GLASILO SOCIALISTIČNA VEZE DELOVNEGA LJODSTVA OKRAJA M O V u MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu Štev 806-70/3-24 Stev.21 (479) LETO X. NOVO MESTO, 28. MAJA 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva ln, uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno Dodietie »Delo- v Ljubljani Okrog tarifnih pravilnikov 2e pol leta govorimo in pišemo o novih tarifnih pravilnikih in plačevanju po učinku dela. Naj ponovimo še enkrat tisto, kar nam gre zelo težko v glavo: tarifna postavka v tarifnem pravilniku, ne predstavlja delavčevih prejemkov. Močno razširjene težnje po zviševanju tarifnih postavk so torej neupravičene. Postavka v pravilniku je le merilo, s katerim bo podjetje odmerjalo delavcu zaslužek po njegovi pridnosti. To morajo razumeti naši delovni ljudje, člani upravnih odborov in člani delavskih svetov. S tega gledišča naj odmerjajo tarifne postavke, ko sestavljajo nove tarifne pravilnike, pa bo napak manj. ' Pred nedavnim smo obljubili, da bomo poročali o posameznih nezdravih primerih pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov. Oglasili smo se na Okrajnem sindikalnem svetu Novo mesto ter se o tem pogovorili tudi s člani občinske In okrajne tarifne komisije Novo mesto. V tej številki obljubo izpolnjujemo in posredujemo nekaj slabih m nekaj dobrih primerov s tega področja. Po-udarjamo, da smo te vrstice namenili predvsem članom naših delovnih kolektivov, v dobri želji, da bi jim pomagali pravilno doumeti način nagra- SPREJEM PRI PREDSEDNIKU IZVRŠNEGA SVETA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS — 21. maja si bil na sprejemu, ki ga je za Dan vajencev organiziral CK LMS pri predsedniku Izvršnega sveta ljudske skupščine LRS tovarišu Borisu Kraigherju. Povej nam kaj o tem! — Res sem bil; zastopal sem 7 vajeniških šol našega okraja. Totno ob štirih pop\oidne Brno pran na Centralni komite Ljudske mladine, Kjer smo se Zbrali v neki pisarni. Bilo nas je 20 iz vseh kraji'>: Slovenije. Ob 16.45 smo odšli na sprejem v Izvršni svet. Sprejel nas je neki tovariš in nas odpeljal v sprejemno dvorano, kjer smo počakali tovariša predsednika Kraigherja. Prišel je takoj za nami in nas prisrčne pozdravil. Ena izmed nožih tovarišic ga je v imenu nas vseh pozdravila in mu izročila naše darilo. Tovariš predsednik' nas je zatem povabil k mizam. Imel sem srečo, da je prisede! prav k naši mizi, kjer se je razvil prisrčen pomenek. Tovariš Kraigher se je zanimal za. vse. Naprosili smo ga, naj nam pove kaj iz svojega življenja. — Kaj je. bilo pri tem najlepše? — Prat? gotovo to, kar nam je tovariš Kraigher povedal: kako je postal komunist in kako so }H)bt:gmLi »a italijanskega taborišča v Gonarsu nazaj v partizane. Zanimal se je za na$p delo, za nagrajevanje in naše šolanje .., Tako nam je pripovedoval o svojem obisku pri predsedniku Izvršnega sveta LRS Franc Skrbeč, vajenec pri Industriji motornih uozil v Novem mestu. Star je IS let, doma iz Šentjerneja. Letos 1. septembra mu bo potekla učna pogodba. France ni le dober vajenec, je tudi znan jadralec-letalec in padalec. Lani julija je bil v 3. novomeški mladinski delovni brigadi v Bobovici sprejet v Zvezo komunistov. Se tole je povedal na koncu našega kratkega razgovora: — Rad bi se lepo zahvalil vodstvu naše šole in okrajnemu komiteju LMS, da so me izbrali in poslali Tin sprejem pri tovarišu Kraigherju! Bilo je zares lepo! jevanja po učinku dela. Pričenjamo s slabimi primeri. TARIFNI PRAVILNIK NAJ ZRASTE IZ PODJETJA Tega ne bi mogli trditi za pravilnik. Elekiro Novo mesto Njihovo strokovno združenje je izdelalo osnutek tarifnega pravilnika za podjetja elektro stro. ke. Pri Elektro Novo mesto so ta osnutek le prevedli v slovenščino in tarifne postavke pri uslužbencih malo popravili na • vzgor. Ker se jim je močno mudilo, niso imeli dovolj časa, da bi prevedli v slovenščino tudi predlog premijskega pravilnika in so ga predložili kar v hrvaščini. Tako »sfabriciran« tarifni pravilnik gotovo ni v čast gospodarski organizaciji, ki ga je predložila, posebno ne zdaj, ko že toliko let goivorimo o gospodarskem računu, ko povsod raspravljamo o nagrajevanju po učinku dela in ko bi moral vsak delavski svet že močno čutiti razen pravic tudi •ivoie dolžnosti. V OPEKARNI KANI2ARICA so z novim tarifnim pravilnikom predvideli 38«/« povprečno povečanje osebnih prejemkov. Takšnega povišanja tarifnih postavk niso v pravilniku hiti najmanj utemeljili z gospodarskim) ukrepi! Razen tega Opekama nima potrjenega niti tarifnega pravilnika iz leta 1957, ki je bil zavrnjen in ga ni več predložila v ponovno odobritev. \ TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV NA MIRNI se »pogaja« z ObLO Trebnje in vztraja na 20*/» povišanju tarifnih postavk. Takšno povišanje uteme- ljujejo s primerjavo svojih tarifnih postavk a postavkami v dobro organiziranih podjetjiih kovinske stroke kot so Litostroj in Rog, tovarna koles v Ljubljani. Po drugi strani pa zelo radi zatrjujejo, da niso storili niti koraka za »izmenjavo mnenj« pri sestavljanju novega tarifnega pravilnika. RESTAVRACIJA V KANIZA-RICI se ne more vzdrževati s promertom, ki ga ustvarja. Zato jo dotira Rudnik Kanižarica, ki ji obenem pomaga tudi rri vzdrževanju prostorov, saj plačuje zanjo najemnino. Uslužbenci restavracijo pa so kljub takšnemu stanju predvideli v novem tarifnem pravilniku kar 30°/o zvišanje svojih prejemkov. SKLADI PODJETJE GOSPODARSKO KREPIJO Videti je, da se tega ne. zavedajo pri TRGOVSKEM PODJETJU ROG NOVO MESTO, saj so lani <».,]-. na sklade 8,95°/o čistega dokodka, letos so pa osebne Prejemke z novim tarifnim pravilnikom toliko po večali, da bo prišlo na sklade podjetja le 3,90"/o dohodka. Fodjetje Ima tuđi sorazmerno več zaposlenih lj ,d kot drugI grosisti v Sloveniji, Rog je v velikih težavah raradi neprimernih skladiščnih prostorov in se z vsemi novomeškimi trgovskimi podjetji poteguje za gradnjo skladišč s pomočjo družbenih sred*t«»t . SGP »PIONIP..rJ:»fOVO MESTO: Lani so mfi na sklade 3,1% čistega dohodka, letos pa bodo dali nanje 4,6fl/n čistega dohodka ali za 6 milijonov dinarjev več. Podjetje je imelo leta 1958 zaposlenih 1508 ljudi, letos bodo število zmanjšali na 1276 zaposlenih ali za 15°/». Kljub temu bo ostal bruto proizvod podjetja enak lanskemu kcv bodo povečali uporabo me hanizacije. Podjetje je pripravilo tudi zelo dober pravilnik o normah in izdelalo - .imeren cenik del. Novi tarifni pravilnik so razmnožili v več kot 10" Izvodih, ga razdelili med Plane kolektiva in tako poskrbeli, da bodo vsi x njim dobro seznanje ni. PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE PROGE NOVO MESTO: z novim tarifnim pravilnikom so predvideti! enako delitev čistega dohodka na sklade podjetja in osebne dohodke zaposlenih kot lani. Zaradi večjega bruto [roizvoda bodo dali letos celo 2 milijona 200 tisoč dinarjev vi na sklade. Podjetje bo mo ri'o zaradi pogodb, ki jih je sklenilo po sprejetju družbenega plana, povečati obseg prvotne prenvldenih storitev in nadeti še nekaj nove delovne sile. DOBRIH PRIMEROV IN TEMELJITO SESTAVLJENIH ta rifnih pravilnikov Je seveda 3e precej več, vendar jih tu ne honiu naštevali. Naj poudar'mo le še tole: DO ZADNJEGA MAJA JE SE CAS, DA ČLANI NAŠIH KOLEKTIVOV, POLITIČNI ORGANI IN PDEDSTAVNI-KlObLOINOLO UREDE VSE, DA BODO TARIFNI PRAVIL-NIKX DOBRO SESTAVLJEN' IN DA BO VSAKO POVIJANJE PREJEMKOV V NJIH T Z MEL.1JLO IZKLJUČNO SAMO NA POVEČANJU DELOVNE STORILNOSTI. Premalo zanimanja za nabiralno akcijo Na zadnji seji okrajnega Sveta za telesno vzgojo 22. maja so razpravljali tuđi o potoku nabiralne akcije v iin.sem okraju. Zato so na sejo poklicali zastopnike posameznih občinskih štabov, da bi poročal; o stanju po posameznih občinah. 2e slana udeležba, prišli so samo zastopniki Iz Novega mesta, Črnomlja, Metlike ln Sevnice, Je pokHala, da vlada zelo malo 7-a" nlmanja za to akcijo. Ugotovili smo, da bloki jn marklec, k; bi se morale razdeliti v Tednu telesne kulture, ki Je bil od 10. do ¥!• maja, Se sedaj ležijo v nekaterih predalih na sedežih, občinskih ljudskih odborovt Vedno razpravljamo o tem, da nI sredstev za Rrad-nJo telesnovzgojnih naprav In na- OB RAZPRAVI O NAGRAJEVANJU PO UČINKU Sodelovanje ali nevednost? Bilo je na eni izmed mnogih razprav o tarifnih pravilnikih. Zasedanje z eno edino točko. Organ: delavski svet. Zgodilo se je in daje človeku mislili. To ni kritika sistema delavskega samoupravljanja, ne. To je le misel o našem preprostem upravljalcu — delavcu^ ki nima popolnoma čistih pojmov o vlogi uprav ljalca. Kot po navadi je strokovno obrazložitev podal ?ato pripravljen izvedenec. Namen razlage je bil — kako dvigniti produkUvriost dela, s tem pa ustvariti večji čisti dohodek podjetja. Kot posledica tega sledi seveda takoj tudi večji osebni dohodek delavcev. Nekaj časa je bilo vse tiho, nato pa se je Oglasil eden. Vse to je le tako povedano, »-tja v tri dni«; s predlaganimi izboljšavami'ni mogoče nič več zaslužiti; tako se dela (po starem) že dolgo vrsto let; tarifne postavke so prenizke, skratka — ni se strinjal, da se uvede nov, naprednejši red. Protipredloga ii imel, trdvil je le. naj ostane vse po starem, naj se nič ne spreminja, ker so ljudje tako že navajeni... Postavil se je v opozicijo proti predlogom, ki bi podjetju prihranili letno težke tisočake Zakaj? Kazalo je, da ne zaupa številkam, da jim ni sledil, da si jih noče osvojiti. Jasna dejstva je zanikal, ni jih sprejel kot drugi. Bi se. morda rad le postavil kot nekak borec za delavčeve pravice? B; bil rad v očeh kolektiva kot eden izmed onih. ki -niso na-iedli«? Težko je, če človek ni prepričan v to, da vsaka nova stvar prinaša spremembe. Delov ne navade se ukoreninijo v ljudeh in se jih držijo kot klošč. Vsaka sprpmemba je težavna zlasti če jo kdo jemlje z odporom. Primer tteje je, da vsi skupaj iščemo pot k napredku. Wak na svojem delovnem mestu. Kako daleč smo.že, dokler se pogovarjamo o izgubah delovnih dni! Delovni dan pri nas ima samo napisanih 480 minut, dejansko pa je mnogo, mnogo krajši! Izgube zaradi pogovorov med delom, kasnejšega pričetka z delom, predčasnega prenehanja, Čakanja, nepotrebnih opravil itd., itd., narastejo na 50, 60, tudi do 100 minut! Dodajmo jih še 30 za odmor, pa je številka spet večja. Kako zmanjšati te izgube? Ima smisel to dejstvo zanikati? Ima smisel trditi nekaj, kar ne pelje nikamor naprej, zagovarjati to, kar je danes? Ne, prav gotovo ne. Ce bi vedno sedeli na istem mestu, ne bi poznali napredka nikjer. Kakšna je vloga upravljalca pri tem? Ali naj zastavi vse svoje sile za iskanje poti. ki pelje v drugo smer, ali naj načelno ne odobrava poti, ki morda pa le pelje k izboljšavi"7 Ali naj zato, ker ne pozna dovolj zamotanega procesa organizacije dela, delitve dela, analiz in vseh drugih prijemov, kj dajo gotove podatke, vse to odklanja? Ne, prav gotovo ne! Pogosto pravimo, dajmo — povejmo to čisto po domače, tako da bodo vsi našj ljudje razumeli. To je že prav in lepo, toda razen -manja takih tovarišev, ki so izvoljeni- da upravljajo, se mora dvigati vzporedno s problemi, ki jih rešujejo. Ne opozicija, znanje je Listo, kar pelje naprej! Zaviranje je škodljivo, pomoč in študij za nove prijeme sta ukrepa, ki peljeta sistem naprej, k boljši organizaciji dela, večji produktivnosti in s tem tudi k večjemu zaslužku posameznika. Skupni napori vseh prizadetih bodo dali uspehe. Tj napori pa niso vedno samo v večjem kladivu, gostejšem znoju, hitrejšem koraku. Mnogokrat je rešitev v glavi, v studiju n v poskusih. Zato je potrebno, da se uprav-Ijalec ne zanaša več samo na besede brez dokazov, brez računic«. -©s kup rek\i7.K(iv, »edaj pa, ko imamo motnost nekaj zbrati, ne pokažemo pravega zanimanja, čeprav bi vsa zbrana sredstva ostala v domačem kraju. Bloke ln znam-kice je imel okrajni &tab na razpolago že konec aprila in Je takrat tudi obvestil vse o>bčlnske štabe. Večina pa Je material prevzela komaj pred nedavnim na večkratno intervencijo okrajnega Štaba. Skupno Je bilo razdeljeno za preko 6 milijonov znamkic in blokov, po posameznih občinskih ljudskih odborih za naslednje zne-tkti Novo mesto 2,030-000 din, Črnomelj 96fi.ooo din, Metlika 60.wh> din, Trebnje 35.00« din, Žužemberk 50.000 din, Brežice Moo.ooo din, Krško 112.000 din. Senovo 170.000 din, Sevnica 1,434.000 din. Pri gornjem pregledu naročil pa lahko ugotovimo, da bj posamezne občine lahko veliko več naročile; predvsem KrSko, Senovo, Črnomelj ln Trebnje, Za občino KrSko Je znesek 112.000 din veliko premajhen v primerjavi z ostalimi občinami. Kjer želijo nabaviti Sc kaj materiala za akcijo, naj to takoj sporočijo okrajnemu štabu. Iz poročil zastopnikov povzemamo, da so v Novem mestu takoj Rešujemo vprašanje bolnišnic V torek, 26. maja, je bi]0 na OLO v Novem mestu posveto vanje o razširitvi zmogljivosti brežiške in novomeške bolnišnice. Sporazumeli so se, da bo brežiška bolnišnica že letos pričela graditi nov klinični trakt ki bo dograjen do prve stopnje že leta 1959. Stavbo bodi. nato vzporedno s potrebami postopoma opremljali, Dograditev predvidenih novih bolnič-nlh zgradb na desni strani K»rkfc v Novem mestu bo mogoča šelt v dafljšem razdobju. Zato so se odločili za gradnjo provizorija pri kirurgičnem oddelku kj bo začasno rešil vprašanj* posteljnih zmogljivosti. prve dni akcije zbrali preko 500 tiso« dinarjev. Napaka pa Je v i* ih, da mora samo blagajnik razdeljevati vse znamkice. Stab namerava izdati brošuro o telesno-vzgojnt in športni dejavnosti v Novem mestu, čbstl dohodek pa je .namenjen nabiralni akciji. — Ni prav tudi to, da prodajajo listke učenci prvih razredov, ki niso dorasli tej nalogi. Nekateri taki pro-dajalci so pripovedovali, da so to listki za loterijo, ker so oštevilčeni, da bj Jih na ta način več prodali. Tudi nI pravilno, da v Metliki prodajajo markice mladimi, bloke pa so razdelili podjetjem. Določeno Je bilo naj markice odkupijo podjetja. V Črnomlju nameravajo izvesti akcijo, v kateri naj bi vsak zaposlen; uslužbenec dal 200 din. Tudi gostinsko trgovska podjetja bodo prodajala listke po 10 din pri kini, predstavah. Od predvidenega 5% dopolnilnega davka na alkoholne pijače bodo najbrž uspeli dobiti samo 2%, Črnomelj bo edini kraj v našem okraju, ki bo zbrail nekaj sredstev s pomočjo dopolnilnega davka na alkoholne pijače. O gradnji igrlSč ln ostalih naprav po naših občinah bomo poročali prihodnjič. Se Je čas, aa popravimo, kar smo zamudili ln da pospešimo to koristno akcijo! Jože Glonar Delo - čast in zadovoljstvo »,.. Proces vztrajnega vzgajanja in prenašanja oblik prejšnjih mladinskih generacij na seda-nje generacije mora biti stalen in neprenehen. Ni dovolj samo pisati članke o tem. Niti ni dovolj, da kdaj pa kdaj pripovedujemo ali napišemo kaj o tem ali onem primeru. Čeprav je tudi tako delo koristno, se največkrat ne moremo izogniti temu, da se zdi ljudem vse to zelo daleč. Našo mladino moramo na sedanji stopnji družbenega razvoja, v obdobju miru, v obdobju graditve socializma, vzgajata od samega začetka, od najzgodnejše mladosti na teh primerih herojstva, zavest; in požrtvovalnosti; seveda zdaj od mladine ne moremo zahtevati, da se žrtvuje tako kot tista med vojno. Takrat je bila vojna, zdaj je pa obdobje mi.ru. Toda preprečiti moramo, da bi ljudje mislili, kako je zdaj že vse končano. Naše mlade generacije naj ne mislijo, da je borba končana in da zda-j niso več potrebni veliki napori. Vse to, kar mi danes ustvarjamo: avtomobilske ceste in poti, proge, tovarne in drugo, je prav tako velika borba, v kateri lahko mladina spet mnogo stori. Ni treba torej iskati posebnih oblik za vzgojo naše mladine. Oblika graditelja je najboljša oblika. Delo je treba ceniti. In mladi ljudje morajo vzljubiti fizično delo, da jim bo delo v zadovoljstvo in čast, lenoba pa nekaj, kar je pod Človeškim dostojanstvom. Dostojanstvo človeka naj se oblikuje na tem, koliko človek doprinaša skupnosti s svojim fizičnim in umskim delom. Videli smo našo komunistično mladino pred vojno, v prvih dneh vojne. Videli smo jo v prvih letih vojne ter zasledovali njen razvoj, delo in borbo v celotnem obdobju vojne. Ugotovili smo, da je našs jugoslovanska mladina taka, da se lahko z njo ponašamo pred vsem svetom. Toda ali lahko rečemo, da ne moremo biti ponosni na našo mladino tudi po vojni, zlasti v prvih letih, v obdobju obnove države, v njeni graditvi? Kdo je vzel v roke krampe, kdc je sprejel ta primitivna sredstva za delo? Mladina je s svojim elanom dala polet in iniciativo tudi starejšim tovarišem. Kakor vemo, se je mladina tud; ' danes navdušeno odzvala. To pomeni, da se ta mladina sploh ne razlikuje od nekdanje mladine. Ce bi ji daili puške, bi bila prav tako pripravljena oditi v borbo. Mladina tudi danes, ko smo spet začeli z velikimi delovnimi akcijami, takoj ko smo ji dali naloge, lete rada sprejema in jih izpolnjuje. Ce bi tej naši mladini dali puške ali druga sredstva za obrambo države, bi prav tako hrabro branila svojo deželo To je gotovo? Zato moramo povedati, da se ne moremo pritoževati, da bi imela današnja mladina drugačne moralne kvalitete kot generacije pred njo Reče se lahko celo, da ima naša mladina danes že nekoliko višjo zavest, ker vidi uspehe naše socialistične graditve. Potemtakem je treba prebujati in širiti to zavest na slehernega našega mladinca in mladinko v mestu in v vrstah vaške mladine. Temu morajo naše mladinske organizacije, njihova vodstva pa tudi drugi posvetiti največjo skrb_...