Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stune: Za celo leto.....K 30 — za pol leta......« 15'— za četrt leta.....* T50 za 1 mesec......* 2'50 Posamezna številka 80 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik« Štev. 32 Ptuj, 8. avgusta 1920 IL letnik Homatije po vojski. Ko se je pred šestimi leti začela svetovna vojska in se je začel veliki ples med evropskimi državami, so bili povsod radovedni, kako se bo ta vojskin ples končal. Nastopili so razni preroki. Njihova prerokovanja so bila seveda popolnoma različna in težko je bilo uganiti, kdo prav prerokuje. Sedaj po vojski nam je lahko presoditi, kdo jo je pogodil. Bil je to angleški lord Kitche-ner (Kičener), organizator angleške vojske. Ta je na vprašanje, koliko časa bo trajala vojska, rekel: Vse skupaj deset let; prava vojska štiri, do pet let, pet let pa homatije po vojski. Da je pogodil mož prvi del, vemo sedaj. Vojska se je v resnici končala v petem letu. Če pa je že polovico tako natančno pogodil, smemo upravičeno misliti, da bo tudi druga polovica prava : Homatije po vojski bodo trajale 5 let. Kmalu bosta dve leti, kar se je nehala prava vojska, a vojskine posledice se čutijo še vedno, homatij še ni konec, nasprotno, zdi se nam, da se večajo in večajo. Ni sicer več redne vojske, miru med narodi pa tudi še ni. Vse kipi in vre, se preobrača in zvija, giblje in trese. Požar, ki je z mogočnimi plameni razsajal med svetovno vojsko in objel skoro vse evropske države, je v glavnem udušan ; ali na pogorišču še tli dalje in večkrat sikne med tlečimi bruni goreč plamen, smodeč okolu sebe in kažoč žalostno pogorišče. Na evropskem vojnem pogorišču smo tudi mi začeli graditi svoje poslopje. Novo stavbo si hočemo postaviti, lepšo in močnejšo, nego je bila prejšnja. Trdna naj bi bila ta stavba v svojih temeljih, obsezala vse dele, ki so potrebni za njeno celoto in ki sodijo k njej. Ali težave imamo s to gradnjo ! Me i graditelji samimi in njenimi stavbeniki večkrat ni potrebne složnosti in vztrajnosti, na-gajojo pri stavbi pa tudi lakomi in zavidni sosedi. Med sovražnimi sosedi, ki najbolj nasprotujejo močni in trdni naši Jugoslaviji, so v prvi vrsti Italijani. Na zahodu so se polastili s silo dela našega sveta, zapreti nam hočejo tam prost izhod med širni svet. Dobro Piskrovez Mihec in konzum. Pred več leti je prišel v neko vas na Spodnjem Štajerskem piskrovez Mihec, ;obložen s težko butaro različne posode in blaga. Ko stopi v prvo hišo, misleč, da boj kaj od svojega blaga prodal in tudi piskre povezal in ponve zakrpal, našel je gospodinjo z dvema sosedoma v živahnem govoru, tako, da še se niso zmenili, ko je Mihec pristopil. Ta je poslušal z usti in ušesi ženice, katere niso mogle prehvaliti nekega mladega gospodarja zaradi njegovih zaslug. Težko je čakal Mihec konec tega govora. A ko ga je vendar pričakal, je ponujal svoje blago in povprašal, ali bi ne im9la ktera gospodinja piskrov, da jih zveze, in ponev, da jih krplje, pa vse izrečejo eno- vedo, da je ob Jadranskem morju za velik del naše Jugoslavije edini izhod na morje in po njem prosta pot med svet. Dobro vedo, da nujno potrebujemo prostega dostopa do Jadranskega morja, če se hočemo nemoteno in našim guspodarskim prilikam primerno razvijati. Pa ravno ker to vedo, hočejo nas stisniti in nam preprečiti razvoj. Dobro Čutijo Italijani, da si krivično laste zasedeno ozemlje, po kterem prebiva naš narod. Naše ljudstvo jih ne mara, ker oni ne marajo našega ljudstva; njihovo gospodstvo je prisiljeno, nenaravno in nenravno. Naše ljudstvo ne more vzljubiti Italijanov radi tega, zato pa hočejo le-ti s silo, s požiganjem iz pobijanjem pokazati surovo moč svojega gospodstva. Drugi sosed, ki bi še v zadnji uri nam rad kaj utrgal naše lastnine, je Nemec. Dne 16. julija je bila podpisana mirovna pogodba med nami in Avstrijsko republiko. Po tej pogodbi smo izpraznili Radgono, Špilje in Soboto. Po tej pogodbi se mora v treh mesecih odločiti slovenska Koroška, kje hoče dalje živeti. Odločitev za razsodnega človeka ne bi bila težka, ko bi smel prosto odločevati. V zadnjem trenotku pa hočejo odpraviti demarkacijsko črto in tako dovoliti, da se plačane nemške tolpe vsujejo med slovenske Korošce in jih obdelujejo na vse načine, dovoljene ali nedovoljene, naj bi glasovali za nje. Dovoliti hočejo to naši zavezniui