DaljO. Nipunika. Tam le v senci aŠokinega drevesa • de lje BakuhVvalika Mfilaviki krasne nanožnice na nogo. li&vati (t\raiuje sumnjo). Kaj pa ima M;\laviki\ tukaj opra Ijati? Kaj misliš? Nipunika. Jaz mislim, da je kraljica, ker je iz zibelke padla in si tam nogo pokvarila, MiUavikl naročila, naj afioku želje iz polni. Kako bi mogla inače kraljica svoje nanožnice, jki ih sama nosi, služabnici prepustiti ? Iravati. .laz pa slutim močno kaj druzega. Nipunika. Zakaj ne iščete soproga? IravnH. Moje noge se nočejo premikati naprej; dvojbi nočem priti do dna, dasi me moti imoja omamljenost. (Malaviko opazujoč za se). ki ukazujejo na magistratu? To je velika svojat, ki dobro živi na ramenu davkoplačevalcev, in ta svojat noče v mestnem zboru mož, kateri bi jej gledali na prste. Zato pa se godi, da v mestnih denarnicah zmanjkava denarja; da marsikateri mora po krivici plačevati globe, in da je sploh na magistratu uprav turško gospodarstvo. In ti ljudje imajo še celo drznost, da po svojih listih drugim moralo pridigajo. To je mogoče le v Trstu, kder ima vlada preveliko in uže nevarno potrpežljivost se stranko, ki s Čudnimi, da prepovedanimi sredstvi terorizuje Tržaško ljudstvo, na zunaj laže, da smo tukaj uže preparirani za Italijo in želimo odrešenja, doma pa ustvarja sinekure za svoje pravega dela nezmožne korteše. (n s to stranko da bi pošteni okoličani sldeuoli prijateljstvo, tej stranki da bi oni rep nosili! Žalostno zadosti, da se od njih zahteva toliko izdajstvo, in da se v vrstah okoličanov še nahajajo ljudje, ki se dajo loviti v mreže agitator jev omenjenega društva in še od kakolnjih agitatorjev! So tudi taki ljudje, ki se zovejo patrijotične, katerim ves politični smoter pa je naga čestihlepnost. Vi volilci V. okraja ste pokazali, da poznate do kraja te ljudi, kajti znana nezaupnica in volitev Nalergoja ste bili možki odgovor na vsa nasilstva teh mož. Tisti možje, katerim pa ste dali tako moralno zaušnico, Vam so danes zopet hlinijo, tisti možje Vam denes priporočajo kandidata, ki je odbacnol vsako zvezo s političnim društvom »Edinost«, katera uže 11 let brani Vaše koristi in pravice, ter se je dal v roke možem, ki so očevidni sovražniki vsega, kar diši po Slovenskem ,ter delajo očevidno za ono svojat, ki gospodari na nesrečo in propad Trsta. Možje, ki ste pred malo časom j podpisali znano nezaupnico in ste ke-'sneje hrabro stali za vrlim Nabergo- jen>. Vi ne morete druzega voliti, nego kandidata našega društva. — Ko bi volili druzega, Vatn po g. Burgstal-lerju, Bokaliču, Leopoldu Maurone-rju in po drugih enakih možeh priporočenega moža, Vi bi s tem oporekali sami sebi ter si dali pred vsem svetom spričevalo nedoslednosti in polit, nezrelosti. — Ne mislite, da bi si s tem vsaj predob li spoštovanje narodnih nasprotnikov. — Ne, oni bodo potem Vas še manj spoštovali in Vas potem še bolj zatirali, nego vas zatirajo dosedaj. Volilci V. okraja! Moško postopanje je prvi pogoj napredka vsakega moža, vsake družine, vsakega naroda. — Po moškem postopanju prej ali kesneje gotovo dosežete svoja prava; mej tem bo boste vedno bolj propadali, ako se boste dali zlorabiti svojim sovražnikom. Ko boste vse to dobro prevda-rili, gotovo se ne boste dali premotiti ter pri drugej volitvi sopet pokažete svetu, da ste vredni sinovi majke Slave in da ljubite zvojo domovino. — V nedeljo se bodo morda zopet ponavljale surovosti, katerih smo mnogo doživeli pri zadnjej volitvi, toda to naj Vas ne moti; bodite mirni, ogibajte se provokatorjev ter volite vsi kandidata našega društva,gospoda Matija Valentina Schivitia. S tem se postavno uprete krivici in napravite čast ne le sobi, temuč vsem drugim okoličanom in sploh vsem Slovencem, ki Vara žele ne le ta pot zmago, temuč se tudi resničoo zavzi-majo za vašo duševno, materijalno in moralno blagost. Ako v nedeljo zmaga naš kandidat, bo le to znamenje, da je zmagala pravica nad krivico Volilci! vaše geslo v nedeljo naj bode: Živila Avstrija, živi naš slovenski narod, propad tistim, ki s* vežejo z našimi zakletimi sovražniki! Volilni odbor za V. okraj in odbor Edinosti. Bakulavalika [na nogo kaioČ). Ti li uga:a ta razdelitev barv? Mdlavika. Ker je to moja noga, me je sram. da i bi jo hvalila. Kdo te je pa tako temeljito j podučil v tej umetnosti ? Bakulavalika. Kralje a učenka sem*). Vidulaka Le požuri se, da se mu dostojno zali ališ. Mdlavika Blagor tebi, ti smeš biti ponosna na to. Bakulavalika V resnici sem ponosna, ker sem našla dve nogi, ki ste vredni tega poduka (barvo opa:ujoČ: ia se). Moj ponos pa je tudi popolen. (Glasno). Eno nogo sem uže pobarvala; sapo tvojih ust. samo porabi še, da se posuši; pa saj je tukaj prepih. Kralj. Kl«j, prijatelj moj, primerna je Priložnost zdaj, uslogo so kralia ljubeznipoliiebesede, ki mi jih je povedal brahmanec. Mala vik d. (Je mislim na kraljico, moje srce ne more nad gojiti. Združena Bolgarska. Ali bi takozvano politično enikotežja, trdno skupaj zvezano po berolinskej pogodbi, primerjali maliku, okolu katerega plešejo vsi evropski državniki, ne da bi s« t!a upali dotakniti? V bojazni to enako-težje rušiti iščejo razni evropski kabinet', vsak večji politični dogodek, ki bi znal mir v Evropi omajati, mirnim potom poravnati, ubogo berobnsko pogodbo pa sučejo, obračajo in natczajo na vse načine; njene paragrafe razlagajo, ta tako, oni drugače — da le dirnejo v struno ter navidezno niso primorani od besede dane v Borolinu odstopiti. Enako so hoteli poravnati i vstajo v vshodnjej Rumeliji in njeno združenje z Bolgarsko.