« Maršal Tito v spominih na borbo komu nisticne mladine v predvojnem ln vojnem obdobju (izjava za »MLADOST«, 8. maja 1959). VIL novomeška MDB- drugič udarna! Sele v torek dopoldne je dobil dS proglašena za udarno bri-OK LMS v Novem mestu brzo- Kado. javko, da je bila VII. novomeška MDB »Milan Majcen« v Makedoniji tudi v drugi deka- Vsem v brigadi: e čestitke! naše prisrč- VREME ZA CAS OD 29. MAJA DO 7. JUNIJA Precej nestalno vreme s po ostnimi padavinami. V tein azdobju se pričakujejo pri iližno štirje padavinski dnevi nedtem ko bo sončnih okoli est dni. Padavine, se pričakujejo okoli 29. maja, 1. in 2. junija in okrog 5. junija. VM. Dve razstavi imamo v kraju, ki vzbujata splošno pozornost in privabljata vedno nove množice mladih In odraslih obiskovalcev; v Brežicah je še odprta »Razstava 40 let dela, bojev ln zmag KPJ«, s katero je Posavski muzej dokume'ntarično predstavil zgodovinski pomen 40 let prizadevanj, žrtev in uspehov komunistov v naši državi. Na sliki: obiskovalci si ogledujejo izvirne dokumente ln foto kopije v Viteški dvorani brežiškega gradu. Razstava bo odprta še do 1. junija, — V Novem mestu pa so pravtako do 1. junija podaljšali zanimivo razstavo »Turški vpadi na slovenska tla«, o kateri berite danes nekaj več še na 5. strani našega lista E REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA GOSTINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ NOVO MESTO UBfjtH Zadovoljen gost najboljša reklama V petek 15. maja. Je bil v Novem mestu sedmi redni letni občni zbor Gostinske zbornice za okraj Novo mesto. Od gostov so se ga udeležili tudi Stane Rcnko — podpredsednik Gostinske zbornice LRS, Ivo Novšak — načelnik tajništva za gospodarstvo pri OLO Novo mesto, Rudi Zupančič — pomočnik direktorja Gostinske šole v Ljubljani ter zastopniki koprske Gostinske zbornice. V poročilu so bila zajeta vsa vprašanja našega gostinstva, razprava pa je dala poudarek predvsem investicijam, kadrom, tarifni politiki In sanitarno-tehničnim vprašanjem. SKORAJ ZA ENO TRETJINO VEČJI PROMET Leta 1957 so naša gostišča iztržila 686 milijonov 565 tisoč dinarjev, lani pa 890 milijonov 240 tisoč dinarjev, kar predstavlja porast prometa za 203 mlljone 675 tisoč dinarjev. K taikemu dvigu je prispevala predvsem izgradnja avto ceste Ljubljana — Zagreb, gostinski delovni kolektivi, ki so si zelo prizadevali za napredek svojih podjetij, lm nekateri občinski ljudski odbori, Ki so lani posvetili gostinstvu več pozornosti. NASTANITVENIH OKJliKl'OV PRIMANJKUJE V letu 1957 je prenočevalo v naših gostinskih obratih 22.840 domačih ln 1433 tujih gostov. Lani pa 28.266 domačih in 1738 tujih, kar predstavlja porast za 23 oz. 21 odstotkov. Pripomniti pa je treba, da bi bilo število nočitev še večje,, če bi Imeli na voljo več sob. Tako Pa rno-itajo naša gostinska podjetja odslavijati goste, ki bi pri nas spali in seveda tudi pili ln jedli. INVESTICIJE V naše gostinske obrate Je bilo Še lani Investiranega, lahko pa bi bilo še več, a *al niso imela naša gostinska podjetja izdelanih konkretnih Investicijskih programov, brez katerih je nemogoče sodelovati na natečajih za kredite. Posamezna podjeljto tudi nteo finančno sposobna zadostiti svojim potrebam po investicijah, zato je treba začeti tudi v gostinstvu i združevanjem sredstev. S temi združenimi, sredstvi, bi bilo mogoče rešiti pre-nekateri važni ključni problem, ki ga posamezna gospodarska REKLAMA V turizmu ln gostinstvu igra važno vlogo reklama. Pred leti je izšel prospekt »Lepote Dolenjske«, ki pa je že pc-šei. v tisku je prospekt Dolenjska in Zasavje, začele Pa so se budi priprave za Izdajo Vodiča po Dolenjski. Misliti bo treba tudi na izdajo samostojnih prospektov gradu Otočec, naših zdravilišč, Mokric itd. Statistično je ugotovljeno, da Je najboljša reklama gost, ki zadovoljen odide Iz gostinskega podjetja. Prodaja osnovnih sredstev UPRAVA KMETIJSKE BOLE GRM, NOVO MESTO sporoča, da bo v nedeljo, 31. maja na javni dražbi prodaja osnovnih sredstev, ki je bila odobrena na osnovi odločbe občln-Bkega ljudskega odbora Novo mesto št. 03/3-KEI-160/2-59 z dne 8. maja, ter po sklepu upravnega odbora Kmetijske šole Grm, Novo mesto z dne 13. III. 1959. — Prodani bodo razni kmetijski stroji, kmetijsko orodje, oprema, vozovi itd. Razprodaja se bo pričela ob 10. uri dopoldne v Pogancih — na obratu Kmetijske šole Grm. Uprava organizacija ne more. Investicije naj bi vlagali p0 prioritetni listi, se pravj Po važnosti gradenij. Vsako gostinsko podjetje naj bj imelo pripravljen >Pa,a" 12 *0311 svoj perspektivni plan razvoja. Ta bo P°vedal vsem svojim znancem ln prijateljem, kje in kako je preživel dopust. In če se bo s postrežbo ter z drugim pohvali], bo prihodnje leto preživelo precej njegovih prijateljev svoje počitnice v tistem kraju, v tistem podjetju! PIVO — VINO _ KOKTA PreskrbovanJe s pijačami, predvsem z brezalkoholnimi in s pivom, je bll0 v preteklem letu le delno zadovoljivo. Teh pijač je namreč večkrat zmanjkalo. Podjetje »Vino«, ki oskrbuje gostinska podjetja s Pijačami, se je hotelo v nekaj primerih poslužiti svojega monopolnega položaja. Dobavo nekaterih kritičnih pijač, predvsem piva, je namreč hotelo vezati z nabavo določenih količin vina. Ta pojav je upravni odbor Gostinske zbornice ostro obsodil. LAHKO SE PONAŠATE Z DOSEŽENIMI REZULTATI Stane Ren ko, predsednik Gostinske zbornice LRS, je v razpravi dejal: »V zadnjih nekaj letih je naredilo vaše gostinstvo ne glede na sektor lastništva, velik korak naprej. Lahko se ponašate z doseženimi rezultati. Dolenska ima na zaposlenega uslužbenca v gostišču prav toliko prometa kot Gorenjska. O kadrih: »Tehnika ln znanost sta »e zelo razvili. Vsak mlad človek hoče nekaj ustvarjati, zato so redki ti&tl, ki so pripravljeni iti za natakarja. Pa tudi ml, gostinci sami, gledamo večkrat grdo in nepravično na naš poklic, potem pa zahtevamo, da bodo gtledali ostali na nas bolje! Redek je tisti gostinski uslužbenec, ki Je dal svojega otroka v gostinsko šolo.« O tarifnih postavkah: »Osnovna tarifna postavka za gostinca s tako ln teko kvalifikacijo in na takem in takem delovnem mestu bo enaka v vsej Jugoslaviji. Koliko bo posameznik zaslužil, pa bo odvisno od tega, koliko gostov ln koliko finančnega prometa bo Imel. J. P. KADRI Praksa je pokazala, da so dobro obiskana tista gostišča, ki zaposlujejo zadostno število sposobnih delavcev. Dolenjsko gostinstvo dobiva kader največ lz vrst gostinskih delavcev, ki so si s praktičnim delom pridobili potrebno strokovno znanje. Iz Gostinske šol« dobimo le malo kadra. Danes obiskuje lz našega okraja Gostinsko šolo 30 gojencev, ki dobivajo štipendije od OLO, občin, Gostinske zbornice Novo mesto ln dva od zdravilišča Dolenjske Toplice. Kakor vidimo štipendira samo eno gostinsko podjetje dva gojenca. Po teh podatkih bi se dalo sklepati, da imajo naša podjetja že toliko kadrov da Jih ne potrebujejo več, kar pa seveda ne drži. — Za Izpopolnitev znanja gostincev je v preteklem letu organizirala zbornica več tečajev, na katerih so si gostinski delavci pridobili višje kvalifikacije. NOVI TARIFNI PRAVILNIKI V skoro vseh gostinskih podjetjih so v veljavi še tarifni pravilniki iz leta 1955 ali 1956. Tarifne postavke zaposlenih v gostinstvu so zelo nizke v primerjavi s tarifnimi postavkami v ostalih gospodarskih panogah. Kjub temu pa ni še nobeno gostinsko podjetje predložilo novega tarifnega pravilnika v potrditev. Opaziti je tudi, da bi nekatera gostinska podjetja hotela povijati 'tarifne postavke, a »»e zaradi večje storilnosti, ampak na škodo skladov. SANITARNA INSPEKCIJA BO ZAHTEVALA V kratkem bodo obiskale gostišča tudi sanitarne inšpekcije, ki bodo glede sanitarno-tehnlč-nih ureditev ostreje uspevale kot doslej. Sezona Je namreč tu, gosti prihajajo ln eno samo zanemarjeno in slabo gostišče naredi lahko našemu turizmu ln gostinstvu težko popravljivo škodo. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA ADMINISTRATIVNA ŠOLA NOVO MESTO ProSnje za sprejem oddajte do 20. Junija. Pogoj za sprejem Je uspeSno končana osemletka. Na ekonomsko šolo bomo sprejeli 80, na administrativno šolo 30 dijakov aH dijakinj. / RAVNATELJSTVO ŽUNAMJ EPOLITSČN! TEDENSKI PREGLED Ta mesec je minilo leto dni od državnega udara v Alžiru, ki ga je izvedla vojska s pomočjo ultrakolonlstov, kakor se imenujejo skrajni desničarji v Alžiriji. »Uporniki« so sačeli ustanavljati odbore javne rešitve, vreti pa je začelo tudi v Franciji. Tudi tam so pričakovali državni udar. Človek, ki je prišel na krmilo države v tistih usodnih dneh, je bil general de Gauile. Pod njegovim vladanjem se najhujša pričakovanja niso Izpolnila. De Gauile je pristrigel peroti najhujšim desničarjem in »političnim generalom«, pokazal je več razumevanja za afriške zadeve In realnost v Alžiriji, obljubil Alžiriji gospodarski razvoj, skoraj začel pogajanja z uporniki In v mednarodnem pogledu ubral samostojnejšo pot, ki ameriškim zaveznikom onstran Atlantika nI zmeraj po godu. Toda kljub temu so se vsa vprašanja in vse poteze de laullove vlade in njega samega vračale v AMriJto. Vojna v tej deželi je še zmeraj ostala ključ do razumevanja francoske politike in njenih težav. Toda če Je de Gauile preprečil vojaško diktaturo v Franciji, je ni mogel preprečiti v Alžiriji. Vojna tam še zmeraj besni In včasih se človek ne more znebiti vtisa, da ima general de Gauile, sedaj predsednik francoske republike, v marsikaterem pogledu vezane roke. Ker le ni preteklo leto dni, odkar Je on na krmilu države, je morda preuranjeno dajati kakršne ko- li ocene o tem, ali Je general uspel ali ne. Nekateri opazovalci zatrjujejo, da ima general de Gauile svojo taktiko In avojo politiko do skoraj nerešljivih problemov vojne aH miru v Severni Afriki, da zna počasi In spretno napraviti neškodljive razne »tempirane bombe« jn da ima še skoraj sedem let časa. Drugi spet zatrjujejo, da so težave Francije prehude celo za moža takega kova, kot je general de Gauile. Samo prihodnost bo pokazala, kdo ima prav. Zmaga levice v Val d' Aosti ne bi bila tako pomembna, ko se ne bi v politiko vmešala cerkev t vso svojo avtoriteto, podprta z vatikanskim dekretom, ki katoliškim vernikom prepoveduje ne samo podpirati komunistične kandidate P,rl volitvah, ampak tudi vse tiste politike in osebnosti, ki so naklonjeni ali kakor koli prijateljsko razpoloženi d0 komunistov. Se bolj pomembna pa postaja ta volilna zmaga levice v najmanjši italijanski avtonomni pokrajini Val d' Aosti, k| OBLETNICA Pred nekaj dnevi Je v italijanski avtonomni pokrajini Val d' Aosti na francoski meji prvič zmagala na pokrajinskih volitvah koalicija ljudske fronte. Enotna lista »Leva z dvignjeno šapo«, v kateri so bili avtonomlstl »Union Valdo-taine«, komunisti, Nennljevi socialisti in nekaj socialnih demokratov, je dobila 51,4 odstotka glasov, medtem ko je tako Imenovana »demokratična koncentracija« krščanskih demokratov, demokratov, liberalcev, socialnih demokratov ln neodvisnih dobila 48,6 odstotka giasov. Po veljavnem sistemu je zmagovalna leva skupina dobila 25 sedežev izmed 35 sedežev. 8 tem so avtonomisti in levičarji dobili v Val d' Aosti absolutno večino. šteje kakih sto tisoč prebivalcev z močnimi simpatijami do Francije, spričo volitev v pokrajinski parlament na Siciliji, zaradi katerih je Vatikan pravzaprav is-dal omenjeni dekret. Tam So disidentski krščanski demokrati sklenili zvezo s komunisti. Nennijevlmi socialisti in nekaterem! disidentskimi socialnimi demokrati. Zmaga te skupine na Siciliji, ki šteje štiri milijone prebivalcev, pa bi pomenila neprimerno več kot zmaga levice v mali pokrajini Val d' Aosti. Značilno Je, da na Siciliji že pozdravljajo zmago levice v Val d' Aosti kot znamenje zmage levice na SiciUJl 7. julija letos. »Pod ceno jih ne dam!« Na živinskem sejmišču je blilo v ponedeljek, 25. maja, kljub srednjemu prometu zelo živahno. Prodajalci so hvalili prašiče in zatrjevali, da jih prodajajo pod ceno, nakupovalcl pa so jih grajali ln zatrjevali i, da so »svinjsko dragi«. Kupec ogleduje prašiče v kurniku: — Po koliko? — Vse štiri p0 sedem sto, posamezno pa po pet osem stol — Enega bom kupil, pa dam zanj pet sedem sto! Saj niste še nobenega prodal 11 — Čeprav nobenega nikoli ne prodam, jih ne dam po, samiČ po pet sedem sto, je trmasto vztrajal prodajalec. Kupec je Pooustil, Izvlekel i z k urnika tistega prašiča, do katerga Je najteže prišel in ga plačal. MaLo dalje: — Koliko Pa vi cenite prašič«? . — Nič Jiaftie- cenim! Pod ceno jih prodajam. Samo po 2-600 jih dam, ln je začel vleči prašičke lz kurnika ter jih polagati na tla. — Uh, take mačke, pa poN 9 2.6001 Kaj jih pa dajete na tla? Saj vam bodo ušli! — Nikamor ne bodo šli. To so pridni, mirni prašički, veselje jih je negovati. Prašički so res ostali na mestu, sam© z rlički so obračali slamo, ki je bila raztresena po sejmišču. Onadva pa sta »gllihala«. Na sejem je biHo ta dan oriipeljanih 43 prašičev v starosti 3 do 8 mesecev po 5.000 do 18.000 dinarjev in 1637 prašičev v starosti 6 do % 10 tednov po 2.600 do 5-000 # dinarjev. Prodanih je bilo • 811 repov. Cena je zaradi O popuščanla odkupne sezone 0 znatmo padla. J. P. O c t • • • # • • Spričo drugih važnejših dogodkov Je stopila nekoliko v ozadje vojna v Alžiriji, kar pa seveda ne pomeni, da Je prenehala. Nasprotno — boji so vedno hujši. Francozi so začeli uporabljati novo taktiko; n* Alžirce so se spravili z bliskoviitiml ofenzivami fn bombnimi atentati, razen tega pa nap»njajo vse sile in tvegajo tudi mednarodne diplomatske zaplefljaje, da bi preprečili vsak prihod orožja in municije v Alžir ln tudi v sosednje dežele. Tako Je naši ladji »Slovenija« sledila češkoslovaška »Lidice«, na kateri so v tunlških vodah zaplenili prav po piratsko 480 ton orožja, namenjenega v Tunds. Na sliki; francoska vojska operira v varstvu helikopterjev proti alžirskim borcem. Stopili so jim na prste tem tednu nabiramo Cvet gloga-bell trn-medvedo-ve hruškIce (300 din), šmar-nlce (650 din), mate marjetice (180 din), bezeg osut (200 din). List bršllna-bršlan (70 din), breze (22 din), pekoče koprive (40 din), silezenovca (180 din), gozdne jagode (100 din), šmar-nlce (150 din). Rastlina krvavega mlečka (90 din), plešca (45 din), koplt-nika s korenino (75 din). Lubje češminovlh korenin (320 din), češminovih palic (65 din), krhltke (60 din). Korenine arnlkie (350 din), beladone-volčje češnje (140 din), trobent Ice (150 din), regrata (125 din), pekoče koprive (50 din), bodeče neže (115 din), sladkih koreninic (150 din), medvedove tace (150 din). Glogovi vršički s cvetjem (50 din). živinski mešetar j i so posebna zvrst ljudi, ki lagodno živijo na račun živinorejcev. Ta »obrt« posebno ovete na področju občine Metlika. Rami m«-8»tarjl kupujejo živino ln jo nato prodajajo naprej z mastnim za. Pamet je boljša kot žamet čevljarsko podjetje MeblMu, k! je zaposlovailo lani 16 delavcev in letos le še 11, Ima za Z milijona dinarjev zaloge ne-kurantnih izdelkov. Ne ozira's se na tržišče so Izdelovali le močne delovne čevlje, ki Jih niso mogli prodati. Čevlji eo sicer urpežni, vendar na pogi»d niso nadlepši. Zato niso mog1! konkurirati z obutveno industrijo, ki je cenejša ln se rizen tega lavna tudi po potrebah tržišča. Izkušnje pa meti i&r. iti čevljarjev niso