Italijani, Francozi in Angleži, v kojih korist so Srbi prelivali svojo kri, kterim pa sedaj vračajo milo z nemilim. Dovoliti hočejo to proti mirovni pogodbi in proti temu, da jim naši zastopniki kažejo Nemce v pravi luči, v ka-keršni so se pokazali lani ob svojem roparskem pohodu po slovenskem Koroškem in tudi baš sedaj, ko so naši zapustili Špilje, Nemci pa tolovajsko napali naše ljudi. Tretji sosed, ki se tudi še ne more sprijazniti s svojo usodo in hoče rešiti iz razvalin, kolikor bi se dalo, so Madžari. Toda preveč so obkoljeni od sosedov, kterim vsakim sn morali odstopiti njihove rojake, svoje prejšnje podanike, cehom, Romunom, nam in celo Nemcem. Tudi med večjimi narodi nimajo posebnih prijateljev. Zato njihova nevarnost ni tolika, četudi večkrat izbruhne na dan. Tako vidimo, da pred svetom nimamo baš prijateljev. Sosedje nam niso prijatelji, glasno, da ne kupijo od njega ničesar, ker imajo v vasi nov konzum, pri kterem se vse blago ceneje dobi, kot drugod. Ena še dostavi: „Ne dvonim, da bo tudi naš gospod načelnik za konzum najel piskrovezca, kteri bo za ude prav po ceni vezal piskre in krpal ponve." — Ko Mihec to sliši, stopijo mu ušesa kvišku in radovedno pozveduje, kje da stanuje gospod načelnik. Ena izmed ženic ga spremlja domov grede do načelnikove hišo in ko sta dospela tja, se Mihec zahvali za njeno prijaznost. Nekoliko je postal, si klobuk in brke poravnal, potem pa se bojazljivo bližal hiši, v kteri, kakor je izvedel, stanuje mogočni gospod načelnik. Dospevši do hiše, odpre lahno vrata in stopa tiho proti sobi ; tam zopet postoji, potem potrka na vrata, pa ker se nikdo ne oglasi, potrka drugič in tretjič, a tudi zdaj se ni nikdo oglasil. — ker bi nam radi utrgali naše lastnine, veliki zavezniki Francozi in Angleži pa nas puščajo na cedilu, ker se nimajo nas bati in bi z zagovarjanjem naših pravic najbrže nič ne pridobili. Narobe, ako nas pusto in izdado naše pravice,si drugod s tem lahko pridobe Korist Iz vsega tega je jasno, da pri gradnji naše nove državo Jugoslavije ne smemo pričakovati pomoči od drupod. Sami s svojimi močmi moramo postaviti to zgradbo. Lastna prevdarnost, lastna pridnost, lastna ljubezen do skupne domovine, složno delo vseh, kterim je za to domovino, morejo pripomoči do močne, trdne in ugledne državne zgradbe. Kaj pa se godi v tem pogledu pri nas? Reči moramo, da mnogokje pogrešamo onega složnega dela za našo drŽavo. Stebri naše države, naše kmetsko ljudstvo, pač opravlja svoje posle, kakor je bilo vajeno dosedaj. Treba pa je gledati, da se ti stebri ne omajejo, nego še bolj utrdijo. To pa se ne godi ali vsaj ne v tisti meri, v kteri bi se moralo goditi. Ne zadošča, da se nalagajo le nova bremena kmetskemu ljudstvu, treba je skrbeti, da more prebivalstvo ta bremena tudi nositi. Poskrbeti bi bilo treba, da dobi prebivalstvo svoje potrebščine po primerni ceni. So pa v naši državi krogi ljudi, kterim je v prvi vrsti in edino le za lastno korist. Ali trpi pri tem obča blaginja, da, blaginja vse države, za to se ti krogi dosti ne brigajo. Brigati bi se pa morali za to oni krogi, ki so izvoljeni in postavljeni prav za ta edini namen. Žalibože moramo reči, da so tudi v teh krogih strankarske koristi večkrat nad državnimi. Kako krvavo bi potrebovali n. pr. v sedanjih zamotanih razmerah edinstveno, složno in močno vlado! Se taka vlada bi komaj zmagovala težkoče, s kterimi se ima boriti naša država doma in na zunaj. Kaj naj počno pa vlade, ki so od danes do jutri! Bore se k večjemu za lastni obstanek. Širokega programa ne morejo izvršiti. Izgube ugled doma in med svetom. Pri vsem tem pa trpi naša celokupna država! Samo en dokaz. Ko so mislili, da se je utrdila koncentracijska vlada Vesničeva, se je dvignila vrednost našega denarja, presegla italijansko liro. Ko pa se je omajal Vesničev kabinet, Mihec zbere vso korajžo, pritisne rahlo na kljuko, odpre in stopi v sobo in za seboj tiho zapre vrata, da ga pri mizi sedeči gospod še zapazil ni. — Mihec je tiho stal pred vrati in še dihati ni upal, da ne bi motil gospoda, kateri je imel pred seboj različna pisma in bil zelo zamaknjen vanje. Po dolgem čakanju se vendar gospod ozre na Mihca, kteri se mu globoko prikloni in gospoda ponižno pozdravi, ter nekoliko korakov bliže stopi in s prosečim glasom reče : ,,Gospod načelnik, ravnokar sem bil tam pri