— Ziružena in ne združena — taka naj bi bila Rumelija za mirovno pogodbo, koja je bila pred malo časom v Bu-krešu sklopljena. Priznali so sicer njeno združenje z Bolgarsko ali to le začasno, za pet let, potem evropske države z Ru-melijo učinijo. kakor jim bode ljubo. In pri tem še klavzula, naj bo bolgarsko-rumeljski knez vedno pripravljen priteči z svojimi četami na pomoč Turku, največjemu sovražniku človeštva — morda fie celo proti narodom na Balkanu! Da ne bodo druge države, in osobito ne Ruska, tega hotele pripoznati, bilo j« koj razvidno. In res se je Ruska od začetka branila piipoznati čudno združenje vabodnje Rumebje z Bolgarsko in to iz več tehtnih razlogov. Knez Battemberg, ki sedaj na prestolu zjedinjene Bolgarske sedi, on je pred ^sem rodom Nemec in radi tega slovan-skej Rusiji ni toliko priljubljen, kakor hi bil kak drugi knez slovanskega rodu. UŽe od časa njegovega povzdignenja na bolgarski prestol ni mu Rusija nič kaj prijazna, ker rajši bi videla, da na onem prestolu sedi kak drug mož, Slovan. Ta tajni srd ruskega kabineta na kneza Battemberga je postal vzlastl v sedanjem času jasen tako, da ga lahko vsakdo vidi. Od časa berolinskega sestanka po-množevala se je ta protivnost zelo ter Rusija je tega kneza na onem prestolu trpela najbolj Zato, da se drugim državam n« zameri; iskala je pa pri tem na Battemberga Bakulavalika. Kdo si ne natakne mangine mladike za uho, boječ se bečel, ki ya obletavajo? Malavi k d. Uprav ti, zlobnica, mi ga natakneš. Bakulavalika. Podobna sem cvetici, ki nosi moje ime; čim bolj se jo drgne, tim prijetniše diši. Kralj. Lepo, lepo jo to, kar govori«; Beseda tvoja, ki na prvo je Spoznala njezino nrt'6, potem Nalogo izvršila Hpretno, in Zlomila trdovratni njen upor; Befloda ta je vno jo zmagala: Zure« ljubil v odvisna je od tega, Ki pošlje »o, da l>i nam javil jo. Iravali. Glej, kako leno je Bakul&valikft Mi laviki nogo okrasila. Nipunika. Nagovarjanje omaja tudi stalnega. Iravati. Po pravici se je tedaj moje srce balo; zdaj poznani razmere in morem premišljevati, kaj mi je dalje vkrenuti. 'Bakulavalika. Tudi druga noga je okrašena; zdaj jej še hočem nanožnice nataknoti. (Stori to). Vstani in izvrfi povelje vladaričiuo, da razcvete ašoka. (Obe v s ta ne te). (Dalje prih.). EDINOST % sv«jo politiko uplivati ter mu ni pripustila, da se izogne temu njenemu vplivu na Balkanu. Veliki jez mej Battembergom in Rusijo je postal očit osobito te<1ajt ko se je knez postavil na čelo nemirnih Rumeljcev ter začel na Balkanu Rusiji protivno politiko tirali. Tembolj je ruske kroge s protivnostjo proti knezu Battembergu navdajala misel, tla hoče knez zjedinjenje Bolgarske izvr-Siti brez ruskega privoljenja ter kesati so se jeli. da se je ruska vlada v st. Štefan-skem dogovoru toliko za Bolgarsko zavzela ter s krvavo vojno izvojevala bolgarsko osvobojenje. Naravno je tedaj, da je v ruskih krogih nadvladala protivnost proti temu tujcu, koji, iz zadnih dogodkov na Balkanu sodeč, druzega ne išče nego kako bi se ruskemu vplivu odtegnol. Ruska pa ima na Balkanu posebne interese ter njej je po godu Je oni vladar v balkanskih državicah, koji te njene interese podpira, ne pa njej protivno politiko tira. Knez Aleksander j* pokazal, da se za Rusijo malo briga in kdo ve, je li morda ni v političnej zvezi s kako drugo evropsko velesilo, Rusiji nasprotno, ter rajši pleše in počenja, kakor mu ta veli. Rusija ima mej evropskimi državami tudi svoje naspotnike, ki niso n č kaj zadovoljni, d a se ta severni velikan v razmere drugih drživ toliko vtika. Osobito vlada živ antagonizem med Anglpško jn Rusijo, kateri si kolikor moreti mej seboj klub ujeti. — In kaj, ako bi Aleksander bil od Angležev podpihovan, naj se Rusiji protivi. Zadnje dni pišejo razni ruski časnikj zelo napadalno proti knezu Battenbergu rekoč, da je ugovarjanje Aleksandrovo proti turško-bolgarskej pogodbi ter njegovo zabtevanje, da ga turški car imenuje guvernerjem vstočne Rumelije za vse njegovo živenje — očit izkaz, naperjen proti Rus ji ter tirjajo, da mora Ruska na vsak način se ga rešiti* Jasen je toraj ta tajni dvoboj, ki se UŽ-* toliko č.sa bije mej knezom Aleksandrom ln Rusijo In menimo, da se obrne, siko stanje tako nadalje traja, na škodo pr vega. Mej tem pi Bolgarska ni še realno združena, ker personalna pogodba turško-bolgarska je dosegla le začasno petletno zjedinjenje. Pravega trajnega zjedinjenja ni pričakovati, nego le pod ruskim pokroviteljstvom. Sicer je pa knez Battemberg dober politik, državnik in hraber vojskovodja ; mnogo slave pridobil si je v zad-njej vojni z Srbsko — vendar pa menimo, da mu vsa njegova politična premetenost in hrabrost dosti ne bode mogla pomoči proti ruskemu velikanu in zvitosti ruske diplomacije. Bolgarska je Ruskej