izučile. S prv ; zvcidnjo neustreznih Izdelkov so nadaljevali tako dolgo, dokler ni vmes posegla občina. Občinski ljudski odbor bo zdaj podjetje saniral ln proizvodnjo preusmerili. Popravek V poročilo o konferenci ZK občine Sevnica se je pretekli teden vrinila PH prepisovanju gradiva strojepisna napaka; namesto četrtega delegata, kjex je ime Alojza Anzeljca, Je treba napisati Rudi PoSun, ki je bil izvoljen za delegata na IV. kongresu ZKS. služkom. Organi LM lz Karlovca s« jim sredi maja na živinskem sejmu v Karlovcu dobru »stopilu na prste«. Malo so po- Klndnll v žepe netenterlh znanih meŠeUrjev ln ne brez Uspeha! Med »nesrečniki« so bili tudi trije »-Ičl« lz Metlike. Enemu izmed njih je milica zaplenila ko.r 350.000 dinarjev mešetair-skega zaslužka, drugima dvema pa ne mnogo manj. Vsem ostalim mešetarjem, ki tokrat Se nlsc bili prizadeti, naj povemo v »tolažbo«, da to nI bila &adn/», število zaposlenih pa za 6°/». Torej razlika ni velika in čeprav nI to edino merilo proizvodnosti, ne moremo biti prepričani, da Brno dosegli zadovoljive uspehe. Vsekakor se je v prvih treh mesecih zaposlilo v Sloveniji več ljudi, kot smo predvidevali z letošnjim gospodarskim načrtom. Plan namreč predvideva, da bo delalo v gospodarstvu in v drugih dejavnostih 413 tisoč ljudi. Ocene pa kažejo, da bo zaposlenih, 5e bi tako nadaljevali, letos kar okoli 430 tisoč ljudi. Sindikalne organizacije, delavski sveti, še posebej pa občinski zbori proizvajalcev bi morali proučiti, za- Kako gospodarimo kaj so posebno nekatere industrijske stroke močno povečale Število zaposlenih. Najhitreje zaposlujejo novo delovno silo v kovinski industriji. Nasproti lanskemu letu dela letos v tej gospodarski panogi že 28»/» več delavcev in nameščencev. V tekstilni industriji se je Število zaposlenih povečalo za 16°/». v lesni za 13°/», v elektroindustriji za 9°/0 Ud. Prve tri omenjene industrije torej zelo naglo zaposlujejo nove delavce. Ob takem povečanju Števila zaposlenih je kovinska industrija presegla proizvodnost v primerjavi z lanskim letom za 14%. Bržčas v tej Industriji zato ne moremo govoriti o povečanju produktivnosti. Se slabše je v tekstilni industriji, kjer se Je proizvodnja povečala le za 4»/o v enaki primerjavi. Edino elektroindustrija je povečala proizvodnjo za 18°/e, torej narašča proizvodnja hitreje kot pa Število zaposlenih. Tako Je torej stanje v Sloveniji in verjetno bi odkrili podobne probleme tUdI v podatkih o jugoslovanski industriji in njenem napredku v prvih treh mesecih. Kar se tiče proizvodnje, pa ni potrebno biti Črnogled. Tako se je na primer proizvodnja elektroenergije povečala v primerjavi s povprečno proizvodnjo v lanskem letu kar za 13n/o. V januarju smo dosegli doslej največjo mesečno proizvodnjo in sicer 725 milijonov kWh. To je vsekakor uspeh, saj Je v Januarju proizvodnja vsa leta nazaj zelo majhna, tokrat pa je bila za 25 milijonov kVVh večja kot v zadnjih mesecih preteklega leta, pa čeprav niso začelćr bratovati nove večje hidro ali termoelektrarne. Tudi proizvodnja premoga je v prvih treh mesecih vsakokrat večja, kot znaša lansko povprečje. Lansko leto smo povprečno nakopali 1,582.000 ton, v marcu pa že 1,800.000 ton, v prejšnjih mesecih pa ne dosti manj. Proizvodnja nafte je bila v letošnjih prvih treh mesecih vsakokrat večja kot v posameznih mesecih preteklega leta, v marcu pa se je približala 50 tisočim tonam. Torej na proizvodnjo nafte že vplivajo novi vrelci, ki so začeli dajati nafto na nedavno odprtem bazenu v okolici Siska. Prav tako je znatno večja tudi proizvodnja surovega železa. Lani smo vsak mesec pridobili 62.500 ton, letos pa že 66.667 ton na mesec. Pomeni, da se je proizvodnja povečala za 6n/o. pri jeklu pa se je povečala proizvodnja za 91*/«. Lansko leto smo ga pridobili na mesec 93.250 ton, letos pa že 111.000 ton na mesec. Proizvodnja v letošnjem letu bo torej večja kot 1 milijon in četrt tone. Poleg tega, da se povečuje proizvodnja osnovnih surovin, pa se naglo povečuje tudi proizvodnja po-trošnega blaga. Tekstilna industrija naredi letos vsak mesec skoraj za 300 tisoč kvadratnih metrov več blaga kot v posameznih mesecih lanskega leta. Tudi proizvodnja čevljev se jc močno povečala. Zlasti naglo pa se povečuje proizvodnja prehrambenega blaga. Testenin je bilo v prvih mesecih letošnjega leta narejenih za okoli tivoč ton na mesec več kot lansko leto. Proizvodnja mesnih konserv se je povečala v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta za 600 ton na mesec, tako da so ustvarjeni vsi pogoji, da letošnji gospodarski plan ponovno izpolnimo In zagotovimo s tem naraščanje življenjske ravni vseh zaposlenih. Še zlasti mnogo si lahko obetamo od prihodnjih mesecev zaradi tega, ker so podjetja, zlasti v Sloveniji, močno povečala nagrajevanje po učinku, kar bo nedvomno ponovna spodbuda za povečevanje proizvodnje. O problemu, ki smo ga pravkar omenili, je na nedavni seji razpravljalo tudi predsedstvo SZDL. Na tej seji so ugotovili, da so gospodarske organizacije izpolnile pričakovanja in da so Uresničena načela, ki jih skušajo uveljaviti sindikalne organizacije glede na nagrajevanje po učinku. Seveda s sprejemanjem tarifnih pravilnikov še ni vse končano. O holjšem nagrajevanju je treba razmišljati kar naprej in zato naj to ostane tudi v bo-ioče ena prvih nalog sindikalnih podružnic in občinskih svetov. cesti v gozd proti TrSčaluu. Tam »o praznovali dan mladosti in se spomnili svojega najljubšega učitelja In največjega prijatelja mladega rodu — maršala Tita, ki je tega dne slavil svoj rojstni dan. Kulturni program ln razna športna tekmovanja so pripomogla, da jim je čas hitreje minil. Ljubljana—Novo mesto —Zagreb—Beograd V ponedeljek je vzpostavilo turistično podjetje PUTNIK Slovenija ekspresno avtobusno progo med Ljubljano in Beogradom. Na novi progi odhaja avtobus iz Ljubljane vsak dan ob 10. url, v Novo mesto prispe ob 11.10 in v Beograd ob 20.15. Iz Beograda se vrača alvtobus oh 7.30, iz Zagreba ob 15. uri In prispe v Ljubljano ob 17.05 Vožnja v udobnih turističnih avtobusih velja od Ljubljane do Beograda 2.740. Iz Novega mesita bo odhajal novi avtobus ob 16. uri, v LJubljano pa bo prispel ob 17.05 uri. Nova proga bo odprta do vključno 31. oktobra 1959. Vozna cena Novo mesto — Beograd: 2400 dinarjev. tijstvo in gozdarstvo se bo zato dosedanja veterinarska bolnica Novo mesto spremenila v okrajni živinorejsko-veterinar-ski zavod. Veterinarska služba je že toliko napredovala, da lahko v vseh primerih nudimo živini pomoč pri lastniku. Veterinarska bolnišnica je torej svojo nalogo na tem področju opravila in se bo lahko posvetila reševanju novih nalog na področju zdravstvene zaščite pri živini, predvsem tistih, ki se porajajo s široko živinorejo. Živinorejsko veterinarski zavod bo torej reševal nove naloge, ki jih bodo na terenu uresničevale veterinarske postaje in pa kmetijske zadruge in kmetijska posestva. Inšpektorati bodo razen drugih nalog spremljali tudi delo veterinarskih postaj in živinorejsko-veterinarskega zavoda. Veterinarske postaje bodo po predlogu sveta ponekod osnovane za več občin skupno, kot na primer v Novem mestu za občini Novo mesto in Žužemberk, v Črnomlju za občini Črnomelj in Metlika in v Vidmu-Kr-škem za občini Videm-Krško in Senovo. "Druge občine bodo imele samostojne veterinarske ]y>staje in inšpektorate. Živinorejsko veterinarski zavod bo pomagal dnižbenim in zadružnim kmetijskim gospodarstvom ter organizacijam pri vodenju živinorejske proizvodnje. Skrbel bo za selekcijo ter načrtno razmnoževanj« živine. Vodil bo "rnetno osemenjevanje, skrbel za vse naloge v zvezi z njim, organiziral in vodil strokovno delo za zdravstveno varstvo živali ter preprečeval živalske bolezni. Po reorganizaciji bo prevzel živinorejsko - veterinarski zavod preko veterinarskih postaj na terenu umetno osemenjevanje od občin in kmetijskih zadrug. Umetno osemenjevanje je že toliko razširjeno, da bo pavšalna »kočnina lahko kmalu krila vse potrebe živinorejsko-veterinarskega zavoda glede finančnih sredstev. Inkarnatka cvete! Prosimo, ne pokosite jo, temveč čim-večje površine pustite za seme. Njive očistite oljne repice. Odkup semena bodo vrSile vse Kmetijske zadruge na vašem področju, odnosno Gospodarska poslovna zveza Novo mesto. Odkupna cena je zelo ugodna. Vse informacije dobite pri vaši Kmetijski zadrugi. SEMENARNA, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 5 Telefon 23-413 START SKUPINE NAJMODERNEJŠIH LETAL NA ENEM NAŠIH VOJAŠKIH LETALIŠČ »Komunisti imajo letala« Maja leta 1942, v dneh, ko je nemška vojna moč bila na vrhuncu, so se na nebu Balkana pojavila letala z rdečimi peterokrakimi zvezdami, z jugoslovanskimi oznakami. Štabi okupatorskih enot so dali znak za a&arm. Med ustaši je zavladala prava panika. Telefonske in telegrafske žice so prenašale vesti z oznako »Najnujnejše«, vesti pa so se začenjale: »Komunisti imajo avione...« Nekaj dni kasneje so glavni štabi sovražnikovih enot začeli prejemati poročila, ki so omenjala »partizanska letala«, »komunistična letala«, »Titova letala«. Bila so to majhna letala, z neznatno oborožitvijo In borbenim učinkom, toda imela so velikanski moralni vpliv. Prva partizanska letalska baza je bila v vasi Medjuvode pod Kozaro. Poglejmo poročilo, poslano lz te baze komandantu Operativnega štaba. V njem Franjo Kluz. prvi partizanski letalec poroča o poletu, ki ga je bil opravil prejšnji dan: »Polet sem opravil na ,itinererju* Dubica, Kostajnica in Bosanski Novi. Nad Bosansko in Hrvatsko Dubico smo odvrgli letake. Posebne koncenllracije ali priprave vojaštva nismo opazili. V Kostajnici smo vrgli letake in nismo opazili nič posebnega. Pregledali smo cesto Kostajnica—Bosanski Novi; na nji ni bilo premikov sovražnikovega vojaštva. Nad Bosanskim Novim In Dvorom smo opravili sledeče: Dvor smo bombardirali s tremi bombami, ker smo bili opazili dve zastavi s kljukastim križem in iz tega sklepali, da so tukaj Nemci ali kulturbundovcl. Z bombardiranjem smo povzročili hudo paniko tako pri vojaštvu kakor pri civilnem prebivalstvu. Na Bosanski Novi smo tudi vrgli tri bombe, ena je zadela neko hišo, drugi dve pa sta padli med vojaške objekte. Tudi tukaj je nastala panika med vojaštvom in civilisti. Z mitraljezi so začeli obstreljevati naše letalo in ga dvakrat zadeli: v krilo in v rep. Po bombardiranju smo vrgli letake ...« To je bilo maja 1942. leta. Prva partizanska letalca sta bila Franjo Kluz, bivši narednik jugoslovanske vojske. Ta je 21. maja 1942 izvršil prvo borbeno nalogo s partizanskim letalom in ta dan praznuje naša Armada kot Dan jugoslovanskega vojnega letalstva. Drugi pilot, ki je prav tako poletel s Kozare, je bil Rudi Cajevac. Maj 1942 je bil. začetek. Začetek razvoja našega vojnega letalstva, ki je v zaključnih akcijah za osvoboditev dežele sodelovalo v sestavi letalskih polkov in divizij, ki so zrasle v teku dolge in velike narodnoosvobodilne borbe. Zdaj pa imamo moderno in tehnično najsodobnejše letalstvo —- čuvarje našega svobodnega neba. Hitrejši od zvoka Biti pilot reaktivnega letala, biti hitrejši od zvoka — ali niso to sanje vsakega mladega človeka I Večini gojencev Letalske vojaške akademije bodo izpolnjene takoj, ko si prišijejo prvo zlato zvezdico na svojo oficirsko bluzo. Leteti nad oblaki v višine stratosfere — je prav posebno zadovoljstvo! Vžiga-ti raketne plotune na cilje, zaznamovane na zemlji, bo njihovo pogostno delo na taktičnih vajah. Ekran radarja v pilotski kabini jim bo zanesljiv vodnik, da opazijo planinski vrh ali letalo, proti kateremu letijo v temni, nepregledni noči. Glas svojega tovariša pilota, s katerim letijo tik ob krilu, lahko poslušajo po radijski postaji. »-An- ti ge« obleka jih bo varovala pred preobremenitvami telesa pri pospeških in hitrih obratih... Z eno besedo: mlad letalski častnik je danes človek na vrhuncu tehničnega napredka! * Tudi letos je Državni sekretariat za narodno obrambo FLRJ razpisal natečaj za sprejem kandidatov - civili- Intendantsko vojno akademijo, Sanitetski) šolo za aktivne oficirje (za zdravniške in farmacevtske pomočnike), Višjo šolo za medicinske sestre. akade- 8 Razen splošnih pogojev so za sprejem v Letalsko vojno stov za gojence naslednjih akademijo potrebni tile posebni pogoji: — da je kandidat dovršil razredov gimnazije, tehnično srednjo šolo, srednjo prometno šolo ali učiteljišče in opravil višji tečajni izpit ozir. zaključni izpit ustrezne šole in da ni starejši nad 22 let. — Več o tem lahko zvedo interesenti na najbližjem vojnem odseku okraja. vojnih akademij: 9 Vojno akademijo, # Letalsko vojno mijo, # Letalsko-tehnično akademijo, # Vojno-pomorsko akademijo, # Tehnično akademijo zveze, # Vojno - tehnično akade za ZBOR PROIZVAJALCEV NOVOMEŠKE OBČINE mijo, iiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!W^ JE RAZPRAVLJAL O TARIFNI POLITIKI Učinek dela naj bo osnova plačevanja Tarifna komisija pri občinskem svetu za delo je pregledala že 35 od 50 predloženih tarifnih p ravilnikov. O ugotovitvah komisije je 22. maja na samostojni seji razpravljal zbor proizvajalcev. Slabost večine novih tarifnih pravilnikov je v tem, da premalo upoštevajo plačevanja po učinku dela. Razprava o normah, akordu in enoti proizvoda kot merilu za- novi način plačevanja je dosegla nekaj uspeha, tako da se podjetja trudijo uvesti v proizvodnjo kar največ norm in akordov. Vendar so pa zašla v drugo skrajnost, ker je v večini tarifnih pravilnikov čutiti močno' težnjo po povečevanju tarifnih postavk (povprečno od 15 do 35%). Za plačevanje po učinku smo se odločili, ker smo želeli v delavcu zbuditi zanimanje za dvig proizvodnje in povečanje storilnosti dela. K temu bi ga moralo spodbujati merilo: več ko narediš, več dobiš! V tem je tudi ves pomen stimulativnosti nagrajevanja po učinku, ki vsebuje dobre strani tako za delavca — proizvajalca in tudi za družbo. Ker je večina podjetij predvidela povečano storilnost dela in tej storilnosti primerno in tudi neprimerno povišala tarifne postavke, smo ostali s plačevanjem po učinku zaradi tega na isti ravni kof smo bili lani. Delavec zdaj ve: lani sem dobil na uro 48 din, letos jih bom pa po novem tarifnem pravilniku dobil 56. Ker so mu z višjo tarifno postavko višji prejemki zajamčeni, ne moremo računati, da bo želel proizvajati več kot je lani. Podjetja so pri sestavljanju novih-tarifnih pravilnikov šla v skrajnost zviševanja tarifnih postavk in s tem »manjšala, v nekaterih primerih pa tudi v celoti odpravila, gibljivi del plač, to je tisti del prejemkov, ki smo ga doslej izplačevali v obliki dobička in je vsaj malo stimulativno deloval na proizvodnjo. Osnova novih tarifnih pravilnikov zato ne sme biti v višjih tarifnih postavkah, ampak v tem, da z načinom nagrajevanja delavcu pod pogojem, da bo proizvajal več, zagotovijo tudi višje prejemke. Oglejmo si še nekaj slabosti v novih pravilnikih, ki niso redke. Nekatera podjetja skušajo prevarati tarifno komisijo z nepravilno izračunanimi po-vprečki plač iz lanskega leta. Vse nadaljnje analize so zato napačne In bodo, v kolikor tarifne komisije prevare ne bo odkrila, škodile predvsem podjetju. Ponekod skušajo utemeljiti zvišanje tarifnih postavk z letos predvidenim povišanim kvalifikacijskim sestavom. Je nekaj primerov, ko predvidevajo podjetja tudi 50% višji kvalifikacijski sestav kot lani. Ker vemo, da nam prav na Dolenjskem kvalificiranih ljudi zelo primanjkuje in je torej nemogoče v enem letu izpreme-niti kvalifikacijski sestav za 50%, lahko označimo tudi tak poizkus za varanje. Nekatera podjetja so zvišala osebne prejemke tako, da so občutno oškodovala sklade, druga pa spet utemeljujejo zvišanje tarifnih postavk s povečano proizvodnjo, ki je precej večja od tiste, ki jim jo nalaga družbeni plan. Zbor proizvajalcev je skle-* nil, da bo tarifna komisija v vseh primerih neutemeljenega in prevelikega zvišanja tarifnih postavk odstopila pravilnike v razpravo zboru, ki bo v takšnih primerih odločal. Gospodarstvo v okraju je še zelo veznostml. Zbor proizvajalcev zato priporoča vsem podjetjem, naj krepijo svoje sklade. 