prvi hiši v vasi in slišal, da so se tri gospodinje pogovarjale o novem konzumu, katerega ste ustvarili in da namerjavljate za konzum najeti tudi piskroveza, kteri bo vezal piskre, krpal ponve za ude in izdeloval ku-halnice, mišje pasti in druge reči za prodajo. Prosil bi torej ponižno, ako bi to službo meni podelili; že več ko dvajset let izdelujem — 2 — se je začela majati tudi vrednost našega denarja. Padala je in pada, dokler se odločilni krogi zopet ne sporazumejo, vsaj za nekaj časa. Kdor opazuje vse to nezdravo pehanje za osebne, strankarske koristi, bi moral večkrat skoro obupati, ali se bo to kedaj zbolj-Salo in uredilo. Pa spomnimo se Kičenerje-vega prerokovanja, pomislimo, da so razmere v mnogih drugih državah še hujše, in potolažili se bomo nekoliko. Potolažili se bomo toliko laže, če sami storimo svoje dolžnosti, ker bomo imeli vsaj zavest, da nismo sami krivi teh žalostnih razmer. Marsikod po Sloveniji se čujejo glasovi, kako je v naših obmejnih krajih mogoče, da nemštvo kljub novim razmeram Še vendar tako drzno dviga glavo in da se doslej še niso iztrebila razna gnezda, ki se v njih vali najstrupenejša nemško-nacijonalna ireden-ta. Ti očitki so morda na 7idez opravičeni in ni čuda, da se opazovalcem, ki ne poznajo krajevnih razmer, zdi marsikaj v tem oziru neumljivo. Nimamo namena, da globlje razmotrivarno o opravičenosti ali neopravičenosti teh očitkov, vendar lahko rečemo, da gre delo stalno naprej. Kolikor pač pripuščajo krajevne razmere in opora, ki jo imamo v mero-dajnih višjih mestih. Tak korak naprej je storil slovenski Ptuj ob zadnjem občnem zboru tukajšnjega nemškega Musikvereina. To društvo bi moralo imeti izključno kulturni namen. Da ne bi nam mogli naši sodržavljani nemške narodnosti očitati, da jih mi v svoji barbarski nekulturnosti oviramo pri njih prosvetnem delu, jim doslej nismo kratili njih „pravic." Toda ta nemški kulturni zavod je bil vse prej nego torišče za gojenje glasbe. Zbirali so se v njem elementi, ki jih druži ena ideja, to je skrito sovraštvo do vsega, kar ne diši po nemški krvi, in odpor proti naši državi. V društvu se je sistematsko gojila najodločnejša iredenta ; njegovi člani so stalno v zvezi z bojnimi društvi v Nemški Avstriji, skratka, človek ima vtis, da je društvo zbirališče ogleduhov, ki, na zunaj prijazni, lojalni in dobrodušni, s svojim subverzivnim delom preračunjeno izpod-kopavajo našo samostojnost. A svaka^sila do vremena. Temu je bilo treba storiti konec. Da dobimo Slovenci v društvu primeren vpliv, smo zahtevali zastopstvo v odboru in koncesijo, da sme začasno obstojati v društvu še poseben nemški oddelek, kjer bi lahko gojili glasbo člani in deca nemške narodnosti, dokler še niso zmožni slovenščine. Nemci so to našo kulantno zahtevo v svoji znani skromnosti odklonili, da, še več: drznili so si celo zabraniti Slovencem vstop v društvo. Naznanili smo jim nekaj dni pred občnim zborom pristop kakih 150 slovenskih članov, pripadajočih vsem slojem ptujske inteligence. Odgovorili so nam, da društveni odbor o sprejemu teh članov ne more sklepati, češ, da mora biti vstop po pravilih javljen najmanj 14 dni in prodajam to blago in prav dobro razumem kupčijo." Gospod načelnik je molče poslušal Mihca in ko je ta svoj govor končal, mu je ponudil stol, na katerega se je vsedel. Potem vstane gospod in prinese iz omare steklenico žganja, od katerega Mihcu nalije kupico. Mihcu so se, ko je zagledal žganje, zažarele oči. Potem gospod Mihca nagovori: „Tukaj pij, kolikor duša drži! Veseli me, da si prišel, ker vidim, da mi novi konzum mnogo delapovzročuje, kterega ne bom mogel sam opravljati. Premišljeval sem že sem in tja, kje bi dobil spretnega pomagača ali ko-mija, torej si ravno prav prišel. Sprejmem te drage volje, ker si rokodelec in vrh tega še dobro razumeš kupčijo." Mihec od veselja ni znal, kaj bi storil, poljubil je načelniku roko ter na njegovo zdravje izpraznil kupico, katero mu je ta pred občnim zborom. Te določbe pa v društvenih pravilih ni. Gospodje Nemci so se torej grdo zlagali. Ta laž jim je bila le sredstvo, j da se izognejo iz zadrege, v dokaz temu je dejstvo, da društveni odbor ni sklepal niti o vsprejemu onih slovenskih članov, ki so bili prijavili svoj pristop že mesece pred občnim zborom. Ko se je ugotovilo, da omenjene določbe v pravilih ni, smo pozvali