dolžna svobodo svojo, za katero je zadnja neštevilo žrtev dala, namerjavala si je pa pri tem Ruska ugladiti pot proti Dardanelom ter, prej ali slej z stola prekopicnoti turškega sultana ter s tem razširiti svoj promet po sredo-zemskem morju. Te politike se ruska vedno drži in kdor lu se j*j ustavljal, skupil bi budo. Najmanj ja pa pričakovati dobrega vppeiia v vojni s mogočnim severnim velikanom bolgarskemu knezu, kajti, ako bi on kedaj kaj tacega poskušal, zaigral bi brez dvombe celo svoj prestol. (Konec prih.) Politični pregled. Notranjo dežele. Cesar se proti sredi prihodnjega mesecu napoti v Pulj k vajam vojne mornarice. Dan odpotovanja in koliko časa ostane cesar pri vajah, to še ni določeno. Razen cesarja se udeleže vaj vojne mornarice tudi prestnlnik Rudolf, najvodi Albreht in Karol Štefan. V državnem zboru se je 1. t. m. nadaljevala podrobna razprava o proračunu ministerstva za poduk in bogočastje. Minister dr. Gautsch se je razprave marljivo udeleževal. Govorilo se je mnogo o spo-tikljivib in pohujšljivih knjigah, ki se tTO-sijo mej ljudstvo, da ga spridujejo. 2. t. in. sta se sprejela naBlova »srednja šole« in »šolske knjižnice«. Mej razpravo je minister Gautsch napovedal več naredeb za zboljšanje Btanja suplentov, kakor so: petlet ie doklade in podelitev mnogo učiteljskih služb v prvih prihodnjih mesecih, govoril je posebno o obrtnih šolah ter naglašal potrebo ustanovitve sosvetu pri obrtnem poduku. — 3. t. m. je zbornica rešila ves naučni proračun. Naučni minister je naznanil, da je ukazal, da se takoj začne preiskava o onih pritožbah, ki so se v državnem zboru izjavile. Na opazko, (la se je naučni minister pridružil političnemu mišljenju ministerstva, in da tedaj ni upanja, da se Šolstvo zboljša, odgovoril je minister in zagotovil, da ga ta opazka nikoli ne bo motila, da ne bi kakor ud sedanje vlade skrbel za šolske interese. Posle nec Burgstaller je tožil, da bo no-be na italijanska šola na državne troške ne vzdržuje in da italijanski jezik ni zapovedan učni predmet v šolah. Poslanec Luzzatto pa je razkladal napake na učiteljiščih v Kopru in Gorici ter željo izrekel, naj se ustanovi italijansko učiteljišče. Poslanec Malfatti želi ustanovitev samostojnega otdelka deželnega šolskega sveta za južno Tirolsko. Poslanec Vitezič obžaluje, da Istra nema nobene slovanske srednje Šole; naj vlada popravi, kar so prejšnje vlade zanemarile. — P@slanska zbornica ima zdaj vsak dan dve seji, da bo mogla izvršiti svoja dela do velikonočnih praznikov. V seji 5. t. m. je finančni minister vsled nekih pritožeb zagotovil, da uvedel preiskavo ter rekel, da imajo davkovski uradniki strog ukaz, naj se ne vtikajo v strankarske pravde. Poslanec Foregger in tovariši so predložili tiskovno zakonsko osnovo, potem zakonsko osnovo glede pre drugačbe kazenskega postopnika ter na-svetovali, naj se vladi naroči, da k malu predloži osnovo kazenskega zakona Jn pollcijsko-kazenskega zakona. — V večer nej seji se je nadaljevala razprava o proračunu fi-nnnčnega ministerstva in sprejelo se več poglavij. Poslanec Luzzatto je zahteval olajšave za Trst, ker je to mesto v izvenred-n em položji in ima postavodajstvo dolžnost skrbeli za to, da se trgovina v Trstu ne zaduši. Govornik se je posebno obračal zoper hišni davek ter izrekel upanje, da davkovski odsek k malu zbornici predloži potrebne predrugačhe zakona o hišnem davku. Nagodba \ Ogersko je bila 2. t. m. do-vrfiena. Zastran praSanja o carini na pe-trolje se je sprejel promenjeni predlog ogerske vlade. Vnjane dežele. Ruski car, carica in carska obitelj so 4. t. m. dospeli v Sebastopol, od tod pa se odpeljali v Livadijo in včeraj tja dospeli. ll Belega grada se 5. t. m. poroča, da je kralj podpisal ukaz, s katerim so imenovani ministri: Garašanin je ministerski načelnik in prevzame tudi opravila ministerstva za notranje zadeve, Franasovič je minister zunanjih zadev, Horvatovič vojni minister in obdrži vojno poveljstvo, Mija-tovid prevzame flnanca 111 začasno narodno gospodarstvo, Kujundž ć nauk, Topalovič stavbe. — Ministerski Bvet, ki je bil 5. t. m. pod kraljevim naČelništvom, pečal se je z volitvami v skupščino. Bode pa zopet pri volitvah terorizem, ne v dobro, ampak v pogubo srbskega naroda. Na Srbskem je političen prevrat težek porod, ker mu je največji spotiklj.tj kralj sam. Sedanji beligraški mestni načelnik Baznovac je bil sicer na svojo prošnjo vmirovljen, ali pogajanj Rističa, glede sestave novega ministerstva. bilo je popolnoma nevspešno; kralj je zopet Gara-šanina k sebi poklical. Bolgarski knez je turškej vladi odgovoril na nje brzojavno priporočilo, da tega priporočila nikakor ne sprejme in trdi se, da bo knez, če se velevlasti ne bodo ozirale na njegovo zahtevanje, ampak podpišejo zapisnik; zoper to protestiral in da izda manifest na bolgarsko ljudstvo. Knez je tudi velikemu veziriu odgovoril, da ne odstopi od bolgarsko-turškega dogovora, ker to mu nalaga dolžnost do bolgarskega ljudstva in hranitev interesov sultana. — Iz Londona se 3. t. m. o tej zadevi poroča, da se dogovarjajo velevlasti s turško vlado in bolgarskim knezom. Zastopniki v Sredcu priporočajo