75% pri nas zaposlenih ljudi je polproletarcev, kvalificiranih delavcev' in strokovnjakov nam primanjkuje. Podjetja naj zato posvetijo več pažnje razponom za kvalificirana In vodilna delovna mesta, ker so oni, ki ta mesta zasedajo pri nas, v večini primerov edini proletarci, ki jih* imamo. DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK — VA2EN INSTRUMENT Občinski ljudski odbor bo junija sprejel odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku. Meril za določanje stopenj tega prispevka ni mogoče določiti, dokler niso sprejeti novi tarifni pravilniki v podjetjih. Zbor proizvajalcev je sklenil, da bodo z raznimi stopnjami dopolnilnega proračunskega prispevka obremenjevali progresivno le tista podjetja, ki bodo v novih tarifnih pravilnikih povečala postavke za več kot 15% (ia 7,2% morajo povečati vsa podjetja tarifne postavke zaradi draginjske' doklade, ki pade letos v njihovo breme). Progresivna stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka naj bo opozorilo kolektivom podjetij, ki postavke povišujejo za več kot 15%. Vsak delavec bo razliko vračal iz »svojega žepa« v obliki dopolnilnega proračunskega prispevka. URESNIČENJE PLANA V I. ČETRTLETJU • V prvem četrtletju nismo uresničili nalog dinamičnega plaga, saj je bil letni plan do 31. marca uresničen le z 81.1%. Kljub temu so nekatere pa- mlado, obremenjeno je z velikimi ob- noge, zlasti promet, obrt, trgovina in gostinstvo dosegle v prvem četrtletju letošnjega leta realizacijo, ki je mnogo boljša od one v istem obdobju lanskega leta, Uspeh industrije bi bil mnogo boljši, če ne bi skupnega odstotka pokvarila podjetja z nizko realizacijo kot so: Industrija motornih vozil, Tkalnica, Keramika in delno Novoles. Posamezna podjetja niso Izpolnila svojih nalog lz deloma upravičenih razlogov, vendar morajo vse zamujeno Čimprej nadoknaditi, da ne bi dinamika plana trpela še naprej. Bruto proizvod se je v prvem četrtletju povečal za 7%, toda ne na račun porasta delovne storilnosti. Število zaposlenih se je v tem obdobju povečalo za 6%. Ker je v planu predvideno 5 do 7% povečanje delovne storilnosti, bodo morala podjetja o storilnosti resno razmisliti. Morali bomo povečati proizvodnjo v prihodnjih mesecih za 6% brez najemanja nove delovne sile, ali pa število zaposlenih zmanjšati vsaj za 4% in obdržati isto raven proizvodnje. Dejstvo, da nekatera podjetja pri sprejemanju novih tarifnih pravilnikov zvišujejo svoje proizvodne plane, je dokaz, da v začetku leta sprejeti plani niso bili dovolj stvarni. Občinski ljudski odbor mora spremljati uresničevanje plana na svojem področju. Zato potrebuje vrsto podatkov iz gospodarskih organizacij za izdelavo raznih analiz. Da bi to omogočili, so na zboru proizvajalcev sprejeli sklep, da bodo vsa podjetja odslej pošiljala mesečna »N« poročila tudi občinskemu ljudskemu odboru. Vsa manjša podjetja, ki so pavšalizirana, pa bodo odslej morala sestavljati tudi polletno bruto bilanco in jo dostavljati občini. Stran 4 RAZMIŠLJANJA O »KRITIKI« MLADIH LJUDI V ORGANIH UPRAVLJANJA IN V VODSTVIH NAŠIH ORGANIZACIJ »Zakaj te pa imamo?« Prišel je podjetje, mlad, neizkušen, iz šole. Se spomnite, kako vam je bilo pri srcu, ko ste prvič prestopiti prag delovnega prostora? Vse je novo, v$e tuje, vsega je preveč. Potem je počasi »poznal podrobnosti, ln celoto in bi bil kar naenkrat ves »naš«. Ljudje odrivamo sosedom naprej nekaj malega, »da nam pomagajo*, nato pa vedno več in več. Tako se je zgodilo tudi temu mlademu delavcu. Zadolžili so ga najprej s čisto preprosto akcijsko nalogo (razdelil je nekajkrat sindikalne znamkice!), nato pa z drugo, $ tretjo in tako naprej. Nikoli mu nihče ni posvečal več pozornosti, nihče ni smatral za potrebno, da mu kaj več pove o delu v sindikatu, o njegovih nalogah. Vse, za kar so ga konkretno zadolžili, je napravil hitro in dobro. Vse — da, toda to so le malenkosti, kar je delal do takrat. ' Pa je bilo leto okoli in moi se je znašel na kandidatni listi. Smo pač taki — če so volitve, tri črtamo in pika. Možakar je bil izvoljen v odbor, v odboru pa so ga »pretentali«, da je postal predsednik. Malo se je sicer otepal (zato sem zapisal, da so ga pretentali!). Ni mu bilo jasno, kaj dela predsednik. Zato smo ga prihodnji mesec spet videli, ko je razdeljeval sindikalne znamkice. Da bi sklical sejo? Zakaj pa. kdo mu je pa to naročil, kdo jo pa zahteva, kdo pa sestavi dnevni red? Saj so ga vendar iavollli za predsednika zato, ker je lani pridno delal.' Tako »o minili trije meseci Tedaj ga je najprej pičil oni, ki je bil najbolj glasen v starem odboru, »Hej — ti, kakšen predsednik pa si? Boš sklical kakšno sejo? Bo sindikat kaj migal?« (Najbrž je to »odličen način pouka,« kajne?) Fantu je zavrelo v glavi. Seja? Mi-ganje? Mar ne delam ravnota-ko kot lani, saj imajo vsi člani znamkice! Pa se je obrnil na soseda pri stroju. Ta je pasiven član, ni mu vedel nič povedati. Povprašal je sekretarja',* ta mu je povedal preveč naenkrat, nič mu ni ostalo v glavi. Potem so mu priskočili na pomoč trije starejši odborniki, sklicaM so sejo. Na seji — po njem! Da ste ga videli! Rdel in zelenel je, kot »šestnajstletnima« se je obnašal. Kdo se ne bi? Toda, tovariši kritiki, kje ste bili vi vsi skupaj tri mesece? Zakaj pa imamo vas, kot ste vi njega vprašali na prvi seji po treh mesecih? Zakaj ste ga — neizkušenega in pridnega, vtaknili v to funkcijo, ki ste zanj vsaj v večini vedeli, da je »star« šele eno leto? Mar ga ne bi leto ali dve šolali z lastnimi izkušnjami? Mu ne bi dali še kakšne druge operativne naloge v odboru, da bi postopoma spoznaval tudi druga področja in se učil, učil!? Bojim se, da vam je bilo od začetka prav, da je sam, da si ne ve pomagati in da noče vprašati. Je domišljav? Je toliko samozavesten? ste ugibali in — molčali. Mlad je, ste skimavali z glavo in — spet molčali. Pa ni šlo dolgo. Tega j p. tlšfial čevelj, onega je žu-Ulo drugje. Kje je sindikat? Tu je Še tarifni pravilnik, predsednik je tu, eno leto V kolektivu, pa nič ne napravi Zakaj pa imamo predsednika7 Katico enostavno vprašanje kajne? Zakaj ga imamo? Saj ga vendar nimamo, če je takšen, ki ne zna. Nihče mu ne more očitati, da ni hotel! Očitamo pa lahko vam, starejšim, ki ste ga prepustili samemu sebi, da so ga vrtinci požrli, da se je zgubil v obilici nalog in dolžnosti. Sedaj sedi na sejah, tih in molčeč. Prisluhne, kadar sliši kaj novega in se uči. Drugi predsednik ga je razumel, po seji zavijeta vedno sktipaj proti domu. Sindikat spet dela, vse je v redu. Mar res vse? Ko ga opazujem, tega mladega, ponesrečenega predsednika, imam vtis, da tuhta. Tuhta in si beli glavo, zakaj on ni zmogel. Tuhta, zakaj mu tovariši niso prej, preden je prišlo do te sramote, pomagali, kot pomagajo sedaj novemu predsedniku? Bo šinila skozi njegove misli iskra, da so ga pravzaprav izkoristili, da bi se zanj skrili? Bo zlahka pozabil to bolečino, ko je moral odstopiti od predsedništva, ker ga ni zmogel? Kdo je kriv za neuspeh? On sam? Ne bo zame- ril vam, kritikom, ki ste morda na tihem uživali ali pa se po tihem nanj jezili? Le kdo bi odgovoril na vsa ta zamo lana vprašanja. To je notra njost človeka, ki je bil ranjen Mogoče bo prestal to brez posledic, morda mu bodo ostali za vse življenje spomini na to neljubo dogodivščino. Notranjost človeka! Psihologi bi se morali z njo ukvarjati, pa jo krojimo sami, delavci, drug drugemu, hote in nehote, z dobrimi in morda včasih tudi slabimi nameni. Sestavek sem pobral na dveh sejah. Na eni nekaj, na drugi nekaj. Obe sta mi dali celoto. V vseh, ki so tu opisani, je združeno vse zlo in vsa dobrota sodobnega človeka — funkcionarja, upravljavca. Prvi del človeka je dmla družina in šola, drugega da delo. Ali ga znamo mi, »-starejši v proizvodnji*', sprejeti medse, ga oblikovati in iz njega napraviti tovariša? Kdo bi po opisanem slučaju to trdil s stoodstotno zanesljivostjo? M. G. 19 J A G 0 D A" v Birčni vasi piariitaziii sadovnjak z nad 3o0 drevesi. Lotos so drevesa že velika ln potrebna nege. Spomladi so pdo-n!r.1j nasekali kole in nakolill drevesa ter privezali veje. Med dreves; in vrstami pa Je ostalo še dosti neizkoriščenega prostora. TovartS Dobrsek Je svetoval, naj zasadijo pionirji med vrste jagode. Lotili so se dela in polovico prostora so že zasadili z Jagodami. Po njih Je nova zadruga tudi dobila svoje ime — »Jagoda«., Sedaj pionirji pridno okopavajo jagode, gnojijo sadna drevesa in opra'vljajo vsa potrebna dela. Razen tega se pridno udejstvujejo rudi v krožkih Ljudske tehnike. Dečki Izdelujejo električne motorike, zvonce in drugo, deklic« pletejo nogavice, vezejo prtifik« itd. Z ustanovitvijo pionirske zadruge bodo dame še večje možnosti za pionirsko udejstvovanje, kar bo gotovo korak naprej v smislu nove šolske reforme. IJod vodstvom tov. Bunčcve so orldne pionirke posadile razna semena Sola v Birčml vasi Je bila zgrajena še za časa avstroogrske monarhije ln je bila med zadnjo vojno požgana. Po osvoboditvi so šolo obnovili. Za Izvajanje raznih poizkusov ln razvijanje naprednega gospodarstva Je Imela šola tudi maj nem vrt, ki pa kmalu po osvoboditvi nj več ustrezal. Na predlog Šolskega odbora je Kmetijska zadruga Ruperč vrh odstopila iepo parcelo ln z reformo novega šolstva je delo na novem vrtiu zazivalo. Pod vodstvom RtrotaovmjEika ObLO Novo mesto tovariša Dobr&ka je bil zasajen DPM v šentrupertu Mnogo je otrok, za ka.tere starši slabo skrbijo ln mnogo težkih posledic povzroča dejstvo, da sicer skrbni starši ne poznajo pravih vzgojnih prijemov, Tudj v Šentrupertu je del srbi za mladi rod prevzelo nase Društvo prijateljev mladine. Zdaj ima 83 članov — gospodinj, kmetov, delavcev, uslužbencev in prosvetnih delavcev. Tesno je povezano s šolo, z organi ljudske oblasti, z množičnimi organizacijami ln ustanovami. Društvo skrbi Vajenski dan v Novem mestu Iz dobrega podmladkarfa -dober član 23. maja so bile v Nov«m mestu ustanovljene obClnsUe komisije podmladka Rdečega križa. Konferenco Je vodil predsednik okraj nega odboTa podmladka BK Janez Solmajer; udeležil se Je tudi dan komisije za podmladek pri Glavnem odboru RK Slovenije Marjan FASimger ter tajnica Okrajnega odbora RK Mtttea 3all. Člani novih občinskih komisij za podmladek RK. ki so bili navzoči, so »e pogovorili o dedu ln nalogah Bol-sike mladine v vrstah RK. S sokovniki, ki JUii bo dal RK, bo mladina ^delovala sadne sokove ter se tako borila proti alkoholizmu. Nabirala bo sadje in ga polil jala otroškimi oddelkom naših bolnišnic. Otroke bo RK v Soli navajal k snagi m seznanjal z na. cimom dajanja prve pomočit navajal Jih bo k tovarištvu ln medsebojni pomoči. RK bo skrbel tudi xa poklicno usmerjanje mladih ljudi. Člani podmladka bodo *>- Proslava 100-letnice RK v Novem mestu V ponedeljek zvečer je bila v nabito polni dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu lepa proslava, namenjena 100-let-nici ustanovitve Rdečega križa. O pomenu Jubileja je govoril predsednik okr. odbora ing. Ivo Zobec, pel je pevski! zbor učiteljišča, sodeloval simfonični orkester Doma JDA in PD Dućan Jereb, program pa so izpolnjevale Se reoitaoije in glasbene solo točke. Akademije so se udeležili tudi predstavniki OLO in ObLO, okrajnega in občinskega odbora SZDL ter zastopniki delovnih kolektivov in usta-rtov. delovali v raznih proslavah in humanih akcijah. Organizacija si bo tako že mlađi rod vzgajala v dobre Člane tn skrbela, da bo mladina po Soli pravočasno »prejeta med člane Rdečega križa. K članku o zdravstvu, o katerem so razpravljali na zadnji seji OLO: posebno pereča je zobozdravstvena služba v okraju, saj nam manjka razen zobnih ambulant tudi kar 18 zobozdravnikov in več zobotehnlkov, da bi bili vsaj za silo kos vedno bolj razširjenim zobnim boleznim, zlasti pa kontroli in zdravljenju zob doraščajoče mladine — Na slik!: pogled v prenapolnjene prostore osrednje zobne ambulante v okraju, novomeSke Javne zobne poliklinike Teden RK v novomeški občini Letošnji teden Rdečega križa je bil ves v znamenju 100-1 et-nlce svoje ustanovitve ln pa 40-letnice KPJ. Tudi v ovome- Mm Jean-Henry Dunant, ustanovitelj Rdečega križa ški o'bčini je RK pokazal nekaj novih ln lepih uspehov, tako v porastu članov kot v raznih akcijah. Občinski odbor RK si je naložil nalogo, da bo nudil pomoč tudi šolskim 'kuhinjam, vajenskim mlečnim kuhinjam in delavski mladini v obratnih menzah. Smotnneje bodo uredil! patronažno službo RK in proti-tuberkulozno -lužbo z aktivisti RK. Vpeljali bodo tečaje za domačo 7 ivstveno pomoč in ustanovili aktive v tovarnah, podjetjih to delavnicah. Za jesensko ln zimsko sezono pa -na občinski RK v načrtu predvajanje filmov s področja zdravstva in zdravstvene vzgoje. Veliikia skrb RK ln njegovih komisij bo posvečena tudi mladini ln pionirjem, da si pridobijo tudi zdravstveno Izobrazbo s pomočjo raznih tečajev in p odimladkar j i RK na šolah. Prirejene bodo razne akcije, kot higiensko čiščenje razredov, urejevanje vrtov, priprava ze-lenjadi na šolskih vrtovih za ^ šOJjako kuhinjo itd. Podimliad-karjl ln člani krajevnih odborov RK bodo obiskovali tudi bolne ljudi. Velika naloga RK v letošnjem jubilejnem letu pa je tudi pridobivanje novih članov za to potrebno ln človekoljubno f-gan'zael'jo. Letošnji teden RK ie v novomeški občini zelo lepo potekal, o čemer pričajo poročila krajevnih organ lzaciij, ki so prispela v pisarno obč.. odbora RK v Novem mestu. V Otočcu so se na slavnostni seji pomenili o nalogah in proslavili 100-letnl-co. V Smarjeti so sklenili, da bodo z obiski po vaseh nabrali novih članov, v šoli so pionirji pisali naloge o RK in se vsi vključili v članstvo. V Dol. Toplicah so imeli lepo proslavo ln sklenil so ustanoviti aktive RK tudi pri KZ in gasilcih. Na Drč- so pionirji obiskali starejše ljudi. Vaščani Apnenlika na so očistili vodnjak. V Podhosti so pravtako s prostovoljnim delom uredili lm obgradllt pot do studenca. V Stopicata ln na Vršnih selih so podmladkarjl očistili prostor pred šolo, okrasili šolo s cvetjem ln pomagali starejšim ljudem. V Novem mestu so podmladikarj i pripravili na gimnaziji akademijo s sodelovanjem orksetra Dušan Jereb in pionirjev ln- mladine vseh novomeških šol. Tako je teden RK v novomeški občini prav levo uspel v znamenju obeh jubilejev: 100-letnice RK in 40-letnice KPJ tn dal novih pobud ln poleta vsem članom RK v občimi. M. T. Vajjenci novomeškega okraja so letošnji svoj dan proslavljali kar najlepše. V Novem mestu se je zbralo že pred deveto uro na Loki 125 vajencev lz treh vajenskih šol; Črnomlja. Šentjerneja ln Novega mesta, da so se pomerili v troboju v petih lahkoattlet-sklh disciplinah: v teku na 100 in 1000 metrov, v metu krogle, v skoku v višino in daljino. Vsaka šola je tekmovala z ekipo treh udeležencev, poleg teh pa so tekmovali tudi se Izven konkurence lz Novega mesta. Rezultati so bili naslednji: V teku na 1000 metrov: 1. Macedoni s časom 2,55-04 (N. m-), 2. Žalec (C.) 2,57-Ott 3. Skrbeč (N. m.) 3,02 — na 100 metrov: 1. Zaletel (N. m.) 1,1,9 2. Žalec (C.) 12.2 ln 3. Prosenik 12,9. Krogla — 5 kg: Hrnstar (N. m.) 11,10 m 2. Verščaj (C) xi,oa. 3. Losele (N. m ) 10.56 m. Skok v visino: Kastellc (N. m.) 155 cm, Kavšek (N. m.) 150 cm. Koprlvnik (N. m.) 145 cm. »kov v daljino pa: Zaletel (N. m.) 5,88 m, 2. Derganc ,kdje, pihanje protestih pisem oblastem zaradi krutega ravnanja z jetniki v kaznilnicah ln taboriščih. Taka akcija je uspela v letih 1929 3n 1£30, da so jetniki v Sremskl Mitrovlct na pritisk javnega mnenja dobili nekaj več svobode. Rdeča pomoč pa jih jc tudi podpirala pri gladovnih stavkah ln zah- tevala v svojih vlogah od takratne oblasti, da preneha s terorističnim režimom nad kaznjenci. To je podprla tudi delegacija slovenskih in srbskih žena, med njim je bila tudi pokojna tovarišica Ana ZiherI, ki je bila žo takrat članica prvega Pokrajinskega odbora Rdeče pomoči. Dosegle so v Beogradu, da so odstranili upravnika zaporov v Sremskl Mi-trovici, kar je le olajšalo položaj naših ljudi. Ko je postal leta 1935 minister za notranje zadeve duhovnik dr. Anton KoroSec, je Izvedla Rdeča pomoč široko zasnovano podpis-no akcijo, v kateri so zahtevali odpust političnih kaznjencev. Rdeča pomoč pa je s temi akcijami prodrla tudi med nepartijske množice in se je leta 1935 preimenovala v Ljudsko pomoč, ki se je ohranila pri nas vse do leta 1942, ko je dobila ime Slovenska narodna pomoč. Ljudska pomoč je podpirala naše zaprte borce v francoskih taboriščih, ki so se udeležili Španskih borb, poleg tega pa je po letu 1938 organizirala protestne akcije zaradi krutega'ravnanja z zaprtimi komunisti. Tako so poslale brzojavko v tem smislu raznim