vladnega komisarja, naj zahteva od društva strikten odgovor, ali misli odbor sklepati o našem sprejemu, ali ne. Tudi na ta poziv so negativno odgovorili. Slovenci, ki smo imeli nemen, da vstopimo v društvo, smo se udeležili občnega zbora dne 2. t. m. Bilo nas je kakih 170. Navzoč je bil tudi vladni komisar. Pred početkom dnevnega reda smo pozvali odbor tretjič, naj sklepa o našem sprejemu. Na slovensko stavljeno zahtevo je društveni predsednik prof. Kasimir odgovoril nemško. V opravičilo, da govori nemško, je navedel, da sicer razume slovenski toliko, kolikor je potrebno za občevanje z navadnim človekom, da pa ni vajen slovenskemu občevanju z boljšimi krogi. V nadaljnem izvajanju mu je zdrknil z jezika ta-le stavek : „V občevanju s slovensko [inteligenco se vedno poslužujem nemščine in tako mi ni treba drugega deželnega jezika" Toda ne dovolj tega, vrgel nam je še v obraz, da nas po pravilih sicer lahko sprej-ido, toda, da niso primorani, vsled česar to tudi ne store. Na to izjavo smo slovenski udeleženci pozvali komisarja, da zborovanje zaključi in razpusti, ker ne pustimo, da bi se v očigled nesramni žalitvi nas vseh vršil zbor dalje. Vladni komisar je vpošteval rastoče razburjenje in je videč, da je nadaljevanje faktično nemogoče, občni zbor zaključil. Slovenski zborovalci se kljub temu niso razšli, dokler odbor ni zagotovil, da izroči ključe do društvenih prostorov vladnemu komisarju. lmpertinenca, s katero si upa danes naduti Nemec imenovati slovenščino „drugi deželni jezik", je tako gorostasna, da mora člo-i veku sapa zastati, če to čuje. Iz te nesramnosti se jasno vidi, kak duh vlada v teh ljudeh in kako nemogoče jim je, otresti se avstrijskega načina in prilagoditi novim razmeram. Ti ljudje smatrajo današnji državni jezik še vedno po starem kopitu za drugi deželni jezik. S tem za nas dragocenim priznanjem razgalili so se Nemci v vsej svoji ostudni goloti in razkrili so nam vso laž namišljene lojalnosti in odkritosrčnega mišljenja napram jugoslovanski državi. „Hic Rhodus, hic salta!" kličemo naši vladi. Tu ima sedaj priliko, da z vso brezobzirnostjo razprši to gnezdo strupenih sršenov. Ni pričakovati, da bi Nemec, ki je nekoč vihtel bič nad našimi glavami, presedlal v svojem mišljenju. On se smatra še nadalje za „Herrenvolk" in pri njem ne izda ne gla-denje, ne božanje, ampak treba je, da iz naših rok zažvižga bič okoli njegovih ušes. zopet napolnil. Žganje in obljubljena služba ste storili svojo dolžnost. Mihec je postal zgovoren, kakor bi bil že v konzumu in tam prodajal mišje pasti in druge svoje izdelke. Gospod načelnik še ga je seveda bolj pohvalil. Slednjič, ko je izpraznil že tretjo kupico, je začel pripovedovati tudi o svoji ženi Marici, ktero ima tam daleč na Ogrskem v svoji domovini. — Prosil je načelnika, da bi mu dovolil tudi svojo ženico s seboj pripeljati, ker mu ona pri njegovih izdelkih lahko veliko pomaga. Gospod je nekoliko časa molčal, potem pa Mihcu naročil, naj se nemudoma vrne v svojo domovino. Tam naj za preselitev vse uredi in naj čaka, dokler ne dobi poziva, da pride s svojo Marico h konzumu v službo. Mihec je izročil svoje blago načelniku, kteri mu je na pot še dal steklenico žganja, Potem bo videl, kakšen okus ima „pravica", ki jo je bil vajen on deliti nam. Poživljamo vlado z vso resnostjo, da začne s korenitim pometanjem. Dela za metlo je dovolj. Razen Musikvereina imamo v Ptuju še izključni nemški Gesangsverein, Deutsches Vereinshaus in požarno brambo. Vsa ta društva delujejo v svojem smislu kulturno, t. j. rujejo proti državi in vzgajajo zaprisežene sovražnike naše domovino. Gesangverein-ovci gredo v svojem navdušenju za falirano Avstrijo tako daleč, da si zakrožijo včasih „0, du mein Osterreich", požarni brambovci zahtevajo od slov. gasilske zveze za svoje društvo tevtonski poveljevalni jezik in nemško dopisovanje. Vsega tega se jih mora odvaditi. Razpoloženje med ptujskim prebivalstvom je tako, da si bo samo očistilo hišo, če ne najde odmeva pri vladi. Gospodarstvo. Bodočnost našega vinarstva. Vinarstvo v Jugoslaviji, posebno pa pri nas v Sloveniji se nahaja očevidno pred težko krizo, ki bo izbruhnila ob prvi boljši vinski trgatvi, torej mogoče že prihodnjo jesen. Kriza, ki stoji na vidiku, bo nastala vsled nadprodukcije vina. Da nastane ta nadprodukcija, ni treba ravno bogve