knezu z ozirom na sedanje položje, naj bo moder in potrpežljiv. Knez pa se naslanja na to, da sme le to storiti, kar zahtevajo združeni Bolgari, ki ga hočejo imeti za vladarja. Na Grikem se je 2. t. m. odprl državni zbor. Vlada mu je predložila zakonske osnove, glede pomnožitve bankoTcev s posilnim kurzom, pomnožitve vojaških krdel na suhem in vojne mornarice. Vlada ne da nobene izjave, na zahtevanje pa da natančna pojasnila o vojaškem in finančnem položji, in celo diplomatične spise predloži, če bo državni zbor to zahteval. Delyannis ne bo govoril o politiki, ker je vladina politika vsem znana, ampak apeliral bode na domoljubno podporo. Misli se, da bodo vse stranke edine o praSanji narodnih tirjatev. V Carigradu so se 5, t. m. sešll poslanci velevlasti, da se dogovore zarad konference o bolgarskc-turških zadevah. Včeraj so imeli prvo sejo in podpisali rusko zahtevanje. Na Španjskem se vrše volitve v državni zbor; vladna stranka ima doslej ?110, nasprotna pa 121 poslancev. Vladna stranka toraj utegne imeti dve tretjini veČine. V Belgiji je zopet mir. Delavci so se zopet poprijeli dela; ali mnogo jih je Še brez dela in kruha, ker so fabrike porušili in požgali, in tako sami sebi največ Škodovali. V Uragvaji je bila zopet bitev mej vojaki in uporniki. Takrat so bili poslednji tepeni ter imajo veliko zgubo. DOPISI. Isz tržaške okolice V. volilnega okraja. Znana cikorijaška garda banski lord, Polde, Bokalič, feldpater in tutti kvanti kurijo na vse mogoče načine svoje stroje, da bi Be ž njimi zaleteli in prodrli zid z svojim Danelotn 11. t. m. ter nas proste kmete tako opeharili, kakor so nas opeharili v I. volilnem okraji, kder so prodali prvenstvo za žlico leče. Naj bi bil g. Danel u i političnega društva Edinosti m pri večkratnem zborovanji poskušal kaj storiti za nas proste kmete — ubogo rajo, ali poskušal posnemati svojega najstarejšega rajnega brata, bil bi uže gotovo iz-voljen v mestno zastopstvo, tako pa ne. Mi kmetje — ne rečem da vsi, oprezni smo in bistro pazimo, kaj se godi v viših krogih in jako čislamo politično slovensko društvo Edinost v Trstu, četudi nismo vsi udje, čitamo pa pridno njega oigan »Edinost« in prepričujemo se uan za ^dnevom, da je vse res, kar ona piše. Čitali smo v Edinosti, kako se je vedel Jane/. Marija Klun v političnem društvu Eiinost pri postavljenji kandidata za državni zbor Tržaške okolice. Njegovo vedenje nam je tako dopadalo, da se je marsikomu od veselja oko solzilo ter srce na tihem mislilo: Ta pri prvej priliki postane zastopnik enega okoliškega okraja v mestnem starešinstvu. Mišljeno vresničeno. Kak razloček je mej njim in našimi vsiljenci, to dobro vemo. Tukaj tudi veljajo besede sv. evangelja: »Kedor ne gre skozi vrata v ovčji hlev, ampak leze drugod notri, ta je tat in razbojnik«. In zopet: »Tat ne pride, zven da krade, kolje iu Dokončuje«. Da je to istina, imamo žalostni zgled v I. okraju, kako vest morejo Imeti volilci, ki so tako volili? Domače in razne vesti. Nadvojvedloja prestolnica Štefanija je na otoku Lakromi vsled prehlajfiija zbolela. Iz Trsta je bil k njej poklican dr. Velponer; na njegov svet je legla v postelj, ali uže okreva in nadejati se je, da bode v malo dneh popolnoma zdrava. Baron Coruaro, deželni namestnik na Dalmatinskem, umrl je včeraj do-poludne za pljučnic v 56. letu svojega Živenja. Bil j* še le 4 mesece namestnik. ožldar Kaić. državni poslanec in vrli branitelj narodnih naših pravic, zholel je za vročinsko mrzlico, ki je nevarna zarad njegove velike starosti; upanje je vendar, da se ozdravi, ker je še precej pri močeh. Poslanec gi. ki ie bil zastavljen pri Trlbunalu. — Predstojnik pomočnih uradov prišel je iznev. rjeuju na sled ter dal Langa po orožnikih aretirati. Povodenj. Na Gdanskem je reka Visla prodrl i jeze in zatvornice ter več sosesk poplavila. Popačenost na Italijanskem. Časnik Guelfo azodeva popačenosti, ki se gode na Italijanskem. Da so njegove obtožbe resnične, to priča uže to, da državno pravdništvo ni moglo napeti tožbe zoper ta časnik. Naj omenimo le nekoliko teb popačenosti: v italjanskej poslanska j zbornici sedi več znanih ponarejalcev menjii-, katerih hudodelstva so sploh znana. Celo v sem.tu so t.iki hudodelci v rumenih rokavic »h. V Rimu je znano, koliko sto tisoč lir ta, ali oni minister vsak mesec v svoj Žep spravi in koliko milijonov njegov tovariš m sli v pokoj s sabo vzeti. So celo taki sodniki in državni pravniki, katerim se mo ejo z vbo pravico očitati veliki hu-delslva. Ali to ni spotikljaj, da bi |ih pravosodni minister nj imenoval v višje slažbe. Italijanski oficijozni možje, ki so sicer zeio jezični, o tth očitanjih kar molče. Na panamskem prekopu se je 23. marcija zgoaila velika nesreča. Užgalo se je 15.000 kilogramov strelnega prahu ; mnogo ljudi je bilo usmrtenih in ranjenih, po slopij m mašin pokončauih, tako di so morali delo ustaviti. Sumi se, da so strelni prah zažgali peruvanski delavc iz jeze na amerikanskega delovodjo. Upor vlačugarjev je zadnji dni vstal v delavnici vlačugarjev v Florencu. Mladi ljudje, razsrjeni zarad kazni, naložene dvema njih tovaršemn, niso hoteli iti v delavnico, raz tolkli in polomili so vse po-hiŠje. Poklicani so bili stražniki in vojaki, ali mladi uporniki so se zaprli na dvorišče, razvili rudeč prapor in klicali: »Ev-viva la republica!