ministrom tovarišica Vida Temišlčeva, mati Edvarda Kardelja In Darinka Kovačlč. Te so Javni proglas tudi podpisale In bile zato zaprte. Ljudska pomoč Je organizirala tudi akcijo, da bi oblast izpustila tovariše v Bileći leta 1939 In 1940 ter 1941 Iz IvanJIce. Leta 1939 je bila v Zalogu pokrajinska konferenca Ljudske pomoči, ki jo je vodil tov. Tone Tomšič in takrat so sprejeli sklep, da ustanove odbore Ljudske pomoči po tovarnah, ustanovah, v vaseh In ulicah v mestih. Ti odbori r.o začeli aktivizl-ratl širok krog poštenih delovnih ljudi In tako so bili pripravljeni na usodo leta 1941. Druga svetovna vojna Je tudi organizaciji P.dcPega križa pri nas naložila nove naloge. Kakor je vodstvo takratne kraljevine Jugoslavije Izdalo svoj narod, tako 'tudi organiza- cije Rdečega križa niso v tej težki preizkušnji našle prave poti med naše borce, ki niso dobili takrat pomoči niti od enega nacionalnega društva Rdečega križa. Zato Je bilo treba tudi tu najti ustrezno obliko. Pri nas je zaživela Slovenska narodna pomoč, ki je bila prava naslednica Ljudske pomoči, prežeta z idejami Rdečega križa in je s posebnim ozi-rom na razvoj borbe tudi našla vsebino In obliko dela te pomoči. Vodstvo Je bilo v rokah tovariša Mihe Marinka ln se je preselilo na osvobojeno ozemlje. Njeno delo je bilo razdeljeno v sledeče sektorje: organizacijski sektor, ki mu je bila poverjena organizacija osnovnih enot, zaporniiki sektor, ki Je skrbel za pomoč zapornikom, internlrancem, ilegalcem, družinam zapornikov ter partizanov, intendanta, ki Je zbirala živež, obleko, in končno blagajna, ki je skrbela za razne denarne akcije za potrebe te pomoči, Ta sektor je Imel zvezo tudi s flnančno-gospodar-sklm odborom pri IOOF. Brezštevilne so bile akcije in uspehi vseh teh sektorjev dejavnosti Slovenske narodne pomoči, vse so bile viden in živ odraz povezanosti vsega naroda z borci v gozdovih In aktivisti ter z Osvobodilno fronto. Podobna oblika samopomoči je zrastla tudi v ostalih krajih naše države, v kateri se je zrcalila skrb Komunistične partije, današnje Zveze komunistov, ki jc tudi v najtežjih pogojih skrbela za žrtve fašističnega terorja In za svoje borce v gozdovih. Zal pa so se narodne organizacije Rdečega križa v tem času usmerjale le v pomoč ožjega kroga, v večini primerov pa so postale Pomočnice okupatorja ter njegovih hlanetv Zato je Jasno, da na osvobojenem ozrmljn nismo priznali t*ke organizacije Rdečega križa. V naših razmerah In borbah pa je rasla misel ustanovitev lastne organizacije Rdečega križa In ta je bila res ustanovljena septembra leta 1914 v Drvarju kot organiza- cija Rdečega križa svobodne Jugoslavije. Takoj v jeseni tega leta so nastale po vsem osvobojenem ozemlju podobne organizacije Rdečega križa, najprejc po rajonih, kasneje po večjih krajih, sedežih krajevnih odborov nove ljudske oblasti, ki so v smislu Idej RK in njenega ustanovitelja Dunanta ter po vzorih Ljudske pomoči nadaljevale svojo pomoč in delo ter ob zmagi naših partizanov tudi te prešle v novoosvobojeni domovini v dejavnost, ki ji je zapisala novo pot NOB. Tako prerojena je organizacija Rdečega križa Jugoslavije začela v sklopu z ostalimi organizacijami svojo veliko poslanstvo, zapisano že v ženevski konvenciji in v uspehih Rdeče ter Ljudske pomoči med obema vojnama in v NOB. ' V povojnem obdobju graditve socializma je tudi Rdeči križ Jugoslavije naredil velik korak pri prevzgoji ljudi v tovarištvu in zdravstveni presveti. Število članstva stalno narašča, saj šteje v vsej državi nad dva milijona 600 tisoč članov. Vendar pa smo na Dolenjskem člani te organizacije le v zelo skromnem odstotku ln naj bi bilo geslo letošnjega leta stoletnice Rdečega križa: vsak državljan, vsak mladinec, vsak Šolar — član Rdečega križa! V vseh povojnih letih jc bila tudi vloga Rdečega križa silno velika ter pomembna, saj rastejo novi kadri, ki pomagajo na vseh področjih zdravstvene 5n socialne dejavnosti. Ob pomoči Rdečega križa ter njegovih organizacij je prejelo nad 426 tisoč mladink v tečajih aa vaško mladino osnovne pojme ln znanje Iz higiene ter zdravstva, nad 320 tisoč ilh jc posečaln tečaje aktivistov Rdečega križa, nad deseUlgoč« žena je obiskovalo tečaje za nego bolnikov, v stot!soče pa gre Število * aktivistov, kMerib nalogi ze dv'gatl higiensko raven naSe države ln čuvanj^ ljudskega zdravja. Marjan Tratar r KULTURA IN PROSVETA 0 prvem deiavskem društvu v Metiik (Nadaljevanje ln konec) Spi« z Imeni navedenih to neto 10. 3. 1909 Iz Metlike zopet poslali na glavarstvo v Črnomelj s pripombo, da so imenovani »zoper društvena pravila društvo razdrli in preostanek blagajne ter drugo Imetje med seboj razdelili.« Med akti Je nato Se tretji dopis z dne 16. 3. 190«, kjer Okrajno glavarstvo v Črnomlju poziva zadnji odbor raspušče-nega društva, da objavi razpust društva v uradnem listu. Na hrbtni strani tstega lista pa 27. 3. 1908 metliško županstvo vabi Obrtno zadrugo v Metliki, naj s sodni jo uveGjavi svoje pravice do razpusčenega društva, Iz vsega navedenega spoznamo, da je bilo »Delavsko izobraževalno društvo Danica« ustanovljeno jeseni 1906. leta, oeprav je pravno, obstajalo Sele Tudi Okorn je potrdil, da je bil prvi predsednik društva mizarski pomočnik Franc Prus. Ta je kot pomočnik delal na Dunaju-in se tam veliko družil z Metlicanom Karlom Fuxom, ki je na Dunaju študiral za Inženirja ln bil eden prvih belokranjskih socialistov. Danes živi Fux v Ameriki. V Metliko se je Prus vrnil kot prepričan socialist in temu primerno sta s Korenčlčem tudi usmerila delo v društvu. Okorn se spominja, da »o ČCani »Danice« delali tudi skupne Izlete in ko Je poleti 1908 kakih 25 metliških pomočnikov prikorakalo v sosednji, sedem kilometrov oddaljeni Gradec, se je ob prihodu v vas lz mladih grl utrgafla navdušena pesem: Glasno zaori pesem na glas, delavci kvišku, zdaj je vaš čas! Žulji na rokah, to naša je čast, pesem slovenska, to naša je slast! Kd& jlb j« naučil te pesmi, se Okorn ne spominja več. Prav tako se ne spominja zadnjih homatij v društvu, ko so si člani preostali denar razdelili, namesto da bi ga po pravilih prepustlij Društvu mojstrov. Okorn je namreč že 9. septembra 1908 odšel v Ljubljano, kjer se je zaposlil kot krojaški pomočnik Kljub pomanjkljivostim so navedeni podatki s skromnim arhivskim gradivom vred dovolj zanimiv prispevek prvih začetkov naprednega delavskega gibanja v Beli krajini ln je vredno, da se z njimi seznani tudi naš braliec. Jože Dular Pevski zbor ln orkester v Kopitarni? V Kopitarni v Sevnlq s0 te dni, resno razpravljali o obnovitvi pevskega zbora v tem 400-elanskem kolektivu. Pevcev tn pevk s« je do sedaz zbrailo okoli 40, razpravljajo pa še o ustanovitvi orkestra. Na prvem sestanku so se pogovorili o sestavi In predlagajo, da bi imel orkester 13 članov. Razvijaj bi s« v dveh smereh — umetniški ln zabavni. S tem bi se kulturno delo vtem sindikatu izredno poživilo. Upajo, da jih bo podjetje pri tem podprlo. Ob vpisu delavcev in uslužbencev na univerzo Univerzitetni sve*, ljubljanske univerze je 5. maja objavil v »Delu« nrograme sprejemnih izpitov za vpis na posamezne fakultete za kan^idrtc, ki se Cele vpisati na univerzo, pa nimajo predpisane Šolske izobrazbe. Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih v Ljubljani je 1. maja objavil v »Delu« razpis tečajev za tiste predmete, ki so Vesti z novomeške gimnazije Ženski zbor dijakinj bolničarske Sole iz Novega mesta, v katerem poje izmed 31 gojenk kar 30 deklet. Zbor ima lepo oblikovane glasove, posebno lepo barvani in močni so alti. Zbor vodi ravnatelj šole Ludvik Ahačtč Univerzalni učitelj-da ali ne? Anton Okorn, eden izmed dveh Se živečih članov »Danice« od 24. 1. 1907, ko je lz Ljubljane prejelo potrjena svoja pravila. Društvo je živahno delalo dve leti, nato pa se je je jeseni 1908 razšlo, verjetno lz razloga, kj ga je bil navedel Jurman (vlom in oplenitev blagajne). Zanimivo je, da je bil na podlagi seznama zadnjega odbora odkrit še drugi danes živeči član tega,društva v Metli i -ki, krojaški mojster Anton Okorn, ki je v glavnem potrdil vse navedb« pokojnega Juf-mana. Po njegovih Izjavah je bila »Danica« predvsem društvo pomočnikov in so bili v njem včlanjeni le redki mojstri. Takrat je bilo v Metili ki čez 60 pomočnikov ln jih je kak mojster imel tudi po osem. »Danl-fcarjl« »o podpirali tudi tuje potujoče pomočnike, članarino pa so člani plačevali tedensko, ln sicer ob nedeljah, ko jim je blagajnik prejemek zaznamoval s(podpisom in žigom v njihovi knjižici. V petek 22. maja so se zbrali na posvet vsi upravitelji sol občine Sevnica in člani ZK — učitelji. Imeli so posvet o ocenjevanju prosvetnih delavcev, na dnevnem redu pa so bila tudi druga organizacijska vpraSanja. Zaradi aktualnosti ocenjevanja povzemamo nekatere misli iz razprave okoli tega problema. Razprava o ocenjevanju je pokazala, da se sistem treh ocen ni najbolje obnesel ter da manjka med ocenama »zadovoljuje« in »se odlikuje* se vmesna stopnja. Udeleženci so smatrali (morda je tu živa vez med šolskim ocenjevanjem, ki ima 5 ocen!), da je skok od ene do druge ocene prevelik. Baje so to pomanjkljivost opazili tudi v drugih krajih. Posebno mesto v razpravi je dobilo vprašanje, kaj vse naj učitelj na vasi dela razen svojega osnovnega dela v soli, koliko funkcij naj prevzame itd. ker je izven-šolsko delo eden izmed elementov ocene za prosvetarje. Kako je glede učiteljev, ki so pred upokojitvijo,, in kako z mladimi. Zaključki razprave so pokazali vseskozi objektivno gledanje na vsa načeta vprašanja. Načelno so bila razjasnjena vsa ta in se druga vprašanja. O delu učitelja na vasi je bilo izrečeno mnenje, da naj ne bo tam prav vse, od predsednika prosvetnega društva do blagajnika gasilcev in pobiralca članarine SZDL. S pravilno razdelitvijo dela na območju kraja šole je potrebno mobilizirati večje število državljanov, ki ob malenkostni pomoči učitelja lahko prav dobro opravljajo vrsto enostavnih funkcij v društvih in organizacijah. »Poklicno funkcionar-stvo« je prav gotovo škodljivo in tudi ni v skladu z načeli, da naj v upravljanju in vodenju vsega društvenega dogajanja pri nas sodeluje čim več državljanov. Pomoč učitelja našim preprostim ljudem pri prvih korakih v nova področja udejstvovanja pa je vsekakor zaželjena. Ugotovili so tudi, da je položaj prosvetnega delavca pri nas resnično poseben položaj: že zaradi izobrazbe, kjer je poudarjena vzgoja ljudi, imajo učitelji posebne naloge v šoli in izven-nje. Dela se pravzaprav ne da razmejiti; nova šolska reforma ima osnovno nalogo, povezati pouk z življenjem najbližje okolice. To pa bo učitelj lahko spoznaval le, če b© na tem pod- ročju resnično tudi doma, se pravi, če bi živel in dihal z ljudmi ln s problemi, ki jih ti ljudje okoli njega rešujejo vsak dan. Dvoličnosti in enostranske vzgoje naše mladine ne moremo dopuščati, če naj se držimo gesla iz Programa ZKJ, da je socializem za ljudi in zaradi ljudi. -ok 13. in 14. številka »Stezic«, glasila dijakov novomeške gimnazije je izšla v počastitev 40-letnice KPJ. Prinaša članek prof. Robide Ob 40-letnlcl KPJ, dve dijakinji I-b razreda Justina Mam ln Francka Majzelj objavljata spomine iz NOB. Napisali sta jih ob pripovedovanju staršev ln sorodnikov. Crtici nosita naslov »Ni se več vrnil« in »Pozabiti? .. .« List prinaša tudi odlomke iz dveh šolslkih nalog, objavljene pa so tudi pesmi Ivana Povšeta. Fl-luške. Katrin Itd. Nekaj je 'vdl Juniusove proze in poročil. Aktiv LMS na gimnaziji pripravlja za sredo junija prireditev »Kaj veš, kaj znaš«. Nastopali bodo znani ln neznani talenti — mladi glasbeniki, pesniki, fliterati. recltatorjl, pevci in. pevke, torej vsi tisti, ki hočejo pokazati, kaj so se naučili Izven šole. Prireditev bo v čast 40-letnice KP. Aktiv bo povabil k nastopanju tudi dijake vajenske šole ln učiteljišča. Na tekmovanju mladih mate-matikov v Ljubljani, kler ie sodelovalo 190 dijakov srednjih šol lz vseh gimnazij v Sloveniji, je dobil drugo nagrado dijak IV. razreda gimn. ln predsednik razredne skupnosti "a- nez Kramar lz Lutrškega sela. Nagrajen je bil s tehničnim še-stilom in k knjigo Miroslava Adlešiča »Svet svetlobe ln barv*. Prirodoslovni krožek, ki šteje 40 članov in ga vodi prof. Fa-bjan, prireja predavanja lz področja naravoslovnih ved. Tudi botanične ekskurzije ln obiski tovarn so v njegovem delo-krogu. Udeležil se bo tekmovanja prirodoslovnih krožkov v Ljubljani. Tudi fotografski krožek je na gimnaziji zelo delaven. Ima 26 članov. Dijaki sami fotografirajo ln razvijajo slike. Za delo v krožku je silno zanimanje, zato je uprava šole kupila fotografski aparat. predpisani za izpite na posameznih fakultetah. S temi tečaji želi pomagati vsem kai-di-datom, ki se žele vpisati na univerzo že letos in bodo v začetku septembra morali delati sprejemni izpit. Rok za prijave je 30. maj. Sprejemni izpit na univerzi bodo morali opraviti vsi tisti kandidati, ki nimajo predpisanih Sol, bili pa so vsa 4 leta na uspešnem praktičnem delu v gospodarstvu oz. kaki drugI družbeni dejavnosti ali pa so delali v državnih organih, za-, vodih, gospodarski., ali družbenih organizacijah. Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih bo takim kandidatom pomagal s tem, da jih bo pripravil za sprejemni izpit za vpis na posamezne fakultete. Vsi delavski kolektivi, podjetja, ustanove, organizacije ln sindikalne organizacije v teh kolektivih, kot seveda tudi posamezniki naj pošljejo zato najkasneje do sobote, 30. maja prijave na naslov: Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih LRS, Ljubljana, Erjavčeva 18-1. Prijava naj obsega naslednje podatke o prijavljenem: Ime tn priimek, poklic, zaposlitev, podatke o zadnjem Sedanju, na katero fakulteto se želi vpisati ln točen naslov prijavljene*.. Zahvala Johnu Lokarju Uprava Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu se iskreno zahvaljuje svojemu dolenjskemu rojaku Johnu Lokarju, ki je na oddihu v Pokojnlcah v Radohovi vasi, za krasno darilo. John Lokar je daroval knjižnici komplet Ameriškega družinskega kole- Šola - tečaji - kuha... Tokrat smo ooiafcaM RAJKO POČKARJEVO, učiteljico gospodinjstva v Kostanjevici. Po nekaj letih učiteljskega službovanja se je upisala v gro~ beljsfco šolo, ki jo je končala pred tremi leti, nakar je nastopila službo na sedanjem delovnem mestu, Povadala na-fri je: — Tu vodim dvoletno kme-tijsko-gospodinjsko šolo, ki je bila ustanovljena pred tremi Razstava najmlajših v Brežicah Za praznik »Dan mladosti« so v soboto odprli v mali dvorani Doma J L A v Brežicah razstavo risb otrok predšolske dobe. Razstavljene risbe so večinoma delo otrok od Štirih do Šestih let- Največ risb so na razstavo poslali otroški vrtci Brežice — mesto ln Okolica. Videm - Krško, Senovo. Sevnica in Kostanjevica na Krki. nekaj risb pa Je na razstavi tudi od otrok, ki so začeli risati \ predšolski dobi doma popolnoma Spontano in Iz notranje potrebe Tako Je torej v razstavni dvorani prireditelj razstave — Posavski muzej — dokaj popolno prikazal risarsko delo naših najmlajših 1/ celega Posavja. V zadnjih desetletjih so umetniški lin pedagoški krogi v svetu in tudi pri nas postali pozorni na risarsko izražanje otrok predšolske dobe, saj so jim bila njihova samohotna nastala dela zrcalo otrokove duševnostl in fantazije ter navodilo za estetsko vzgojo otrok višjih starostnih stopenj Zato prirejajo danes tovrstne razstave v mednarodnem merilu ln vedno pogosteje tudi pri nas. Tudi Posavski muzej Je letos v načrt svojih razstav uvrstil razstavo otroških risb predšolske dobe, kei žefll prikazat) našim vzgojiteljem ln prebivalcem Posavja spontano risarsko Izražanje otrokove du-Sevnosti v prvih letih njegovega življenja, ko š> ni nanj vplival? šola ln razne smeri današnje ci vluzaolje. Obiskovalci takšne razstave so postavljeni pred dokaj zahtevno nalogo, da se poglobijo v dušev-nost .petletnega otroka, da čim bolj tenko prisluhnejo vsem odtenkom njegove samorasle ln bujne domišljije, ki se svobodno sorehaja v svetu pravljic, devetih dežel, ubogih ln plemenitih pastork, v svetu večno pri vične narave kjer vedno zmaguje dobro ... *,.,^nhn'm k'<»r so dobfa In plemenita dela vedno pravično poplačana, vsaka hudobija pa doživi zasluženo kazen, Marsikdo, ki ga je val sodobne civilizacije odtujil preprostosti najzgodnejše otroške dobe. bo pač težko razumel preprostost, neposrednost in Iskrenost otrokovega risarskega Izražanja, čeravno je v njihovih risbah z bogato fantazijo izpove-dana najlepša doba človekovega Življenja, tisti čudežni svet »enajste šole pod mostom«, ki se otroku brž ko prestop) šolski prag, začne- razblinjati in Izgubljati za vedno. »Sankanje in smučanje«, njihovi najbolj priljubljeni motivi, so otroci doživeli tako globoko, da je v njihovih risbah dinamika delanja večkrat ujeta tako impresivno in elementarno kot bi Jo težko izrazil tudi šoUani slikar. Pozabimo za nekaj časa skrbi vsakdanjega življenja in vsaj nekaj trenutkov prisluhnimo iskreni govorici naših najmlajših! Antifon Sofist: Življenja ne moreš postaviti nazaj kojkor figuro pri šahu. Lenuhu je bolezen praznik, ker mu ni treba na delo. Značaj se nujno razvija po okolju, v katerem prebije človek večji del dneva. in sicer enodnevne za konzerviranje mesa, sadja, pripravljanje šolskih malic in druge. Imeli smo tudi predavanja po vaseh o higieni in zdravi prehrani, ki so bila združena s predvajanjem filmov. — Poučujete tudi na osemletki? — Na šoli imamo tudi krožke kuhanja za fante in dekleta 8. razreda. Krožek imamo dvakrat na teden. Delajo do- bro in z vesieljem — tudi fantje, posebno pa Bučar in Glo-bevnik. Prihodnje šolsko leto bo kuhanje reden pouk na šoli in bo imešeno v urnik. Malo se je zamislila in dodala: — Ne smem vam pozabiti povedati, da smo v zelo dobrih odnosih s pionirsko šolsko zadrugo- Ona nam odstopa svoje pridelke, kar poceni prehrano in gospodinjski pouk. darja ter s tem spopolnii velike vrzeli, ki jih ima knjižnica v slovenskih izdajah izven Jugoslavije. Največ izseljencev je ravno iz Dolenjske in zato je tudi njihov delež v slovenski literaturi izven Jugoslavije zelo pomemben. Naloga osrednje dolenjske knjižnice je tudi v tem, da zbira vse, kar je pisanega ali tiskanega o Dolenjski in tudi dela dolenjskih avtorjev. Zato prosi uprava Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu vse izseljence, naročnike Dolenjskega lista, da posnemajo plemeniti vzgled Johna Lo-karja ter odstopijo Študijski knjižnici slovenski tisk, ki ga lahko pogrešajo. V poštev pridejo knjige, brošure, časniki in časopisi in podobno. Vsakemu darovalcu se bo knjižnica javno zahvalila ti Dolenjskem listu. Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu, poštni predal 29, Jugoslavija. Prisrčna življenjska vedrina OB GOSTOVANJU PD GLUHIH »VITA ZUPANČIČ« V NOVEM MESTU IN TREBNJEM Lepaki v Brežicah še vabijo leti- V začetku smo imeli precej težav, ker nismo mogli dobiti primernih prostorov. Pouk smo imeli celo v farov-iu, v drvarnici vn v Bučarjevi gostilni. V tem Šolnkem letu smo dobili v osemletki sodobno urejeno kuhinjo, kjer imamo praktičen pouk. Solo je končalo že 26 absolventov. — Kam gredo absolventke po šoli? ; — Večina nh ostane doma, nekaj pa jih gre v s\lužbe. Lani sta Šli dve absolventki na delo v počitniški dom v Stru-njan. Ena bo šla tudi letos. Pa tudi drugod se zaposlijo- — Imate tudi tečaje? . — Lani »mo imeli enomesečni tečaj v Črneči vasi, ki ga je obiskovalo 25 tečajnic. Organizirali smo tudi zimske tečaje, prirejamo r>a še krajše Gostovanja Kulturnoprosvet-nega društva gluhih »Vita Zupančič« iz Ljubljane ln njihovega obiska minulo soboto ln nedeljo v Novem mestu ln Trebnjem zlepa ne bo pozabil, kdor jih je videl. In slišal! Slišal ubrani ritem njihovih plesnih korakov ln pozdravne besede zastopnika društva ter njegovo recitacijo »Mi nismo gluhi.. .« Bil je lep večer plesov, folklore, pantomine m baletnih točk, na katerem smo občudovali Izredno spretnost nastopajočih ln njihov smisel za takt in ubrano enako nastopanje. Sluh jim pri tem ne more pomagati] z izredno voljo Pa so se vlgralj v celoto, ob kateri nepoučeni gledalec sploh ne bt pomislil, da pleše TURŠKI VPADI NA SLOVENSKA TLA Razstava v Dolenjskem muzeju podaljšana do 31. maja Pohitite s pripravami za vpis v dopisno srednjo ekonomsko šolo! RAZPIS za tečaj Politične šole pri CK ZXS (od 1. sepL 1959 do 31. januarja 1960) v Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do 30. junija 1959 na upravo politične šole pri CK ZKS, Ljubljana. Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj in internat, ki je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega področp. Republiški svet sindikatov za Slovenijo je skupno z Dopisno Šolo pri Glavnem odboru Zveze borcev Slovenije razpisal vpis v L, 2. in 3. letnik Dopisne ekonomske srednje šole. Po tem razpisu se v dopisno šolo lahko vpišejo vsi člani sindikata, ki Izpolnjujejo predpisane pogoje za vpis v srednje šole (za 1. letnik najmanj končano splošno izobraževalno ali tej stopnji enakovredno Salo). Interesenti dobe vsa potrebna navodila in tiskovine za vpis na občinskih sindikalnih * svetih. Sindikalne podružnice v podjetjih ln usta novah naj bi s svojimi Izvršnimi odborf in delavskimi sveti sodelovale pri izbiri dopisnike^. Posredovale naj bi, da se bodo v dopisno šolo vpisovali prmlvsem tisti, ki jim Je ta Šola za uspešno delo potrebna. Pomagalo m.l nadalje, da se bodo vpisovali v šoto tudi tisti, ki sami ne bi /mogli plačati KA-nlne. Ti znaša za eno šolsko leto 22.000 din, od česar je treba KOPO din vnlačati ob vpisu, ostalo pa v štirih nadaljnjih obrokih. Sindikalne podružnice naj prek delavskih svetov dosežejo, da bodo vodstva podjetđj in ustanov v obliki štipendij vila-čala vsaj prvi obrok šolnine, v nadaljnjem šolanju pa* naj bi podjetja sodelovala s prispevki glede na možnost, sorazmerno s prizadevnostjo ln uspehi posameznikov. Vsaj določen del šolnine naj bi seveda plačali posamezni dopisniki, saj se bodo tudi ts>ko na šolanje bolj ra-vezal \. V Dolenjskem muzeju v Novem mestu Je že ves maj razstava o turških vpadih na slovenska tla. Hazslavo je obiskalo nad ln tisoč ljudi, od tega okoli dva tisoč šolske mladine. Prišli s0 skoraj vsi razredi novomeških šol. Od okoliških šol so si razstavo ogledale osnovne šole iz Smihela pri Novem mestu, Skocjana, Stopič, Mirne peči, Malega Slatnika, Vavte vasi, Gor. Sušlc, Karteljevega m lz Dolnje Nemške vasi pri Trebnjem. Iz Bele krajine »ta prišla dva razreda gimnazije ln osemletke lz Metlike lin Črnomlja. MaJ-nlški izlet na Dolenjsko so povezali z obiskom razstave vzgojiteljska Sola iz LJubljane bežigrajska gimnazija \ET KPJ. pred njim na odru skupina gluhih ljudi. Zelo so ugajale skupine mladih baletk s kiji, plesalka z medvedkom, holand-ski par ln domači plesi. Navdušeni gledalci — popoldne In zvečer je bila dvorana v novomeškem Domu LP polna mladine tn odraslih! — so se tokrat zares iz srca zahvalili za drag) obisk in umetnost, ki *o nam Jo posredovali gluhi. La-mutova grafika Krke jih bo spominjala na prisrčen sprejem v središču Dolenjske- v nas pa je ostala vsa njihova prisrčna vedrina, ob kateri človek nehote pomisli na svoje tegobe. Toda — mar nl*o naše skrbi mnogo manjše od njihovih? BU je večer, kj ga ne pozabimo zlepa. Uspel večer v okviru Kulturnega tedna v Sevnici so z združenimi močmi izvedli v petek zvečer člani sevniške Svobode in 3 kulturno prosvetna društva. Kmečka godba SVobo-d© je nastopila trikrat in poskrbela za ubranost, učenci sevni-ške osemletke pa Sq izvedli lep folklorni spored. Boštjančanl so se Izkazali s kvintetom in solo-spevl. mnogo odobravani a pa je že] nastop dramske skupine PD Bučka z eroodejanko »Kdo je kriv«. Se tržlška folklorna skupina se je pokaz>ailia občinstvu z lepimi točkami, spored pa je zaključil spet boštjan&kl kvintet. Verjetno Je večjo udeležbo zavrlo Izredno slabo vreme v petek zvečer, prisotni gledalci pa so z navdušenjem pozdravljali vse nastopajoče. Mnogo smeha so povzročili tudi klobučki folklornikvo, ki so ob drz-nejšlh poskokih obvlsell kar v zraku. Prisrčen nastop mladih bi kazali o morda v kratkem ponoviti še po drugih krajih občine. VLADO LAMUT: Dolenjski motiv (Litografija 19M) SPORI (N TELESNA VZGOJA 9 ŠPORT iN TELES«SIS VZGOJA # SPORT (N TELESNA VZUOJA 14 prvih mest v Celju JUGOSLAVIJA: AVSTRIJA 55:30 V nedeljo, 17. maja, je bil na stadionu Matije Gubca v Vidmu-Krškem speedway mednarodni dvoboj med Jugoslavijo in Avstri- JO> y..££ PSV,r?tne^.lre^anj^i,0 vlgoje^Videm-Kr$ko. kTje" zasedla Najboljša ekipa PVV »Ob žici okupirane Ljubljane« Tretjega partizanskega pohoda njih je bilo tekmovanje lažje tudi se Jugoslovanski motoristi oddol žili za poraz, ki so ga doživeli v Avstriji. »Ob žici okupirane LJubljane« se zato, ker so poznali način tekmo-je med sto petdesetimi ekipami vanja, saj so lani na tej progi JLA, JLM in odredov udeležila zasedli od odredov predvojaške tudi ekipa odreda predvojaške vzgoje drugo mesto, dvanajsto pa v skupnem plasmanu. Fantje so se na pohodu izkazali zelo tovariško in požrtvovalno. Osvežilna sredstva so odstopali , Na republiškem prvenstvu Partizana v Celju Je v nedeljo stlri mesta. Maznlk Je postal pr- nastopllo 28 atletov ln atletinj iz novomeškega okraja. Atleti in vak v teku na 200 metrov pri čla- atletlnje iz našega okraja so zasedli: 11 prvih mest, 7 drugih nlh, Zaletel pa na isti progi pri mest, 8 tretjih mest, pet četrtih mest ln 4 peta mesta. Naj- mladincih. Kotnikova Je prvakinja uspešnejši med uspešnimi: Bavdek 185 cm v skoku v višino, Kot- v metu krogle pri mladinkah, Po- nlkova 145 cm v skoku v višino, Muhlčcva 462 cm v skoku v trč pa prvak v metu diska pri daljino, Hudetova 1:44,8 v teku na 600 metrov, Spilar 56,56 m v članih. Omenimo naj še zelo dobre metu kopja, Vldmarjeva 31,52 m in 10,18 m v metu kopja in štafete novomeškega Partizana — krogle ter moška štafeta 4x100 meterov — 47,0 sekund, kar Je moško 4x100 m in žensko 4x60 m. nov novomeški rekord. Seveda pa to nI vse. Mnogi so v Celju Oboji so zmagali v svojih katego konkurenci devetdesetih ekip predvojaške vzgoje prvo mesto, s časom 2:33,35 pa so zasedli v skup-Kljub temu, da vreme nI bilo nem plasmanu osmo mesto. To drugim" tehkrnovalcemT ki ioTjili bolj izčrpani. Na pohodu so nudili tudi pomoč vojaku, mu dali ŽENSKE: 600 m: 1. Goršln Joža najbolj naklonjeno prirediteljem ekipo« poleg Jevšnik Milai«.se t mi ,.jq4. je dirke ves čas spremljalo okrog stavljali ze znani tekmovalci 600 gledalcev. Ze takoj po prvih partizanskega pohoda ob žici oku- llmono in ga nekaj casa sprem-vožnjah Je bilo mogoče sklepati, pirane LJubljane Jože Benja, Ivan ljali da ni onemogel Molan, Jože Skulj ln Alojz Pire. Ta velika zmaga je bila zaslu- met krogle: 1. Vidmar (N. m.) 10,18 m, 2. Sluga (Koper) 9,36 m; met diska: 1. Vidmar (N. m.) J»do Lmeli_n.ai1_,?h:ka*i...l^je 24.85 m; met kopja 31,52 m. t. Vidmar (N. m.) MLADINKE: 60 m: l. Cede (Pre- delo kot so ga imeli v Avstriji. Po vsaki vožnji se je stalno večala razlika v točkah, tako da je bila že v prvi polovici tekmovanja zmaga skoraj zajamčena. Priredi- nov nuvomt-Mu rt-noni. »cvetia p«i io ni vse. .vinoki so v veiju udoji so zmagan v svojin Kaiegu- . ... ~ . r -v - ,., " -----,7* ,------„r »V »ui rm> ril Hr>lnln n<-><;phniVi 7a dosegli osebne aH društvene rekorde, najbolj pa je razveseljiv rljah ln razen tega dosegli nove £°ld> J3'1- *• .Meh 8'9- *• «1 so morali tekmovanje po štiri- pot ni delala posebnih težav. Za Od cele prose je bil za vse tek-žena, saj so se fantje temeljito movalce najtežji Golovec, za ekipo pripravili na pohod. Imeli so osem PVV Videm-Krško pa je bil za Intenzivnih treningov, ki so trajali vzpon najuspešnejši, saj so prehi-po dve do tri ure, zato Jim ta tevall na tem odseku največ ekip. uspeh Bavdka, ki Je za 10 cm preskočil lastno telesno vlšlnol novomeške rekorde. V tehničnih Na podlagi velikega uspeha posameznikov In reprezentance rezultatih so tudi rezultat nekate-Okrajne zveze Partizan Novo mesto bo v republiški atletski tih atletov ln atletinj celjskega reprezentanci na zletu v Beogradu nastopilo kar 18 posameznikov (!), od tega 8 atletov in 10 atletinj. Atletsko prvenstvo Partizana Slovenije Je bila nova afirmacija naše atletike, ki postaja vse bolj množična ln kvalitetna. Ze v začetku naj poudarimo, da je s tem Bavdek izboljšal svoj da tako velikih uspehov res nI- osebni rekord kar za 8 cm (prej anio pričakovali. Clanl celotne 177 cm) ln da je s tem preskočil Kladivarja, ki so tekmovali izven konkurence. Tehnični rezultati: MOŠKI: 100 m: 1. Kovač (Žalec) 1.1,8,3.-4, Maznlk (N. m. 12,2; 200 m: 1. Maznlk (N. m.) 25,2, 2. Ojstršek (Velenje) 25,5; 400 m 1. Taljat (Tolmin 51,4, 3. Gašperšič 9,0; 80Om: 1. Hude (N. m.) 1:44,8, 2. Kukman 1:47,6, 3. KoradelJ 1:58,0; višina: 1.—2. Cater (C) in Kotnik (N, m.) 145 cm, 3. Gantar 141 cm; daljina: 1. Muhlč (M. peč) 482 cm, 5. Jare (N. m.) 418 cm ; met krogle: 1. Kotnik (N. m.) 11,64 m, 9, Gantar (N. m.) 9,10 m; štafeta 4X60 m: 1. Novo mesto 33,7 (Gašperšič, Muhlč, Meh). najsti vožnji zaključiti zaradi dežja, ki Je oviral tekmovalce. ■•'J"«! «* Rr.r,Ipr fTi nekateri odlični posamezniki, res Je preteklo nedeljo preskočila 145 ""»j" *.*» nismo mogli pričakovati. Okrajna centimetrov, Je tokrat ostala pri skok v vISino: 1. Bavdek (N. m.) gradu nast0pilt:. Potrč, Bavdek, točk) in Bablč (9 točk), od AV. kateri so bili 141 centimetrih, Kotnikova pa Je 185 cm, 2.-3. Potrč in Brodnik (C) gDJiar zutc. Stebrnak, Zaletel, strWcev Pa Galderer ln Stolber. Prekinjena tradicija z Grafičarjem Tehnična izvedba tekmovanja je * «' * bila zelo dobra, saj ni bilo zastojev, niti nepotrebnega čakanja. Verjetno Je temu pripomoglo vreme, vsekakor pa upravnemu odboru Avtomoto društva Vldem-Krško priporočamo, da bo v me-Tvrdl" secu avBustu kljub temu, če bo S)va »OSKARJA« za embalaž« v Novem mestu! Enega je prejela na zadnji razstavi GrR v Ljubljani Tovarna zdravil KRKA za osnutek zavojčka, v katerem bo prodajala zdrav U o »Toblusal«, drugega pa Rudniki nekovinskih rudnin KREMEN za oviitek znanega čistilnega praška »DLK«. ® Cesta Kronovo — Smarjei.kt Toplice, ki so jo lani ln letos razširili! ln pripravili za asfaltiranje, že dobiva novo prevleko. Natjprej bodo asfaltirali polovico cestišča, da bo promei navzlic delom nemoteno potekal. >. Republiško tekmovanje tklp predvojaške vzgoje v orlenta-djskem patrolnem teku bo septembra v Novem mestu. Teden ali dva pred republiškim srečanjem bo tudi okrajno tekmovanje. O Dve novi transformatorski postaji bo dobiilo Novo mesto: pni sodišču in pri tržnici. Orl sodišča do tržnice bo speljan tudi visokonapetostni vod 20.00' voltov. Kabel za transformatorja in povezavo postaj bo »tal 6 milijonov dinarjev, popolna gradnja pa približno 20 milijonov. Podjetje ELEKTRO Nov mesto dokončuje projekte t. naroča potrebne materiale, prs d'ti pa bo začelo v jeseni, fj) Tovarna zdramil »KRKA« 1* dobila 'od Investicijske bank<> posojilo za zgraditev nove«r obrata za proizvodnjo rentgenskih kd:>vih kontrastnih« sredstev (dipkona ln trljobena) V višin! 91 milijonov 582 tisoč dinarjev, razen tega pa 18.610.000 din za obratna sredstva. Po d graditvi obrata se bo celotni doihcdek obrata povečal od sedam} ih 291 mil 1 Ionov na 4*2 ml UtOTKfrv dinarjev. <& V kamnolomh Pcganci bodo te rini pr€s';">edi velikega dela. Q Kmetijska posestva v okraju so doseg'd v prvem trome seč j u bruto proizvod s 15,8"/o, ':ar psedstavlja v primerjavi z istim obdobjem lan.