kako bogate vinske letine. Pomisliti moramo namreč, da se nahajajo še precejšnje množine vinskega pridelka letnikov 1918 in 1919 v naših kleteh in da, posebno navzlic precej dobri sadni letini, že ena srednja trgatev lahko povzroči nadprodukcijo vina. Vsaki nadprodukciji pa sledi padanje cen dotičnega pridelka in nevarnost je zelo velika, da pod današnjimi razmerami padejo vinske cene tako močno, da ne bodo niti od daleka kriti pridelovalni stroški. Stagnacija v vinskem prometu je itak skoraj popolna. Vinske cene so padle v zadnjih dveh do treh mesecih za 50°/o; deloma skoro za 100% in so s tem že dosegle, ozir. prekoračile takorekoč višek pridelovalnih stroškov. Stagnaciji v vinskem prometu so krive deloma vladne odredbe, ki so ovirale izvoz naših vin v Nemško Avstrijo tako dolgo, dokler ga ni naraščanje vrednosti naše krone napram nemško-avstrijski kroni popolnoma onemogočilo, deloma splošne življenske razmere. Da je temu prišlo tako, pa smo si krivi največ sami, ker se vinorejci Jugoslavije nismo vedeli pravočasno strniti v močno strokovno organizacijo, ki bi imela voljo in moč vplivati na vlado in preprečiti pogubonosne odredbe in ovire izvoza našega vina v inozemstvo, na katerega smo zavezani z najmanj eno tretjino našega vinskega pridelka. Vinarski in sadjarski odsek Maribor, slov. kmetijske družbe v Ljubljani, kot edine kor-poracije v zaščito vinarstva v Sloveniji, je sicer storil svojo dolžnost, a vendar ni mogel doseči tega, kar bi lahko dosegla močna, vse vinogradnike predstavljajoča organizacija. potem se je poslovil in se napotil naravnost proti ogrski meji. Med potjo še mu je na misel prišlo, da ima žganje v žepu, ne pa v želodcu. Njegove misli so bile pri konzumu. Domov dospevši je razlagal ženi svojo srečo, katero je tako dolgo iskal in vendar enkrat našel. Ker je Marici povedal, da bo tudi ona sprejeta pri konzumu v službo, se je ta od veselja razjokala; še večje je bilo veselje, ko je Mihec iz žepa potegnil žganje, katero sta potem skupno zaužila, govoreč o rado-darnosti načelnika. Potem sta od dne do dne pridno delala in imela sta že cele kupe izgotovljenih različnih stvari, pa vedno sta bila bolj vznemirjena, ker obljubljenega poziva ni bilo od nikod. Tako sta čakala teden za tednom in mesec za mesecem, da bi se jima želja j izpolnila. (Konec sledi.) — 3 Vinorejci! Še je čas! Združimo se torej ! Osnujmo si organizacijo, ki bo Štela vse vinogradnike v Jugoslaviji svojim članom! Bodimo zvesti čuvaji dedščine naših pradedov, ohranimo in spopolnimo, kar smo od njih sprejeli našim potomcem v procvit in blagor naše krasne domovine! Ne dajmo si uničiti naše dike, našega upa in naše nade ! Strni-mo se v močno falango, ki bo stala neomah-ljivo na braniku za interese našega vinarstva in ne pozabimo nikoli, da le „v slogi je moč!" Snuje se organizacija vinogradnikov za vso Jugoslavijo po vzgledu bivšega avstrijskega „Reichsweinbauvereina", ki je imel neprecenljive zasluge za procvit vinarstva v bivši Avstriji. Vinarski in sadjarski odsek Maribor, slov. kmetijske družbe, je prevzel nalogo stopiti v dotiko s strokovnimi krogi Hrvaške in Srbije, ter Bosne in Dalmacije v svrho imenovanja pripravljalnega odbora za ustanovitev nameravane organizacije. Kakor hitro bo pripravljalni odbor sestavljen, se bo sklicala seja istega, v kateri se bodo določile podrobnosti in dan za ustanovni zbor organizacije. Interesenti, ki se žele udeležiti ustanovnega zborovanja, ki se bo vršilo najbrže že v teku meseca septembra t. 1. v Zagrebu in na katerem se bo razpravljalo tudi o najnujnejših potrebah vinarstva, ozir. ki žele pristopiti organizaciji, ki bo nudila svojim članom najrazličnejše ugodnosti, kot člani, so prijazno vabljeni, da naznanijo že sedaj svoje naslove podpisanemu odboru, a uprav-ništva vseh časnikov se takisto naprošajo, da ponatisnejo to povabilo k pristopu v interesu svojih bralcev t Vinarski in sadjarski odsek Maribor, slov. kmetijske družbe, kot začasni pripravljalni odbor za ustanovitev vinarske organizacije za Jugoslavijo: Vinarski ravnatelj Puklavec. Zastruplenje pri žveplanju sodov. Državno-vinarsko nadzorništvo v Mariboru nam poroča, da se je pripetil slučaj, da je kazala oseba, ki je žveplala vinske sode, težke znake zastrupljenja arzen. Preizkušnja je dognala, da so vsebovali žveplalni traki, ki so se pri tem rabili. Iz zdravstvenih ozirov se mora poraba takega žvepla v kletarstvu zabraniti. Vinogradniki in kletarji se torej s tem opozarjajo, da so pri dobavljanju žveplalnih trakov oprezni, ter si naročijo take le pri zanesljivih tvrdkah, ki izdelujejo arzena proste žvep-lalne trake! V sumljivih slučajih se naj pošljejo tozadevni vzorci drž. kmetijsko-kemič-nemu zavodu v Maribor v preiskavo. Dopisi. Kaznovalo je okrajno glavarstvo Ivana Stanitza, ekonoma in Herberta Dascha, trg. pom., oba v Ptuju radi hujskanja proti državi z globo 200 K in 5 dni zapora. 