« Vojaki so v zrak streljali. ali uporniki se tega niso prestrašili. Na vse zadnje so vojaki naskočili dvorišče in unel se |e boj, daje biio na obeh stra neh več mrtvih in ranjenih. Petdeset upor-cev so zaprli. —Tako je v blažene) deželi. n društvo Elinost je tisti dan previdno in moško delovalo povsod, kder je bilo ie mogoče; zmaga je hila sijijna, da sijaj-nej^a ni mogla biti, ali uprav ta siiajna zmaga nas uči, da je treba reči dobro premisliti, urediti in po dobro premišljenem načrtu točno izvrševati. Ko je nehalo to važno delo, začel je odbor deliti za vpisavanje takozvanih kon8ortov mej volilce in posrečilo se mu je, da je dobilo kakili 150 Slovencev ro-lilno pravico v mestu. Ob enem pa so se začele priprave za mestne volitve, društvo je namreč sklb-alo v ta namen te le volilne shode: 15, novembra v Lonjeru. 21, novembra v Skednju, 2'2. novembra pri sv. Ivanu, 29. novembra v Bazovici, isti dan tudi na Opčinah, 4. decembra v Barkov-!jab. Vsi ti volilni shodi so bili dobro obiskani in volilo so se na njih zedinlli glede kandidatov. — 17. januvarja t. 1. je zopet odbor sklical shod centralnega odbora v salonu gledišča Fenice, na katerem shodu je bilo okolo ;tt)0 volilcev iz vseh okrajev. Ta shol je proglasil kandidate U. Carman Franc, c. k. vojiški dn-hoven v p. itd. v Mošnj ah; 12. Gogala Ivan, c. k. notar In mestni odbornik v Ljubljani. 01 letnikov te prestopil med stanovnike dr. Franc Kos, c. k. pripr. prof. v Gorici. Poročilo o knjižničinem prirastku (00 knjig, zvezkov in časopisov; 16 vsled daril in 50 po zameni) se vzame ni znanje, kakor tudi s posebno radostjo to, da odličen ustanovnik naš hoče zalagati stiro-slovenske spomenike, ki naj bi jih sproti z novoslovenskimi prevodi na svetlo dajala »Slovenska Milica«. O tej ponudbi razgovor bode v prihodnji sej'. Letošnji re Ini veliki zbor bo v sredo 28. aprila. Ako želi k lo izmed druŠtvenl-kov v zmislu 5- 4. lit. a. društvenih pravil staviti v zhoim kak nasvet, naj ga z ozi-rom na $• 8. društvenih pravil naznani iu predloži odboru najpozneje do 7. april.it. I. Ko se konečno odobrita še račun za 1885. in proračun za 1887. leto z vsr-ml postranskimi računi, zaključi prvosednl 1 L'fliA nK Q url na vanAi* . . ir_________ ________ _ ... . ________lk za vseh 6 okrajev okolice in ko se je 8 sej0 ob 8. url na večer. Občni zbor polit, društva Edinost dne 4. aprila 1880. Predseduje I, podpredsednik g. Štef. Nadlišek, zapisuje tajnik V. Dolenc, vlaaui komisar, gosp. svetovalec B. Vidic, nazo-čih 42 11 tov. Pred vsem pozdravi podpredsednik občni zbor in predstavi vladnega komi-sirja, nadalje naznani, da je zbor odprt ter povabi tajnika, da prečita poročilo za leto 1885. Tajnik g. V. Dolenc poroča blizo t ako-le: N »šrj društvo je letos stopilo v 12 leto svoje delavnosti. Lansko leto je bilo za društvo Edinost posebno važno in truda-polno leto, kajti vršile so se volitve za drž. zbor in priprave za mestne volitve. Posebno važna je bila za naše društvo volitev III. razreda za držtv. zbor, k;»jti Lahoni so pri tej volitvi napravih silen naskok na naše slovanske pozicije v Trstu iu okolici, ali hrabro smo jih hvaia Bogu odbili. Delovanje društva se more na kratko naznačiti tako-le: 1. februvarja 1885. je bil glavni občni zbor, pri katerem se je volilo novo društveno vodstvo, katero danes odstopi. NaŠ odbor je društvene zadeve razpravljal v 9 sejah, ali prvo njegovo delo je bilo organizacija po okolici, snovanje lokalnih odborov in v ta namen snovanje volilnih shodov. Težko je bila kde po Slovenskem kedaj tako živahna in velika volilna agitacija, kakor lansko leto v okolici, to se more razvideti iz gibanja uaŠega društva. Ko je bil načrt gotov, Šlo je društvo precej na delo, kakor hitro je zima odlegla; 15. rnarcija je uže bil prvi volilni shod v gostilni g.Ferluge na Greti. Pri omenjenem shodu se je izvolil lokalni odbor zi IV. okraj. Teden potem je bil občni zbor pri sv. Ivanu, katerega se je udeležilo nad 400 ljudi z dvema pevskima zboroma, obravnave so bile živahne in sklenola se je tudi prošnja na vlado zarad spremembe volilnih krajev, kar je kesneje tudi vlada dovolila. Konečno se je volil volilni odbor za III. okraj. 6. aprila je bil velikanski shod na Bazovici, kder se je sešlo nad 1000 ljudi in 80 pevcev; tudi tam se je volil en del volilnega odbora za V. okraj. — 12. aprila bd ie shod na Opčinah; tudi tam nad 1000 i)udi in do 50 pevcev; dopolnil se je po mnogih patrijotičnih govorih volilni odbor za V. okraj. — 19. aprila je bil uprav sijajen shod pri Lovcu na prostem. Ta shod je bil podohen tabru, kajti udeležilo se ga je nad 2000 ljudi in nad 100 pevcev. Govori so bili ognjeni, uavduše.;je ljudstva veliko, pelje izborno, v resnici lep dan nad tržaško luko. Konečno se je tudi tam volil odbor za II. okraj. — 26. aprila bil je skoro prav enako močan in živahen Bhod v Skednju; posebno krasno je bilo petj* 4 pevskih društev. Konečno se je tu ii tam voM odbor za I. okraj. ' Ker je bilo treba tudi za Istro kaj storiti v namen donre voluve, zato ie društvo osnovalo tabor v Lindaru dne 10. maja. katerega tabora Re je udeležilo do 40(10 ljudi in ki oatane za Istro zgodovinski faktum. Isti dau pa je bil tudi volilni shod v sv. Križu. 