-kega leta povečanje za 20,5 odstotkov. dobju 1019 — 1959 Izvnšila Komunistična partija Jugoslavije. Se posebej je pri tem poudaril zgodovinski pomen odločitve naših davnih teženj, ki smo Jih pod vodstvom Partije dosegli med NOB ln po osvoboditvi, član obe. komite ja ZKS i n ljudski poslanec Riko Cigoj je nato čestital Topllčanom k prazniku, govoril pa je prav tako o vlogi in pomenu ZKJ. Pri kulturnem sporedu so sodelovali pionirji z Gor. Sušic, Vavte vasi jn Toplic, mladinski zbor topliške osemletke in pionirski zbor, bilo je trudi več dekla-macJJ ln zbornih recitacij. Prvič je tokrat nastopil kvintet dom«tih Igralcev in moški pevski zbor Iz Toplic. Slavje je zaključila godba na pihala. Sredi žLvahne gradbene sezone so letos Toplice. Nadaljujejo z delj Pri velikem športnem bazenu, na cesti Dol. Toplice — Novo mesto je prav tako živahno, saj Jo že obnavljajo. Precej gradijo letos tudi zasebniki. Čebelarji topliške okolice se letos ne morejo pohvaliti; lanska bolezen je zapustila precej težkih posledic ln nakupiti bodo morali veliko novih, zdravih čebeljih družin, Gr. V spomin Francu Krkuti Pred nedavnim je umrl v 67. letu starosti Prane Krkuta let Brusnic. Vedno šaljiv in dobre vodje si je v mladosti služIl kruh kot hotelski natakar, po očetovi smrti pa se je vrnil v domači kraj ln se izučil zidarstva. Bil Je tudi lovec, dol(go-letnj čian gasilskega društva, član Zveze borcev In drugih množičnih organizacij. Sin edi-nec je padel v minuli vojni kot partizan. Veliko število ljudi, ki so se od njega poslovili na mrtvaškem odru ln pri pogrebu, Izpričuje, kako je bil priljubljen med tukajšnjim prebivalstvom. Brusnice so izgubile z njim vnetega borca M svobodo ln napredek. Posestnik J. Robida in njegova žena Uršula sta pred nedavnim praznovala zlato r poroko. V navzočnosti zastopnikov krajevnega urada Je b;l b.1ov»s*mi obred v Dol. Toplicah. K redkemu jubileju čestitamo! Rogovt-izokitorjl Poštni muzej v Beogradu hrani zanimive Izolatorje lz leta 1882, iz dni, ko so bile v Srbiji vzpostavljene prve telegrafske ln telefonske zveze. Ti izolatorji niso bili lz belega porcelana, kakor jih vidimo danes na telefonskih drogovih, takratni izolatorji so bili — kravji ln ovčji rogovi! Prvi dve točki za Novo mesto PARTIZAN (N. m.) (10:H. 1**9, 13:16, 15:9, 18:10) PARTIZAN (N. m.) ; Zelo naporno gostovanje novomeških odbojkarjev v Beogradu se je končalo z uspehom. Vse kaze da Je bilo tekmovanje ,v Mariboru — pred štirinajstimi dnevi, prava prelomnica. Ze na tekmi z Branikom so Novomešča-nx igrali" tako, kot že dolgo ne. V Beogradu so se znova pošteno potrudili in uspehi niso Izostali. Čeprav nekoliko oslabljeni (namesto stoodstotnega BreSčaka Je igral Berger) so igrali zelo požrtvovalno in z velikim poletom. To Jim Je prineslo dve prepotrebni točki ln sploSno priznanje občin-stva ter strokovnjakov. V srečanju z večrkatntm državnim prvakom Crveno zvezdo so Novomeščani zaceli zelo dobro. Vsi so se zelo trudili, posebno dobra pa sta bila Dolenc ln Medic. Ko so ie mislili, da imajo zmago v žepu, saj so vodili z 2:0, Je nastal preobrat. Zvezda Je uspela izenačiti in v dramatični borbi zmagati, Tudi v drugem srečanju v Beogradu — s Slndžellćem, so na"' SINDZBLlC (Bgd) $:2 13:14, 12:15, 19:9, 15:9. I*tl3) CRV. ZVEZDA (Bgd) 2:3 odboJkarJi dobro igrali. Tu Je sprva sicer vodil Slndželic z 1:0 in nato z asi, toda v flnliu so bili nađi odboJkarJi boljši in so zasluženo osvojili prvi dve točki. Dobra Igra v Beogradu daje upa- nje, ODINJSKO POMOČNICO —. pridno, sprejmem takoj. »Prešeren« Hotimirova 12 I. LJubljana. PRODAM KOŠNJO. — Zupančič, Brod pri Novem mestu. VINOGRAD IN /IHANU o na Trški gori pri Novem mestu prodam z vsem inventarjem. Bar-tolj Alojzij, LJubljana-Moste — Partizanska 37. Interesenti naj se zglasijo pri Francu Petelinu na Trški gori. PRODAM 10 ZDRAVIH AZ panjev Zamida. Mali Rlgelj, pošta Dol. Toplice. ZA GOSTILNO NA GORENJSKEM Iščeta zakonca brez otrok gospodinjsko pomočnico, staro 20 do 30 let. Za abonente ne kuhajo. Plača dobra. Naslov dobite v Novem mestu; Prešernov trg 11. ISCEM SKROMNO SOBICO, pr*M no aH opremljeno v Novem mestu. Plačam vnaprej 30.000 din. Naslov v upravi lista (503-59). MIZARSKEGA VAJENCA IN POMOČNIKA za pohištvo aprej-mem takoj. Vajenec Ima po dogovoru vso oskrbo, pomočnik pa stanovanje. — PrelovSek Franc, Pot na rakovo Jelšo 15 Trnovo. ZA PLANINSKI DOM NA MIRNI GORI »prejmemo oskrbnlka(-co), zakonslcf^par. PreSnrcJgt * imajo Interesenti s kvalifikacijo v gostinstvu. Za Šolanje • otrok zelo ugodni pogoji (štipendija v internatu). Plača po dogovoru. — Interesenti naj pošljejo ponudbe na Planinsko druStvo Črnomelj. Novo mesto . V času od 16. do 25. maja Je bilo rojenih io dečkov in 14 deklic. Poročila sta se Alojz Bučar, čevljar iz Bohinjske Bistrice, ln Jožefa Muren, gospodinjska pomočnica iz Sentjošta. Umrli »o: Frančiška Grčar, učenka z Mirne, stara 13 let, Ivan Ma-rolt, osebni upokojenec iz Brinja, 57 let. Rudolf Hrast, osebni upokojenec lz Gradaca, M let. Gotna vas Rojstev in porok ni bilo. Umrli so: Ana Hudoklln, užitka-rica iz Vinje vasi, stara 74 let. T" 7^^cLnjr%y}/Pc? Km Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Lovšin lz Gorice vasi — deklico, Radmi-la Stefanovič iz Podsmreke — dečka, Jožefa Gole iz Vel. Kala — deklico. Angela Priatopec z Gor. Vrha — deklico, Angela Metelko lz Kočevja — deklico, Emilija Zorko iz Dolenje vasi — deklico, Ivanka Grm iz Sadinje vasi — deklico, Alojzij a Pate z Gor. Kamene — deklico Vera Vidmar s Kamne gore — dečka, Ivanka Ba-novec iz DragatuSa — deklico, Draga Cejlč iz Velikega Lešča — dečka, Jožefa Vidmar iz Sentjošta — dečka, Marija Zupančič iz Smo-lenje vasi — dečka, Marija Kramar z Gor. Karteljevega — deklico, Lucija Hudorovec iz Verčic — deklico, Vladka Sobar lz Vavte vasi —deklico, Pepca Papež lz Hlnj — deklico, Antonija Požeg Iz Črnomlja — deklico, Eva Petrovič U Vavte vasi — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Bernarda Pre-skar iz Blatnega — deklico, Marija Dular iz Krškega — deklico, Marija Jazbec lz Blzeljske vasi — dečka, Viljemina Zorka iz Kale — dečka, Jožefa Strajnar iz Dobrave — deklico, Ana Regovič lz Jezerskega — deklico, Terezija Arh lc Leskovca — dečka, Marija Omerzo iz Vel. Kamna — dečka, Marija Drnovšek iz Goleka — dečka, Marija Stošlč iz Krškega — dečka, Milka Grah lz Zagorskega sela — dečka, Ida Ferlan lz Vel. Kamna — dečka, Marija Grmek iz Brezja — deklico. Pretekli teden so *se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jožica Rozman, hči ko-larja iz Podboršta, si Je pri telovadbi poškodovala levo koleno. Jožefa Pire, delavka iz Malega Orehka, Je padla s kolesa in si poškodovala glavo. Bogomir Omer-zu, sin rudarja lz Malega Kamna, je padel na poti ln si poškodoval desno koleno. Martin Kočevar, sin posestnika iz Rožanca, Je padel s kolesa ln si poškodoval glavo. Jože Udovč, posestnik lz Obrha, Je padel s kolesa in st poškodoval rebra. Janez Muren, delavec lz Vel. Skrjanč, 1e padel s kolesa in si poškodoval desno ramo. Ano Lovrln, posestnico lz Mihelje vasi Je pičila kača v levo nogo. Ana Krevs, posestnica z Vrhpečl, Je padla in si poškodovala levo koleno. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alfred Vala, delavec is Leskovca, Je padel pri delu v Tovarni celuloze tn si poškodoval prsni koš. Turk Albin, kmetovalec z Broda, se Je prevrnil z.motornim kolesom ln si poškodoval desno roko. Franc Zupančič, kmetovalec iz Malence, si Je pri padcu z motornega kolesa poškodoval levo nogo. Danica Welssbacher, delavka iz Senovega, si Je pri padcu na poti zlomila levo nogo. Ivan Drugovlč, kmetovalec iz Loč, Je padel z lestve in si poškodoval desno roko in nogo. Ivao Orobnič - petinsedemdesete.nik 7. maja Je praznoval 75-letnico svojega alvljenja Ivan Drobnlč, upokojeni vodja zčmljiške knjige v Metliki ln sedanj, honorarni arhivar Belokranjskega muzeja. IS K um a n i e vasi pri NOV&m m' stu, kjer se je rodil leta 1684, ga je po odsluženi voJaJMUai življenjska pot peljala v službo pri okr. sodišču v Mokronogu, nato v Kostanjevico ob Krki in Senožeče, od koder je lota 1909 prišel v Metlllko, kjer Je služboval celih 1« lett. Ko je bil pred desetimi leti upokojen, je še nekaj let delal v zemljiški knjigi, maja 1955 pa je sprejel honorarno delo arhivarja pri Belokranjskem muzeju. Ime Ivana Drobnica Je vsa ta desetletja tesno povezano tuđi z ljutiskoprosvetnim delom v Metliki, zlasti % mestno godbo, pri kateri je sodeloval štiri desetletja ln Je bil preko 2o let tudj njen kapelnik, dokler ni pred 12 leti oddal taktirke ralajilm rokam. Tovariš Drobni* se Je uveljavil rudi na metliškem odru kot dober Igralec ln režiser. Poleg tega Je tudi pevec In spreten risar. BU Je zadnji predsednik metliške čitalnice, poineje pa Je vodU prosvetni odsek metliškega Sokola. Za vse to njegovo mnogosfransko ljud-skoprosvetno delo ga Je metliško prosvetno društvo predlanskim iz-volilo za svojega Častnega člana, leto priznanje so mu za njegove zasluge pri gasilstvu dali tudi metliški gasilci. Tovariš Drobnlč Je Se v visokih letih ohranil čudovito proinost spomina ln zavidljivo delovno vnemo. Vsak dan poeeda skoraj redno preko svojih uradnih ur za delovno mizo in Upisuje tz zaprašenih arhivskih iveznjev po datke za lokalno zgodovino Metlike ln Bele krajine. Njegovi zapiski In registri naraščajo ln vsak dan Je opravljen lep del dragocenega, zamudnega dela. Tovariš Drobnlč med drugim prav zdaj dokončuje obSIrno zgodovino metliškega gasnstva, namerava pa napisati tudi zgodovino metliške mestne podbe. ras- 0 tega tekmovanja bo odigran v Jeseni, ko se bodo klubi pomerili med' seboj v povratnih tekmah. V. Rodič Pismo iz Makedonije Dragi prijatelj! Ker sem se že nekoliko privadil na brigadirsko življenje, se med drugimi spominjam tudi Tebe In Te lepo pozdravljam. Kakor vidiš, sem zašel precej daleč v Makedonijo, v Negotino. To je precej staro mesto, ki je bilo dolga leta pod turgkim Jarmom in to se Se danes pozna kljub temu, da se mesto obnavlja in gradi. Prebivalci se največ bavljo t ovčerejo, s sajenjem tobaka, z vinogradništvom in s sajenjem maka. iz katerega dobivajo opij. Na splošno Je narod skromen ln dober. Sem zelo zadovoljen z življenjem v brigadi. Hrano imamo odlično, saj jemo vsak dan meso, servirano imamo vse na krožnikih. Razen tega dobimo vsak dan odlično malico na traso. Odnosi med brigadirji so lepo urejeni. V našem naselju so štiri brigade: novomeška, splitska, ohridska In novosadska, se pravi, kar štiri narodnosti. Lanskoletni brigadirji pravijo, da je ravno tako dobro, kot je bilo v Sloveniji. Povej Kramarjev! Slavki In KoroSčevt, da Jim je lahko žal, ker niso šle ■ nami, bi vsaj nekaj sveta videle, saj čas gre tako hitro naprej. Imamo razne tečaje: avtomoto, traktorski, zidarski, fotoamatertkl, kinooperaterski in ne vem kaj ie. Jaz sem se vpisal v avtomoto, Mavrov Nace pa t rtaktorskl tečaj in upam, da se bo izpolnila njegova največja želja, saj se spomniš, ko je rekel ob slovesu tovarišem Iz Okrajnega komiteja LMS Novo mesto, da ostane na avto cesti kolikor hočejo, samo da napravi traktorski tečaj. Pišite mi kaj novic iz domačega kraja; o splošnih novicah smo obveščen! Iz naših časopisov, saj prejemamo 30 izvodov Dolenjskega lesta. Delo, Polet, Mladino, Kmečki glas, Tedensko tribuno itd. Sprejmite lepe pozdrave lz naSe Makedonije! Tako je pisal brigadir Ferdo Zupančič iz Sela Sumberk svojemu prijatelju iz VII. novomeške MDB iz Makedonije. pravo o razvoju metliškega obrtništva In še marsikaj. Tudi v Dolenjskem .listu se kdaj pa kdaj oglasi s kakim prispevkom lz domače zgodovine. Načrtov ima Se veliko in zato pravj sam, da je treba pohiteti, dokler sta mu spomin In roka Se proina. Spoštovanemu jubilantu, ki tako nesebično žrtvuje svoje moči za Metliko in Belo krajino, želimo vsi njegovi prijatelji ln znanci, da bi vse svoje lepe načrte zdrav m življenjsko svež tudi uresničil. Na Dan mladosti v Brežicah V nedeljo, 24. maja, so bile v Brežicah množične prireditve v počastitev dneva mladosti in rojstnega dne dragega maršala Tita. Mesto Je bilo okrašeno s cvetjem jn zastavami, ljudje praznično razpoloženi, mladina pa Je v zanosu korakala v povorki in nastopala v številnih telesno vzgojnih prireditvah. V dopoldanskem času je bila odigrana na hokejskem igrišču prijateljska rokometna tekma med rokometaši Gamizija Cerklje in mladinskim rokometnim klubom Brežice z rezultatom 27:17 (9:10) v korist RK Garnuija — Sodil Je Zvonko Ilovar ,z Brežic Najlepše je igral Kresina iz RK Garni-zija. Igro je gledalo nekaj sto ljudi, ki so z navdušenjem spremljali potek igre, posebno še v prvem polčasu, ko so nad vse borbeno Igro vodili mladinci, od katerih Brežlčani pričakujelo mnogo več, kot so dosegli tokrat, ko so padli v drugem polčasu v pasivo Tudi kegljati so imeli v' počastitev dneva mladosti klubsko tekmovanje med kegljačl Garnl-zije in Brpžic in so dosegi. 304: 229 kegljev v korist Brežičanov. S tem so tudi zaključili klubsko prvenstveno tekmovanje, ki so ga priredil! v počastitev ustanovitve 40.letnice KPJ ;n SKOJ. Dosegli so v prvt skupini, v prostih lučajih. 382 kegljpv. najboljši so Cvetko Kuznik (382), Franc Vodopivec (376) in Ljuban Burmandžlja (376), v drugI skupini pa so dosegli 345 kegljev v prostih lučallh. najboljši so bili Rade Zečevie (345) Mile Stelja (342) in Nikola Banovic (338). Tako s' je Cvetko Kuznlk prisvojil pokal, Franc Vodopivec in LjU-ban Burmandž:ja pa diplomi. Prajateljsko srečanje strelskih družin Garnizlja Cerklje ; SD Bre-žice se Je končalo z rezultatom 760 : 699 na 1000 možnih krogov v korist GRrnlzJje. P0same7.no pa so doseglj najboljše uspehe Rudi Zagode (87 krogov na 100 možnih), Matija Macut (fto krogov) ln Martin Zupančič (74 krogov) za Brežice, 05 krogov Stojilovič -n 78 krogov Zrahlč za Garnizljo. Dopoldne je bila v Brez o ah svečana povorka, v kateri je sodelovala predšolska in šolska mladina. TVD Partizan, predvojaška vzgoja in drtlga društvene in množične orRanizaclje, nato pa so bile generalne vaje na stadionu za razne športne (Rte, k1 so bile po-po'dne ln 1ih s> padale ve* tisoč gledalcev . > M. D. i«VI STAREGA •'-III AI AMERIKANCA jMrran »DOLENJSKI LIST« Neprostovoljno v svet *<• ali 6. junija, ne spomnim M več točno, leta 1942 so par-tteani razkopali pri Gomili že-lesaićko progo. Naslednji dan •o prišli Itailijanl in me odgnal; najprej v Trebnje, iz Trebnjega v Ljubljano in od tam v Parmo v Italijo,« je povedal Izidor Mole. Tu se je za nekaj let končala njegova pot. V Parmi je bil zaprt 20 dni. Ker pa je bil navajen delati, Je zaprosili, naj ga PoSlfl'eJo na delo. Prošnji so Ugodllil ln do kapitulacije Italije j« delali kot hlapec pri nekem kmetu v okolici Parme. Jeeen 1943. Italija je kapitulirala. Domov! Toda prišel je samo do Vidma (Udine), kjer je bil okraden. Ukradli so mu vse: denar, dokumente in prtljago. Tako spet ni mogel domov. Vrnil se je h kmetom, kjer je delal ie prej. Ves ta čas nI dobil od doma nikakih novic. Ni vedel, ali domači ie tilve aili so mrtvi. Tu Je delal do decembra 1947, nakar se je vkrcal na ladjo za Argentino. Vožnjo mu je plačal brat. ki je v ZDA; on pa je bil DOLENJEC NA ANTARKTIKI ie mlad, star 25 let, ln je žele. jt*?^ videti svet... Denar je oblast... »V Argentini sem začel delal; v Base General San Martin, vojaški bazi na Ognjeni zemlji Bil sem .karrpenter', ee pravi da sem delal cementne stebre in tramove ter vso ostalo zunanjo konstrukcijo stavb, ki so bile včasih tudi 40 do 50 nadstropne,« je nadaljeval. »V Argentini vlada denar in ne človek. Težko je najti Človeka, ki bi bij za sedanjo vlado. Narod je bi'1 z zadnjo revolucijo ogoljufan. Za časa prejšnje, Pe-ronove vlade so bili v Argentini ustanovljeni sindikati in so- Neki Izumitelj — samouk v Itallijl. Nikola Crtenti iz Barija, je na Jezeru Como preizkusil svoj model podmornice, ki bo baje lahko potolkla rekord prve atomske podmornice Na-utiliLs. ker bo menda lahko dosegla fantastično globino 290 m. Sto let stara ameriška crnku Molil«. Johson |z Plttsburgha v ZDA Je hotela syuj jubilejni rojstni dan na vsak način praznovati v zraku. V ta namen se Je zbasala kar v reaktivno letalo In na njegovih krilih opravila Izpit svoje življenjske trdnosti Prisrčne čestitke! iT'"'l......Il'l'll il"M«rmrn Takole je bilo na Antarktiki; 4 mesece je Izidor A nikov, a pravi, da je bilo dovolj i (prvi na levi) pomagal skupini znuuslvc-ZdaJ ne bi šel več tja! clalno zavarovanje. Peron je ll. dal bolnišnice, šole, gradil ceste. Narod, ki ni znal braitl in pisati, se je vsaj delno izobrazili. Leta 1956 je Peronov a vlada padla. Spet so prišel na nimaš nobenega državljanstva in nihče te ne bo zaščitil, če se ti zgodi krivica. Pa saj se niti ne moreš nikjer pritožiti, ker sindikatov ni več, kapitalisti pa držijo skupaj. V petek, 8. maja, se je vrnil domov po 17 letih večina prisiljenega potepanja po svetu Izidor Mole z Gomilo pri Trebnjem. Do svojega 20. leta je potoval najdlje v Ljubljano. Potem se je začelo: Italija, Argentina, Antarktika .. .Obiskal sem ga na njegovem domu v Gomili. S setro sta kosila deteljo, ko sva ju z njegovo materja nasla. ►►Se za kake po* ure dela imava,« je dejal, »potem se bova lahko pogovorila«. Na sliki Je model rečnega ek-apresa na Volgi »Sovjetska Tveza«, napravljen v Leningradu, preden so ga poslali na razstavo v New York. Model Je sestavljen lz 70.000 delčkov. Je popolnoma elektrificiran. S pritiskom na gumb miniaturne svetilke razsvetlijo vse prostore na ladji. Posebnost Je lepo urejena kino dvorana na ladji, kjer majcena aparatura projicira na platnu kadre iz cvetnega filma. Filmski festival v Cannesu spremljajo vse mogoče senzacije. Mlade oboževalke filmskih zvezdnikov s| skušajo na vse mogoče načine vzbudili njihovo zanimanje. Tako je neka prenapeta deklica ustavila italijanskega igralca Mav-riclja Areno, da Ji Je posadil svoj avtograzn kar na belo kožo napete dojke. Kot kaže slika. Ji je z veseljem ugodil . .. oblast kapitalisti, denar. Iz Domov onemoglih, ki jih je ustanovil Peron v razlaščenih kapitalističnih dvorcih, so izgnali onemogle, reveže, berače na ce sto. Sindikate so prepovedali, socialno zavarovanje ukinili. Komunfstom je prepovedano zaposliti se v državnih službah. Ljudje, maill ljuc,:e se selijo iz države. Beračijo. Trgovci odirajo. Volne, mesa in drugega je dovolj — segnije, ker trgovci nočejo prodati po malo nižji ceni. Delavci so laični. Bolezni je veliko. Delavci se mučijo, posebno hudo je za priseljence, najhuje pa za Slovane. Kot priseljenec nimaš njihovega državljanstva, Kljub prepovedi vsake delavske organizacije so sitavke na dnevneil redu. Stavke, stavke, stavke. Staivka>jo delavci in celo zdravniki. Zgodilo se je, da so zdravrtlki 45 dmi stavkali. 