8. avgusta v Guštanj na Koroško! Bratska društva v Sloveniji! Vedno čitamo po časopisih, kako se doma zabavate ter prirejate različne prireditve. Spomnite se dne 8. avgusta ob priliki zleta MSŽ tudi na nas ter nas počastite s svojim obiskom, kateri bodo mnogo več koristil narodu, kakor vse domače prireditve. Spomnite se našega Sokola, ki tvori branik na naši severni meji! Pomislite, da stoji Koroška tik pred plebiscitom ter da je ravno sedaj nad vse potrebno, da se obračamo na njo in tam delujemo z vso zavednostjo in danimi močmi! Naj se Vam ne zdi pot predolga, vlak predrag! Poglejte na koristi, ki jih doprinesete narodu s tem Vašim posetom. Društveni odbori, bodrite Vaše člane k temu, da se jih čim več udeleži te slavno3ti. Revnejšim pomagajte ž društvenimi sredstvi, da se bodo mogli udeležiti. To je pač zadnja prireditev pred glasovanjem, ki mora žeti najobilnejše sadove ! Za ves Vaš trud Vam bo Koroška po končanih borbah za pripadnost zelo hvaležna in poplačala Vam bode s svojim bogastvom vsa Vaša dobra dela, ki so in bodo pripomogla h konečni pravilni ureditvi naših mej. Društva, 8. avgusta kor-porativno v Guštanj ! Slavnost v Guštanju na Koroškem. Povabljenih je tudi drugih odličnih gostov, ki so obljubili svojo udeležbo. Povsod se opaža zelo živahno zanimanje za ta zlet, kar nam obeta obilno udeležbo. Vse kaže, da bo ta Sokolski nastop nekaj izvanrednega in redkega, ter nad vse zanimivljega. Vsak dobro misleč Jugoslovan bo gotovo po možnosti posetil to prireditev, ki ima pač le namen vplivati na boljši izid plebiscita, ki ga imamo pred vrati. Zatorej je pričakovati, da se bodo prijavilo še druga društva, ki tega še niso napravila. Prijaviti se je Sokolu Guštanj, ki bo nato poskrbel za vse prijavljena društva skupne obede v posameznih gostilnah. Ne odlagajte, ker za te prijave je zadnji dan dne G. avgusta. Zdravo ! Posebni vlak v Guštajn 8. avgusta odhaja izČakovca ob 2.45.Iz Guatajna se vrne ob 20.55. Sokolski zlet v R&gaŠko-Slatino dne 15. avgusta. Nastopa vzorna četa tehničnega odbora Saveza. Bratje, sestre, prijatelji, pridite ! Šport. Dne 25. julija t. 1. se je vršila na igrališču na Bregu pri Ptuju prvič tekma tukajšnjega nogometnega SKP z zunanjim klubom „Svoboda" iz Celja, katera je končala v prid SKP s 3:2, polčasno z 2:6. Sliši se, da bo prihodnja tekma SKP z Mariborskim klubom („Rote elf".) Ormož. Dne 29. julija t. 1. je po kratki bolezni, zadet od kapi, umrl gospod Štefan Pernat, odvetniški koncipijent in posestnik v Ormožu. Pokojnik je bil znan po vsem ormoškem okraju, saj je živel tukaj celih 48 let in prišel kot jurist z vsemi sloji človeške družbe v dotiko. Rojen v Cirkovcih kot sin kmetskih staršev se je lahko prilagodil kmet-skim odnošajem, ter znal z ljudstvom prijazno občevati. Hodil je v mariborsko gimnazijo, pravoslovne študije pa je dovršil na gra-ški univerzi. Poleg svojega poklica je pridno sodeloval posebno v mlajših letih pri vseh narodnih društvih, bil je vnet pevec, pozneje pa tudi v vseh občekoristnih korporacijah, kakor pri „Okrajni posojilnici", katere usta-novnik je bil in odbornik do smrti; bil je tudi dolgoletni ogleda ormoške slovenske šole i. t. d. Sam kremenit značaj vzgojil je svoje otroke v vzgledne narodnjake. Obilna udeležba pri pogrebu je kazala priljubljenost pokojnika. Bodi mu ohranjen trajen spomin! Kako se pri nas delajo cene. V poročilu Zagrebške borze z dne 27. julija čitam, da notira pšenica 650 kron franko Srijemskih postaj. Človeka naravnost razjezi, kako hočejo gotovi špekulantje s fingiranimi številkami spravljati žitni trg v zmoto. Resnica je namreč, da je stala med 27. m 30. julijem cena efektivni stari pšenici v Srijemu 630 do 650 kron per 100 kron, dočim je nova pšenica za celih 100 kron nižje notirala. Namen objavljanja takih dejstvenim razmeram na žitnem trgu neodgovarjajočih cen je prozoren : desorientirati trg in konzum ter na škodo konzumentov — v kalnem ribariti. Sodbo o tem, s posebnim ozirom na dejstvo, da stoji Zagrebška borza pod državno kontrolo, napravi naj si javnost sama. Zadravec. Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo, dne 8. avgusta po rani maši se bo v takajšnji šoli vršil shod čebelarjev, na katerem bo predaval potovalni učitelj za čebelarstvo g. Jurančič. čebelarji iz šentvidske fare in okolice, udeležite se v obilnem številu tega zanimivega predavanja! Tinje na Koroškem. Za tukujšnjo veselico so darovali iz Ptuja dobitke: gg. Alojzij Senčar 16, Snoj in Urbančič 1, Machalka in Korže 10, Konzumno društvo 10, Brata Vošnjak 12, Brenčič Anton 3, Peteršič 2, Kreft 1, Havelka 2, Muršec 10, Osenjak 2, Brenčič Alojz 4, Tušek 3, Vaupotič 1, ter denarne zneske: g. Flere 10 K, g. Fauland 5 K, g. Stergar Rado 4 K in g. Matevžič Anton 10 K. Vsem darovalcem prisrčni: „Bog plati!" Krajevni odbor Narodnega sveta za Koroško v Tinjah. Politične vesti. I Vladna kriza. Dr. Vesnič je iznova prevzel nalogo, da sestavi vlado na koncentracijski osnovi. Vladni program se naj magari omeji na volilni zakon in načrt ustave ter izvedejo Čimprej volitve za konstituanto. Rusi in Poljaki. Rusi neprestano prodirajo proti Poljakom, ki se morajo umikati. Poljaki se trudijo, da skoro dosežejo premirje s sovjetsko Rusijo. Komunistični kongres se je vršil te dni v Moskvi. Zastopanih je bilo baje 51 držav. Tožili so, da Le ni prišlo do svetovne revolucije. Orlovski tabor v Mariboru je bil zadnje dni julija in v nedeljo. Duhovniki so že nekaj mesecev pripravljali svoje pristaše in ljudstvo v cerkvi in zunaj cerkve na ta shod. Posebni vlaki so pripeljali stotine udeležencev v Maribor. Reka bo italijanska ali je pa ne bo? D' Annunzio je izjavil, da raje umrje, kakor da bi Reko in Dalmacijo izročil ali Jugoslaviji ali antanti. Dodal je : ,,Tu sem in tu ostanem. Reka bo ali italijanska, ali pa je ne bo. Mesto in pristanišče sta podminirani. Če mislijo člani Zveze narodov upravljati Reko, sprejel jih bom z ročnimi granatami." — Kakor kažejo najnovejši dogodki, dela D'Annun-zio sporazumno z italijansko vlado. Zadnje čase mu je poslala vlada cele bataljone redne vojske na pomoč. Nočejo biti pod Rumunijo. V Beograd je prišla deputacija Srbov, Madžarov, Nemcev in Romunov iz istih 73 občin v Banatu, ki so bile priznane Romuniji. Odposlanstvo je zahtevalo, naj se te pokrajine vrnejo Jugoslaviji. Razno. i *¦ Občinske volitve v Sloveniji se bodo vršile skoraj gotovo meseca oktobra t. 1. Tako je predlagala deželna vlada ministrstvu v Beogradu. Vožnja po železnicah se zopet podraži. Z dnem 1. avgusta se zviša baje cena voznim listkom po vseh železnicah za polovico. Tudi posledica podraženja premoga! Tudi vpliv dviganja valute. Dokler je naša krona bila še nesigurna in ni bila izvedena valutna reforma, so prihajali k nam v Ljubljano naši „prijatelji" iz Italije, to je razni veriž-niški eksporterji, katerih glavni cilj je bil eksploatacija naših pokrajin. Ti prijatelji so nam govorili lepo in sladko : „Mi vam hočemo dobro ! Hočemo vas obleči!" In številni italijanski tovorni avtomobili so prašili po naši državni cesti od Vrhnike do Ljubljane. Sedaj so ti avtomobili popolnoma izostali ž njimi pa je izginil tudi marsikateri italijanski verižnik. Izvoz papirja iz Čehoslovaške dovoljen. Praška Tribuna" poroča, da je oddelek za papir v komisiji za trgovino z inozemstvom sklenil, ukiniti izvozno prepoved za papir. Dosedaj je bilo papir v splošnnm prepovedano izvažati in so bile izvzete nekatere vrste papirja. Masarvk in naloge ljudskih šol. Na sestanku čehoslovaških učiteljev, ki se je pričel 1. t. m. ob navzočnosti 6000 učiteljev, je govoril tudi predsednik republike Masarvk ter izjavil; „Šola imej narodni in socialni program! Glavno skrb je treba posvetiti revnim otrokom, da ne bodo imeli samo kruha, ampak da se bodo vzgajali tudi k spoštovanju do dela. Šola jim mora podati stvarno znanje ter spoznanje svobode in politično naizobrazbo, ne pa strankarsko." „Glasbena Matica" na Koroškem. Minulo soboto in nedeljo je priredila Glasbena Matica v Ljubljani koncert v Borovljah in na Otoku ob Vrbskem jezeru. Korošci so navdušeno sprejeli slovenske