17. maja je društvo osnovalo za volilne namene velikansko besedo na vrtu gostilne Aurora pod hošketom, pri katerej je Bodelovalo 5 pevskih druŠiev jn je beseda bila obiskana od 1200 ljudi ter društvu dala čistega dohodka bli/o 250 gld. 23. maja je odbor izdal oklic na istrske volilce in priporočal kakor poslance za drž. zhor ur. Viteziča, prof. Spinčiča in dr. Mandiča, a prodrlo se je za zdaj le z dr. Vitezičem, mej tem ko sta oba druga gospoda ostala v jdatnej manjšini. — 31 maja je bil veliki shod centralnega volilnega odbora v salonu Fenice, katerega so se udeležili vsi udje G lokalnih volilnih odborov, potem o Ibor Edinosti in mestni volilni odbor za IV. razred, skupaj je prišlo okolo 500 veljivnih mož. Ta phod |e po navdušenih govorih slovesno proglasil za kandidata v drž. zbor p. Ivana Nabergoja,— 7. junija je bil odločden dan dni potem vršila volitev, izvoljenih je bilo 5 kandidatov našega društva; le v prvem okraju (Skedeni) zmagal je društvu nasprotni kandidat, mož, ki je bil sicer tudi ud centralnega volilnega odbora, pa se ni udal poštenej disciplini slovenske narodne stranke ter na svojo roko kandiiiral, kar moremo z narodnega stališča le obžalovati. Sicer pa uže davno ni naše društvo v okolici tako lepo zmagalo, kakor zadnjič. V volitve v mestu se društvo sicer ni direktno vtikalo, ali muoL'i udje Edinosti so podpirali kandidate patrijotične tržaške stranke, ker so smatrali za boljše, da zmaga ta stranka proti rudečej lahonskei. Z laj vladajoča stranki bode sicer še močnejše nasprotovala našim narodnim težnjam boj bode Še težavnejši, nego je bil ; toda ne zgubimo poguma, delajmo, budimo narod, ker pravična naša stvar mora konečno zmagati. Sklepam svoje poročilo se željo, da bi novi odbor bil vsaj tako delaven, kakor je bil odbor, ki danes odstopi. (Dalje prih.) Kuj iževnost. Slovenska Matioa. 72. odbor ova seja »Mi tiče Slovenske« dne 17. marcija. (Konec). Poročilo o ptujem premoženji v društveni oskrbi in o njega prirastku v zadnjem letu se vzame na znanje. Poročilo o treh društvenih knjigah za letošnje leto se odobri. O ibor sklene tisk med tri tiskarn^, ki so napravile dotične ponudbe, tako razdeliti, da odda vsakej jedno knjigo v tisk in določi ob jednem, kateri se ima vsaka posamezna knjiga v delo izročiti. Ponudbi zaradi nakupa pisateljskega lastništva (umrlega M. Vilharja in prof. Stritarja spisi) se o glasovanji po dolgej in vnestranskej razpravi odbijeti z veliko večino. Nekatere rokopise sklene odbor po zaslišanji dotičnih ocen pisateljem vrniti kot neporabljive, druge vrača pisateljem v preosnovo. zopet drugi se imajo po moči pospeševati. Matica je poslala v zmislu dotične naredbe mestnemu magistratu za časa poročilo o društvenem delovanji. Glede nakupa društvene hiše na Brejzu sklene odbor ostati pri dosedanjih pogojih. Odbor vzame z odobravanjem na znai je, da je deželni zbor, oziroma deželni odbor, dokaj ugodno rešil prošnjo zaradi denarne podpore glede izdavanja šolskih knjig in naklonil Matici podporo 5U0 forintov, in pritrdi temu, da se mu spodobna zahvala izreče v občnem zboru. Več zaostalih poverjenikov je Matica povprašila, hote li še ostati poverjeniki? Nadalje je pozvala 100 bivših društveni-kov, naj pristop'jo društvu vnovič, in povabila 200 druziu gospodev, naj ji pristopijo na novo. Na znanje se vzemo spremembe v poveijeništvin. Nekateri novi poverjeniki se potrde; drugo i se stavijo za poverjeništva dotični nasvet', zopet drugod se sklene še nekoliko časa počakati. Za lansko leto je plačalo 1123 letnikov. za letos 228. Oi zadnje seje je pristopilo društvu na novo 12 letnikov, namreč: 1. Knjižnici c. kr. nižje gimnazije v Kranji.r 2. Čitalnica narodna v Cirknici, 3. Wendler Sigmunda, c. k. okr. sodnika soproga v Friedbergu; 4. dr. Savnik Edvard, zdravnik v Kranj); 5. Bavnikar Vekoslav, pom. uradnik v Ljubljani; 6. Bralno aruštvo v Rušah; 7. Saiver o. S„ benediktinec v £t. Lam-brehtu. 8. Lavrenčič Andrej, trgovec na Ra keku; 9. Dolenec Jakob, župnik na Igu; 10. Šega Karol, aprob. gimn. suplent v Ljubljani; Po\iv slovenskim pisateljem. Oibor »Matice Slovenske« se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za letošnji »Letopis«. Kakor lani, se bodo sprejemali tudi letos samo izvirno znanstveni in znanst"eno poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi čč. gg. pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini matičinih druš-tvenikov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do 15. maja 1886. leta predsedniŠtvu Matice Slovenske v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v ■ Letopis« sprejetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana, V imenu Matice slovenske: Za prvosednika: Odbornik: Josip M.irn. Fr. Leveč. Borsno poročilo. Borsa mirna, prav mulo transakcij $ pri vsem tem pa so kurzi državnih papirjev jako trdni. I>unaJ«ba Horsa dne 6. aprila Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 • 25 B Zlata renta ...... 