45 dni so bile bolnišnice, zdravstveni dOmovT in ambulante brez zdravnikov.« Včasih je srečal kakšnega Jugoslovana, starega izselijenca, ki je po 30 let življenja zabil po drugih državah. Veliko teh bi šlo rado domov — pa ne morejo, ker so bolni in ker nimajo denarja. Pokojnina, ki jo dobijo, jim ne zadošča za življenje, zato morajo še beračiti. So pa tam tudi Jugoslovani, Ki so zatajiili svono domovino, ki pravijo, da so Avstrijci, samo da bi se jim bolje godilo. S Slovani delajo tam namreč najslabše. »Itas Orcadas del Sur-fintarlida« Decembra 1951 je odrlnia z ekspedicijo znanstvenikov za 4 mesece na Antarktiko. Zgradil! so majhno naselje za znanstvenike, ki so proučevali sestav gorovij, temperaturo, veter, morje, zvezde itd. Veter je pihal tudi p<5 400 km na uro.. Temperatura 34 do .43 stopinj Celzija pod ničlo. Od južnega tečaja so bili oddaljeni 2400 km. (Konec prihodnjič) Zmogljivost jadranskih ■ v v pristanišč Po drugi svetovni vojni ie bilo veliko storjenega za obno- V zadnji številki smo že poročali, da so rasni nestrpne/i v Poplarvllleu v ZDA ugrabili lz jetniftke cellee Charlesa M. Parkerja, ki je bil osumljen napada na belo žensko. Ugrabitelji so ga Iinčall ln njegovo truplo vrgli v reko, kjer ga Je našla policija. Parkerju so priredili državen pogreb, kar pa ne izbriše dejstva, da vladajo v sicer visoki razvili In civilizirani državi divjaške navade in primitivna surovost. — l'li. koliko teh papirjev, koliko pisanja in podpisovanja za to ubogo zavarovalnico! Bilo bi skoraj bolje, da se nisi ponesrečil!! vo in razširitev pristanišč na našem Jadranu, zlasti za tovorni promet. Mimo več sto manjših luk in pristanišč imamo sedai osem velikih pristanišč, ki morejo »Prejeti tudi največje prekomorske ladje. Največje je reško pristanišče, ki dma nad 6 kilometrov zgrajene obale, od tega 3676 operativne obale s 40 dvigali, plovnim dvigalom in vrsto drugih mehaniziranih pristaniških objektov. Skupna dolžina operativnih obal v pasih največjih pri stan Lščiih je osem kilometrov Hkrati s povečanjem operativne obale je rastel tudi Promet. Samo v petih velikih pristaniščih (Reka. Split. Šibenik. Ploče in Dubrovnik) je lani pristalo 34.62« ladij, promet blaga pa je znažal 7,120.217 ton in okrog 4 milijone potnikov. Mladi francoski režiser claude Chabrol Je ■za svojo filmsko dramatizacijo Hamleta pridobil za vlogo Ofelije 19-letno »odkritje« Betty Pedersen, ki jo vidite na gornji sliki, ko uživa pomladno sonce v Nlcl. Piše John L o k a r r L To bo zapisano v zgodoviri za vedno, kaj takega se more zgoditi tudi v deželi, ki ima tako lepo ustavo, katere pa včasih ne izpolnjujejo nekateri, ki imajo vladne službe. Te tri socialistične kandidate, ki so bili pravilno izvoljeni, niso hoteli v urade, katere so imeli nastopiti samo zato, ker so bili dobri govorniki in so bili za delavski razred. Bali so se, da bi se delavci začeli zavedati, kdo dela njim v korist. Delavci so bili tedaj veliko na škodi. Sedaj vsi ti že počivajo v hladni zemlji. Slava njih spominu! 1. maja 1919. leta je bila velika slavnostna parada zavednih delavcev v mestu Cleveland. Nikoli prej in nikoli pozneje se ni udeležilo take slavnosti toliko ljudi. Slavnost se je pričela mirno in lepo. Ko smo prišli v mesto j« biir> vse veselo. Tedaj pa je policija udarila na nas. Imeli srno zastavo kluba št. 49, seveda je bila rdeča, razen tega pa smo imeli tudi ameriško zastavo. Korakali smo po štirje skupaj. Obkolila nas je policija na konjih, po dva skupaj, toliko časa, da se je slavnost razbila. Ze več let smo imeli 1. maja tako slavnost, le v manjšem obsegu, pa ni bilo nikdar rabuke. Tisto leto pa je župan Daviš, republikanec, ukazal policiji naj udari po nas, češ da smo boljševiki. Sploh je bilo tiste čase v modi, ko so šli delavci na štrajk, da so nazadnjaki vpili: »boljševiki so na štrajku!« Ravno tedaj so stavkali tudi peki, ki so se nam pridružili v povorki. Oblečeni v belih oblekah, z rdečim trakom na čepicah in na konjih so bili kar čedni v paradi. Ko je policija navalila na nas, je izgledalo kot kaka mala revolucija. Pretepalo se je pozno v noč. Eden ali dva sta bila ubita, mnogo jih je bilo aretiranih in tako se je žalostno zaključila ta delavska parada 1. maja 1919. leta. Bil je zopet dokaz kako nekateri tolmačijo demokracijo. Na jeziku jo imajo vedno, a ne privoščijo je drugim. Se nekaj je bilo svojevrstnega tistega 1. maja. Vmes so bili tudi taki norci, ki so trgali ovratnike ali Če je kdo imel kaj rdečega na sebi. Nikoli ne bom pozabil: neka ženska je stala poleg mene na hodniku in opazovala celo stvar. Na glavi je imela slamnik z rdečimi krajevci. K njej je pristopil neki moški in ji hotel strgati slamnik z glave. Ženska se ga ni ustrašila. Pogumno ga je vprašala, odkod se je pobral, mar iz Afrike? Ni ji strgal slamnika, šel je naprej. Po tem dogodku se je dosti govorilo in pisalo, da bodo tukaj sploh odpravili rdečo barvo. Jaz sem se šalil, da bi bilo bolj umestno odpravit črno barvo, ki je žalostna in kjer jo imajo v Italiji fašisti za svoj simbol. Rdeča barva je tako lepa, živa in razveseljiva. Kako krasen pogled nudijo cvetice v bujni rdeči ^arvi in kako ponosen je fant, pa tudi starec, če mu dekle pripne krasen rdeč nagelj! In da bi odpravili vse to le zato, ker je rdeče barve? Nesmiselno! Sicer pa je nemogoče odpraviti rdeče barve, saj je vsak človek rdeč pod kožo, pa tudi žival. Ali niso bih tisti, ki so govorili in pisali, da se mora odpraviti rdečo barvo, največji bedaki?! Tako so tisto leto strgali z ljudi vse, kar je bilo rdeče barve. Na E. 9 cesti so na drobne kosce raztrgali tudi zastavo kluba št. 49. Kako se časi spreminjajo! Danes je rdeča barva skoro med najbolj popularnimi. Otroci, ženske in celo moški nosijo obleke in tudi suknje rdeče barve. Če bi se v njih tisti čas pokazali, bi bili zelo nesrečni. Tako je bilo s tem tiste čase in stari naseljenci se sami lahko spominjajo tega. Dovolj o tem. Počasi se je začelo zidati slovenske narodne domove v Clevelandu. Njih število je raslo in danes imamo devet Narodnih domov: pet velikih in štiri majhne. V njih so bile razne veselice in kulturni programi. Se vedno prirejajo v njih veselice, pevske in dramske priredbe. Lepo smo v 25 letih napredovali, da smo si postavili Slovenci devet narodnih domov v naši metropoli, ki se jo večkrat imenuje za drugo Ljubljano, ker je največja slovenska naselbina. 2« leta 1910 ko s« il»a«ltt u»t«rmvljiiti *l«w«nskn ^uljuma društva in počasi so se razvijala in rasla; še danes je večina njih aktivna. Veliko zaslugo pri teh domovih in kulturnih društvih imajo napredno zavedni Slovenci, katerim gre vse priznanje. Brez njih bi bili brez slovenskih domov in kulturnih društev. Pevski zbori bi bili na stopnji kot so bili leta 1910. Tudi nekateri trgovci so pomagali ustvariti to, za kar jim gre priznanje. Upoštevanje in priznanje moramo dati tudi našim slovenskim naprednim listom kot so Enakopravnost, Prosveta, Glas Naroda in Proletarec, ki pa je že prenehal izhajati, ker so imeli veliko zasluge pri uresničenju tega. Razen Slovenskih narodnih domov imajo Slovenci tudi slovenske banke ali hranilnice v metropoli, in sicer kar pet po številu, ki jih vodijo delničarji. Tudi šest slovenskih pogrebnih zavodov imajo Slovenci, ki so last posameznikov. Poleg tega je neštevilno raznih slovenskih trgovcev, veliko duhovnikov ter zdravnikov, tako da smo z vsem preskrbljeni. Upravičeno lahko imenujemo Cleveland drugo Ljubljano, saj imamo več slovenskih domov kot jih imajo v Ljubljani v domovini. Imamo tudi Slovence, ki so lastniki tovarn, je pa težko omeniti vse drugo, kar je last in v vodstvu Slovencev. Omeniti hočem še neko tragedijo, ki se je pripetila leta 1908 v Collinwoodu, v kateri so bili prizadeti tudi Slovenci OZtrotna slovenske družine. Dne 8. marca leta 1908 je nastal ogenj v šoli, ki se je nahajala na prostoru sedanje Memorial šole na E. 152. St. 2rtev ognja je bilo okrog 172, med katerimi je bilo skoro polovico (72) naših slovenskih otrok, ki so se v gneči ali zadušili vsled dima ali zgoreli. Večina teh otrok je pokopanih na nottinghamskem pokopališču. Nekateri starši izgubili tudi po dva in celo tri otroke. Tako je bil prizadet tudi pokojni Opalek in žena, pri katerima sem bil leta 1906 na stanovanju. Ko smo se pozneje kdaj srečali, sta mi vedno tožila kako hudo jima je po nesrečnih otrocih. Mnogo so naši stari naseljenci prestali, a zdaj že večina sami počivajo v hladni zemlji. Naj v miru počivajo! ^IIIMlilllltllllllllllHIllllllllllllllllllllH Dorothv Parker: čddčen m Hit Mladi bledi mož se je previdno zleknil v globok naslanjač in prevalil glavo na stran, da sta se mu sence in lice odpočila na hladni, rožasto vezeni bombažni tkanini. *0, jej,« je zastokal. »O, jej, o, jej, o, jej- O.« Bistrooka deklica, ki je lahka in vzravnana sedela na kavču, se mu je žr vahno nasmehnila. »Danes niste tako razpoloženi?« je rekla. »O, imenitno mj je« je rekel. »Blažen sem. Veste kdaj sem vstal? Ob štirih popoldne, natanko. Vse sem poskusil, a vselej ko sem dvignil glavo z blazine, se mi je hotela strkljati pod posteljo. Ta glava zdaj ni moja. Zdi se mi, kot bi nekoč pripadala VValtu VVhitmanu. .O, jej, o, jej, o, jej.« »Mislite, da bi vam požirek mogoče pomagal?« je rekla. »Klin s klinom?« je rekel. »Oh, ne, hvala. Prosim vas, da nikoli več ne rečete kaj takega. S pijačo sem opravil. Popolnoma, popolnoma opravil. Glejte mojo roko; mirna kot kolibri. Povejte, sem bil grozen sinoči?« . »O, moj bog« je rekla, «vsak ga je majčkeno imel. Cisto v redu ste bili.« »Ja,« je rekel. »Krepko sem moral biti nadelan. In vsi so zdaj divji name?« »Sveta nebesa, ne,« je rekla. »Vsem ste se zdeli strašansko smešni. Seveda, Jim Pierson je bil takrat pri obedu za minuto malo pogumen. A so ga nekako potisnili na stol in ga pomirili. Mislim, da pri drugih mizah niti opazili niso. Komaj kdo.« »Nabunkati me je hotel?« je vprašal. »O, bog. Kaj sem pa naredil?« »Zakaj, nič niste naredili,« je rekla. »Vi ste bili odlični. A saj veste, kako tečen postane Jim. Če se mu zazdi, da se kdo preveč vrti okoli Elinore.« »Mar sem se obregoval ob Elinoro?« je vprašal. »Sem počel to?« »Kje pa,« je rekla. »Samo vlekli ste jo. Grozanska'zabavni ste se ji videli. Čudovito se je počutila. Le takrat, se je majčkeno razjezila, ko ste ji zlili školjčno omako po hrbtu.« »Moj bog,* je rekel. »Školjčno omako po tistem hrbtu? Kaj naj storim?« »Se bo že potolažila,« je rekla. »Nekaj rož ji pošljite. Nič se ne trapi te. To ni nič.« »Ne, ne bom se,« je rekel. »Mar mi je cel svet. Sam si režem kruh. O, jej, o, jej. Sem še kakšne druae očarljive prismoda-rije počel pri obedu?« »Sijajni ste 'bili,« je rekla. »Nikar se toliko ne mučite s tem. Vsem ste zmešali glave. Prvega natakarja je sicer nekoliko skrbelo, ker niste jiehali prepevati, a v resnici ni imel nič proti petju. Rekel je samo, da se boji, da mu ne bi spet zaprli, če bo tak hrušč. A njemu samemu ni bilo za mar. Mislim, da mu je bilo všeč, ko vas je videl tako dobre volje. O, vi ste kar peli in peli, približno eno uro. Sploh pa ni bilo tako grozno naglas.« »Torej pel sem,« je rekel. »Moral je biti užitek. Pel sem!« »Se ne spomnite?« je vprašala. »Pesem za pesmijo ste peli. Vsi so vas poslušali. Všeč jim je bUo. A vi ste na vsak način hoteli zapeti neko pesem o nekakšnih strelcih ali kaj vem kakšni stvari. Poskušali so vas miriti, a ste kar naprej in naprej gnali svojo. Čudoviti ste bili. Vsi so se trudili, da bi trenutek utihnili in da bi nekaj pojedli, a niste hoteli nič slišati Joj, kako ste bili smešni.« »Kaj sploh nisem večerjal?« je vprašal. »O, niti koščka niste spravili vase« je rekla. »Kadarkoli vam je natakar kaj ponudil, ste ueeli in takoj podarili njemu, češ da je vaš davno izgubljeni brat, ki ga je iz zljbke ukradla tolpa ciganov. Rekli ste, da je vse, kaf imate, njegovo. Skratka, spravili ste ga v krohot.« »Stavim, da sem ga,« je rekel. »Stavim, da sem bil-smešen. Moral sem biti Kljukec in pol. In kaj se je zgodilo po tem uničujočem uspehu, ki sem ga imel pri natakarju?« »Zakaj, nič posebnega,« je rekla. »Nekakšen odpor se Vas je lotil do nekega sivolasega starčka, ker niste marali njegove kravate in hoteli ste mu to povedati. A sva odšla, še preden je zares pobesnel« »O, odšla sva?« je vprašal. »Ali sem hodil?« »Hodil! Seveda ste,« je rekla. »Popolnoma v redu ste bili. Samo na pločniku je bila tista presneta poledica in vi, moj dragi, ste strašansko trdo sedli na tla. Ampak, sveta nebesa, to se lahko pripeti komurkoli.« »O, gotovo« je rekel. »Louisi Alcott ali komurkoli. Torej zletem sem po pločniku. To bi pojasnilo, kaj je z mojo... hm. Razumem. In potlej, če nimate nič proti?« »Ah, ampak Peter!« je vzkliknila. »Kako neki morete sedeti tukajle in trditi, da se ne spomnite, kaj se je zgodilo potem? Mislila sem sicer, da ste bili pri večerji majčkeno natreskani, da ste bili dobro razpoloženi, a nikar so ne bojte, bili ste čislo spodobni. Le ko ste padli, ste se tako zresnili, da vas takega še nikoli nisem videla. Se mar ne spomnite, kako ste mi pravili, da dotlej še nisem zrla v vaš resnični jaz? Oh, Peter, če se ne bi spomnili tiste najine očarljive ln dolge vožnje s taksijem. *lega čisto preprosto ne bi mogla prenesti! Saj se je spomnite, prosim? Kajne, da se je spomnite? Mislim, da bi čisto gotovo umrla, če se je ne bi.« »Spomnim se je,« je rekel. »Seveda, spomnim se tiste vožnje s taksijem. Bila je precej dolga, kajne?« »Okoli in okoli parka ste me vozili.« In je dodala: »In drevesa so tako čudovito blestela v mesečini! In rekli ste, da vam do tistega trenutka sploh ni bilo jasno, da imate dušo!« . »Da,« je odvrnil. »To sem rekel. In sicer jaz.« »Izredno očarljive reči ste ml povedali,-je rekla. »In vse dotlej sploh nisem vedela. kaj čutite do mene, in vse dotlej si ne bi upala pokazati, kaj jaz čutim do vas. Prepričana sem, da je bila tista vožnja s taksijem najpomembnejši dogodek najine- ■ ga življenja!« »Bil,« je pritrdil. »Zdi se mi, da je res bil.« »In kako srečna šele bova,« je vzkliknila. »Najraje bi svojo srečo vsem izkri-čala... A mislim, da bi bilo bolj ljubko, če bi vse skupaj obdržala zase.« »Po moje tudi/- je pritrdil. »Mar ni očarljivo?« je vprašala/ »Je,« je dejal. »Imenitno je.« »Očarijivo!« ga je popravila, »Slišite,« je vprašal, »saj nimate nič proti, če nekaj popijem, veste, samo zavoljo zdravja! Prisežem vam, da sem za vse življenje napravil #križ čez pijačo, ampak zdi se mi, da se me loteva omedle-vica ...« »Tudi jaz sem mnenja, da bi vam dobro storilo,« je rekla. »Ubogi moj fant, prava sramota je, da se tako grozno počutite. Pripravila vam bom whisky s sodo.« »Častna beseda,« je rekel, »ne razumem, kako ste sploh mogli spregovoriti z menoj, ko pa sem se sinoči tako bedasto osmešil. Res bi bilo najbolje, če bi se odpravil v kakšen tibetanski samostan.« »Norec zmešani!« je vzkliknila. »Misliš, da te bom pustila. Nehaj! Odličen si bil!« Skočila je s kavča, ga naglo poljubila na čelo ter stekla iz sobe. Mladi bledi mož se je zazrl za njo. Dolgo je počasi zmajeval z glavo, dokler mu ni klonila v vlažne tresoče se dlani. *0, jej* je zastokal. »O, jej, o, Jej, o. jej.«