pevce, ki so jim peli tudi domače pesmi, segajoče vsem poslušalcem globoko v srce. Prišli so poslušat tudi zastop- / 4 — niki ententne komisije iz Celovca, ki so bili polni hvale in občudovanja. Ne uživajmo nezrelega sadja! Prišla je doba, ko dozoreva raznovrstno sadje. Vsakdo ga rad uživa, zlasti pa otroci. Pri tem pa večkrat ne gledamo, ali je sadje že dovolj zrelo ali ne. Ako uživamo nezrelo sadje, nam lahko hudo škoduje, posebno, ako po sadju v vročini pijemo vodo. Dobimo grižo, ki postane lahko tako nevarna, da umremo na njej. Griža pa je tudi nalezljiva. Zatorej bodimo previdni pri uživanju sadja. Potovanje V inozemstvo. Ministrstvo za notranje stvari je objavilo, ktere formalnosti je treba izpolniti za potovanje v tuje dežele. Nas zanima v prvi vrsti potovanje v Avstrijo. Vse osebe, ki žele potovati v Avstrijo ali preko nje v kako drugo državo, morajo imeti potne liste z vizumom diplomatskih zastopnikov Avstrije. Za Slovenija izdaja vizum avstrijska konzularna pisarna v Ljubljani. Za tak vizum je treba plačati pristojbino 30 dinarjev. Listnica uredništva. Dopisnike, katerih dopisi niso objavljeni v tej Številki, vljudno prosimo potrpljenja. Pride prihodnjič. Uredništvo. in pridna delavca sprejme Alojzij Majcen in sin, kleparstVO in inštelatija V Ptuju. ¦y^ v (stiskalnica) sistem May- ^^yi/\ ^S CJ tarth, vsebina kosa 4001 K X V/jjVV *n raznovrstne vinske sode ima na prodaj F. Gnilšek, Maribor, Meljska cesta 29. Hod močen pes se kupi pri g. OSTERBERGER ju v Ptuju. — Vpraša se vsako nedeljo dopoldne. Občni Zbor i se vrši dne 8. avgusta 1920 ob 2. uri popoldne v gostilni g. LORBER JA. = DNEVNI RED: = 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1916 in 1917. 3. Razpust zadruge. 4. Slučajnosti. Narapljc, dne 4. avgusta 1920. Janez Kodrič 1. r., načelnik. pni npstaiisla tovorna za osi in čevlje na BREGU pri PTUJU jme t na delo Iva iili pni Zglasiti se je v tovarni. se priporoča. Svarilo. Ako bi kdo na naše :.ine posojal denar, ali vrednostne predmete komurkoli, opozarjam vsakogar, da nisem plačnik nikakih dolgov, ki bi se napravili na moje ime. ILIIIU in kleparstvo in inštalacija v Ptuju. SLIV alkoholna rane in pozne, kupuje po najvišjih dnevnih cenah. — Prva jugoslovenska industrijska družba, poprej Simon Hutter sin. Telefonska knjiga za Maribor, Koroško, Štajersko in Prekmurje izide v kratkem času. Dotične tvrdke, ki želijo oddati inserate v to knjigo . naj blagovolijo vposlati naslov na Anončni in inior-mačni zavod Vedež, Maribor, Gregorčičeva ulica 6. ; Telefon št. 132. ^___________________ Viničarska družina ' z več odraslimi delavskimi močmi se sprejme j pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava lista. 3šče se pridet^ hlapec za gospodarstvo. Vstop takoj. Pojasnila daje Anončna ekspedicija „JADRAN" Maribor, Gosposka ul. 44. Za lepo posestvo v okolici Maribora se išče za ta- ~W- Hiiitijii ženska oseba, koja je popolnoma vajena v gospodarstvu, vino- sadje in živinoreji s sodelovanjem. Pojasnila daje Anončna ekspedicija ,Jadran" Maribor, Gosposka ul. 44. Najboljši uspeh imaJ? ?fas/ J u r v „ Ptujskem listu", ker je zelo razširjen in ga vsakdo rad čita. I I I $isel»ojje » stro/t^ ol/e | »Mineralna rafinarija" Dravograd, f Telefon štev. 30. Dopisi na centralo v MARIBOR. Brzojavi: Rafinerija. J f^** Oddajajo se zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh večjih mestih Jugoslavije. "^® enCttt » ®o„0t m Mast dobavlja proimptrao r! trgovina z flaiffttl v* v v PfUJt! nudi slavnemu obfinstou raznovrstno železnino, kakor: stavbeno okovie, itedilniike dele, pločevinasto in litoželezno kuhinjsko posodo, kolesne šine, obročno železo, cinkasto pločevino za pokrivanje streb in izdelovanje žlebov, vsake vrste žreblje in žico mizarske potrebščine ter orodje in splošno vse v to stroko • •««•«• spadajoče predmete. «««««•« Ceni. odiemaleem — današnjim gospodarskim razmeram — primerno točno in solidno postrežbo zagotevljajot, se priporoča za obilen poset edino domače podjetje te stroke JI n t o it Brenči?, I mMe ----C"-" m -t ('V-^-ZNf mmL mar Delniška glavnica in rezerve okroglo K 50,000.000•— CENTRALA V LJUBLJANI. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3y|0 brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|® čistih. L03 m OB Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.