11.3 » 80 » 5°/# avst. re^'a .... 101 . 70 S Delnice narodne banke . . 879 • — • Kreditne de'^ce . . . . 295 • 80 » London 10 lir sterlin .. . 125 . 85 B Napoleon....... — u — B 10 » — B Kr. državnih mark . . . 5 > 94 B Poftlano. Dolžnost mi je javno se zahvaliti pre-častitemu gospodu dr. Alojziju del Piero-tu, z iavuiku v Kobaridu, ker imv je g svojo spretnostjo in neutrudljivim delovanjem ozd'avil od nevarnega vnetja na obeh plučuih krilih, zvezanega z reumatizmom na TMIĐ životu. — Bo« naj ga ohrani v našei sredi še mnogo let čilega in sreč« nega! Iz hvaležnosti priporočam ga slavnemu občinstvu l Kobarid 4. aprila 1886. r • Cfabriel Devetak. Nuiilfl se je v maceletu poleg mestne senene tehtnice velika zimska ruta (benh). Pozabila jo je neka ženska iz Pivke ali iz Berkinov, ker je prodala krompir. Buto more dobiti v naš-j tiskarni, Via Torrente št. 12. - Pri J. Krajcu, založniku v Novomestu je prišla na svitio knjižic t.* DelaVfeki prijatelj. Ntuki, ki so^deiavcem v se-tianji dobi posebno potrebni. Spisal France Podgornik. Gena 20 kr. Dob.va se pri založniku in po vseh knjigarnah) Sejni v Tom inu za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmeti|sko orooje, stacuusko blago i. t. d. bode letos, ker pade sv. Jurij 28. apriia ravno na veliki petek, veliki ponedeljek |g aprila. Županstvo v Touiinu 5. sipnlja 1886# 8=1. »evel^K Pnfflnvitni nauki in moHtvć I OS^ld v lili I kj jjb mortt Zl,ati kdor hoče prejeti sv. blruio, sv. pokoro, sv. obhajilo, in s*, zakon, zove ee mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. K D 1N OST Br. 100. Natečaj. Služba občiuskega zdravnika se eeJežem v trgu Mozirje gornjegrad-Bkega sodniškega okraja na Štirskem se bo 1. raajnika t. I. oddala z letno nagrado : 200 for. iz okrajne blagajnice in 100 for. od mozirske občine. Računi o lečenji vbogih se bodo se bodo iz okrajne blagajnice posebno plača vali. Doktorji vsega zdravilstva Imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmožni slovenskega ali saj katerega jugoslovanskega jezika ustmeno in pismeno. ProSnje s priloženim krstnim in domovinskim listom in z dokazi o do-sadanjej praksi naj se do 30. aprila t. 1. tukaj vloŽe. Od okrajnega odbora gornji grad dne 20. marca 1886. Namestnik okr. načelnika: Anton GoriSar. G. B. ROVIS v Tratu, Corso 47 k Jer s? govori tudi slorcnski. Antelmlntlčna zmet, gotovi uspešno sredstvo za pregnati trakuije, kojega so z dobrim vspjehom rabili mnogi zdravniki. Proti hemorojdalne člottčt pila, koje se lahko uživajo večkrat na dan, v juhi, v vinu ali v drugih jedilih brez obzira na užitni red. Odstranuj jo iz života slabe sokove, ter ga lihno čistijo ne da bi narejale kakega obtežanja. Zdravniki jih zp.vkaiujejo v slučajih "zapeke, jeter, nlh vrauičnlh in hemorojdalnih boleznih. Kitajsko vino i Ia Maroellle U2e mnogo let ga priporočajo najprvi zdravniki kot izvrstno sredstvo proti težki prebavi, pomanjkanju apetita, želodeČnih bolih. klorozi in oslabelosti po hudih bolernih. P ••tile U tamiranda in klorove kisline. Izvrstno sredstvo v vseh boleznih v ustih in grlu: zadavico in hudemu ustnem kataru. 2-10 eMmmmmmmmm LA FILIALE IN TRIESTE deti' i. r. prlv. Stabilimento Austr. di Gredito por coMmeroio od Indoatrlo. VERSAMENTI IN CONI ANTI Banconote: 21's°/0 anntio Intereaae verao proovvloo di 4 glornl 2'i4 •• » • » * 8 ■ 3 • • » > ■ »30* Per le lettere di versamsnto attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interessa co-mincieri a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a se ;onda del rispettivo preavviso Napoleoni: 2'lA, aonuoInteresne veraoproavviio dl 30glornl 2'u • » * » > » 3 «eal 3 » » a • a a 6 a Baneo Giro: Bon enote 2'/,*/o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Asscgni sopra Vienna, Praea, Pest. Bruna, Troppavia. Leopoli, Lubiaria, Hermannstadt, Inns-bruek, Graz, Salisburgo. Klagenfurt, Fiume Agrain, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incaaso coupons }l9°l0 Antecipazioni sopra Warranta in contantl, interesse da con- venirsi. Mediante apertura di .rredito a Londra provvigione per 3 mesi. » o(fettl5'[,°/o interese annuo sino 1'importo di 1000 per importi snperiori da con-Trloate, 1. Ottobre 1S83 13-48 Trgovina A. Majer-jevega Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI (pivovarna na paro) , priporoča Cesarsko, in Bock-pivo v skrtniioih po 25 i * i 5')si»»kl. VLAHOV Likver okrepljujući želudac odobren po viših oblastih sa dekreiom a pripravljen od R0UAN0 VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Luzzaro Br. l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom U juhom, sastavljen je iz vegetalnih no-kovah, imajučih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djelovanje pokazuje u žeiudeu i kod probavljajući organah; nadalje čiati krv izpravljajuč slabinu 1 tromost i pospješujuč tek. On čisti polagano, uništuje gljUte ublažujući kroničke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah. Užine li se likera danomice, čuva od otrovnih miazrmh, proizvirućih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan liek proti groznici i proti koleri. Ono pako što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nosti od škodnih posliedicah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih. Zaista iza malo danah čovjek, koji st služi tm likerom ćuti, da mu je povraćana životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za svaki rad. 34—41 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice oanovao je na široko razprodaju svoga likera, kojt se može dobiti u svih kavansh i rakijašnioah OBLEKA le Iz trojoe vočjo volno, za moža srednje velikosti. 310 metrov za jedno obleko: za glđ. 4 96 iz dobr* ov<\jd volne-za glđ. 8— i* boljše ovčje volne; za qI4. 10'— iz fine ovčje voln-; ?a gld. 12-40 ir. jako fine volne. POPOTNE OORINJACe, komad po gld. 4, 5, 8 in do gold 12. — Najfineje obleke, hlače, prevlekaČe ali svrhne suknje, blngo za suknje in dežne plašče, tifi loden. kn-mis, predenlno, cheviot, tricot, ogrinjače za dame in biljardn** preproge, peruvien, toskin priporoča ustanovljeno Jy fabrička zaloga v Brnu. Vzorki franko. Vzorki ^ogledniki) r.tzpo-Šiljavajo ne gg. krojaškim mojstrom nefrnn-kovano. P o š i 1 j a t v e proti povzet j I čez 10 gl franco. V zalogi imam sukna vedno za več nego 130.000 gld. a. v. in umeja Re, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane muogo Mik-nenih ostankov, dolzih od 1 d • 5 metrov, in sem tor< i primoran, take ostanke po jako nizkih fabriških cenah razpečavati. Vzorki nd teh sc ne morejo rut-poSiljati, lamenjirnjo se pa ne ugajajočl ostanki ali se poS'je denar nnzaj. /Opomniti je, da druge firme tudi TienjiV jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne dah Vsled posnemanj po sleparskih firmah sem primorun poslnžev ti oglašanja ter prosim p n. obt nstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obilnimi naroČbumi na koje bom vedno pazil. Dopisi vspremljejo s« v m niški m, češkem, og rskem, poljskem, ital janskem in irancosk^m jeziku. 9—20 Assicurazioni generaH v Trstu (društvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vsti veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti poŽaro — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavaro-vanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,^90.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih f 21,006 641-33 Glavnica za savarovanje žive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457-98 Plačana povračila: al v letu 1S84 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,423.338-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-£k dovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnl a ne dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, scalalll. v prvem nadstropji 18- 36 i mmmmtmimmmgm Učenec se sprejme v nekej m^anei trgovinski hiši na Dolenskem; ponudbe na naše UpravniUvo. Agencija v hiši št. 5 y ulici Corsia Stadion I. nadstropja. Oddaja denar in zlatnino na odplačevanje v obrokih, kakor tudi veče kapital« proti zemljiičiii uknjižbi / z.iklnpkaini iz kauBuka; zapirajo so sami. za »oda od vina in piva sa pritisnjenje, s barcozapretjem. Te pipe tse nikoli ne skisajn kakor drvene in so zategadelj p >vhoiii neškodljive. Oblika praktCna in dalo d .vrtono In trdno. V^led t ruj no u i ■V veliko prihranjenjii proti leie-niuu pip..m. Zatvore ae trdno, puflSajo nt In Cistu lahko. Marijaceljske želodečnc kapljice, izvrstno delujoče zdravilo i.ri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno v div njihov pri net»čnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, Želadeč-neni kataru, porečičf (rzavci^pri preobilnrj produkciji slin, rumenici blu-vanjiiri gnjusu, glavobolu, (ako bnli iz želodcu) krč v želodcu, zahasanji, preitbiinosti jedi in pijuč v ž I jtlcu. proti gliauni, bolezni na vranici in jetnh in tudi roti zlati Žili ali ha morojdum. Cena steklenici je 7. nakanom vred samo nov. Glavni zalog ima lekarničar »k an^elju varhu« 36-52 D. Brady Kremoior, Morava. V Trstu iih pa dobite pri lekarničarju J Se ravnilo blizo starega sv Antona. Ako so z roko nekoliko pritUne ffumlio, ki se na nj-m nahaja, odprti sa za klupka od kaufiuta; tekoSina }>olagoiiia rasa t steklenici; pivo Be pravac ne panlt ako sc to polnilec ratii. 1 ina in piva s« niS ne pozu u l>i v.-dpd sumozatvor -nja stnk-It-ni . Vsakdo Jih lahko sam rubi. Cene t Jeden polnilec steklenic i cevko iz kaučuka f. 2.20. Poštnina 20 kr. —• Likver-pipe f. 2.20, pipe za dessert-vina f. -'150, pipe za točenje A f 4.50, pipe za sode B f. 5.50, pipe za sode C f 6 50, pipe za sode D t 8 50. _ lluBtrov.ni ceniki breaplačno in franko. g M. HUTTER, tt w I E ^ , IX., MaxlnillI»nf^latz 3, nachst der Votlvklroho. K Prodajalce.n se poduj a odbitek;Agentom zasluženo plačo J •asasaasMzszsasaasaanspjgsMMaMMa ^- - z rebanje uže 24. tega Uleseca. Hiiacsen M SREČK . SREČKE* M1^ UsamolOg'1 Glavni dobitek v gotovini gld. 50.000 gld. 10.000 gld., 5000 gld. odleg. 20°J4782 den. dobitkov, K inestiin-sreMvC dobivajo se vlotrijskem bureau ogerskega Jooke-Lluba: Bu«ilmu<'daat Wlii/.ner^aR^e 6. 8— I.MRtnik driiAtvj .KOINosj. - i,n«ti»ij n onvovonn iirennu : VIK'IOK DOLliN«. li-karit;, V, hOLKNC v 'i,>i