LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
ftftntna plačana » floiovfiri.
Leto 62. St 4.	Maribo*, M. januarja i S J«.	iN»«MauM»m ¿l^vSk« sttuie Via i M,
Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—,
riotletn* Din 16'-, četrt-etno Din 8'—, inozemstvo Din 64'
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Teleion lnterurban 113
Cena laaeraton: e*l* s.raa Dia 1««-—, p*l »tra-ai Dia 7M* , četrt »tr.nl Dia J49 -. Mali o«laai bo-seda Din 1'- stalnim popast
Kriza mladine.
Večjo pozornost mladinskim organizacijami
Pokvarjenost mladine na Ruskem.
Iz Rusije prihajajo poročila o veliki otroški nadlogi. Tam je na tisoče in sto-tisoče zanemarjene dece. Otroci se potepajo po celi Rusiji. V glavnem mestu jih je na desettisočev. Napadajo ljudi, vlam-ljajo v trgovine, kradejo in ropajo ter počenjajo razna nasilstva. Samo v decembru so pobili v moskovskih trgovinah 20 tisoč izložbenih šip.
To so posledice desetletne boljševiške vzgoje ruske mladine. Žalostna slika je to, pa samo eden odlomek iz ogromne, strašne slike moralnega (nravnega) propadanja v Rusiji. Boljševiki so iz ruske javnosti odstranili Boga. Lenin, veliki mojster ruskega boljševizma, je dal z velikanskimi rdečimi pismenkami na enem največjih trgov v Moskvi napisati te besede: Religija je opij (mamilo) za ljudstvo.
Boljševiki so ruskemu ljudstvu vzeli vero, pa so ga z brezverstvom tako omamili, da ljudstvo v omotici tava v nesi-gurno bodočnost, v prepad. Zlasti mladine se je oprijela ta omotica ter ji je popolnoma zastrupila mlado dušo. Odrasla mladina, oproščena družinskih vez, ki jih je razbilo brezversko zakonodajstvo, se je udala razuzdanosti, katera jo tudi telesno ubija. Nedorasli dečki in deklice — deloma še otroci — so se udali potepušt-vu z vsemi njegovimi pogubnimi posledicami. Tako propada naraščaj ruskega naroda. Kaj bo iz ruskega ljudstva, ako se kmalu ne iznebi more brezverskega boljševizma?!
V	drugih državah mladinske prilike niso v tako obupnem stanju, toda znaki mladinske krize se v večjem ali manjšem obsegu pojavljajo povsod.
Novodobna mladina na Francoskem in drugod.
V	Franciji so preteklo leto katoliški intelektualci (razumniki) po katoliških časnikih dvignili svarilen glas o stanju francoske kmetske mladine. Pokarali so v javnosti na žalostno dejstvo, da je kmetska mladina po večini cerkvi odtujena ter da je postala žrtev razuzdanosti. Glavno krivdo na tem ima brezver-ska državna šola. Saj je pred svetovno ▼ojno celo liberalni francoski politik Constans o nasledkih brezverske šolske vzgoje v francoskem listu »Figaro« zapisal te pomenljive besede: »Nravna popa-čenost se med šolsko mladino širi z besneč® ttaglieo. Vm sramožl jive<*1 pri otro-
cih je izginila. Izgon religije iz šole je povzročil to zlo.« Versko in moralno razdejanje, ki ga je začela brezverska šola, nadaljujejo protikrščanski časniki s svojimi protiverskimi in nemoralnimi spisi ter grde predstave na gledaliških odrih in po kino-gledaližčih. Edino sredstvo, ki bi po mnenju katoliških francoskih časnikov moglo zajeziti razširjenje tega zla, so krščanske mladinske organizacije, ko-jih pa večinoma nL
Slične pritožbe o naraščajoči mladinski krizi prihajajo tudi iz Nemčije, Italije, Čehoslovaške in Belgi-j e. Kaj pa je s slovensko mladino?
Kriza ▼ vrstah slovenske mladine.
Igrali bi ulogo ptiča noja, ki ob bližajoči se nevarnosti svojo glavo potisne v pesek, da nič ne vidi in nič ne sliši, ako bi rekli, da pri nas ni razloga za zazbur-jenje, da je pri nas vse v redu. Kriza, ki je po vojni zagrabila mladino po raznih državah, ni poštedila tudi naše mladine.
Nekdaj stroga disciplina mladinske vzgoje je popustila svoje vajeti. Zadob-ljena prevelika svoboda ni vsakemu v prid, marveč mnogoteremu v veliko škodo za celo življenje. To škodo stopnujejo svobodomiselna društva, ki pod firmo pevskih in gledaliških vežb in zabav ali športa ali telovadbe zbirajo v svoje okrilje mladino ter napolnjujejo mlade duše s strupom verske brezbrižnosti in celo po polnega protiverskega mišljenja, iz koje-ga se rodi nekrščansko življenje in delovanje.
Glavno sredstvo za širjenje zla med našo mladino so nekrščanski časniki, bodisi da so v službi liberalizma, bodisi da služijo socialni demokraciji. Ako more kapljica izdolbsti skalo, kako ne bi protikrščanski časnik, ako ga kdo stalno bere, izdolbel trdne verske podlage v čitateljevi duši?! Tudi tega ni treba podrobno razkladati, kako pohujševalno in zapelje-valno takšni časniki s svojimi protimo-ralnimi romani, povestmi in črticami vplivajo na mladino. Kako predstave po kino-gledališčih mnogokrat, premnogo-krat vplivajo na mladino, o tem bi med drugim mogle dosti povedati sodnijske razprave. Spričo teh tako razširjenih in močnih virov zla, ali je čudno, da zlo samo vedno bolj narašča ter da se njegovi nasledki kažejo v tako žalostnih pojavih, kakor je n. pr. rastoče število samoumo-rov med mladino in tistih mladih bitij, ki polnijo v Sloveniji joče i« kaznilnice!?
Režim» mladino s sredstvi krščanske pro-svete in izobrazbe.
Dovolj te temne slike! Obrnimo se od nje ne kot motrilci brez brige, marveč s trdnim sklepom, da hočemo storiti vse» kar moremo, da ta temna slika izgine ali vsaj da se njene prečrne boje omilijo. Naš sklep ne more biti drug, nego je program krščanskih strank v Belgiji, Nemčiji, Poljski in Čehoslovaški, in ta slove: Režimo mladino s sredstvi krščanske pro-svete in izobrazbe! Razširimo, poglobimo in poživimo krščanske mladinske organizacije! Za vse vrste naše mladine po mestih, trgih in vaseh primerne oblike izobraževalne in vzgojne organizacijel
Pred vojno je vladala na Slovenskem Štajerskem velika vnema na polju krščanske mladinske organizacije. Kar se tiče mladeniških in dekliških zvez, je naša Štajerska stala v prvi vrsti ter mogla služiti za zgled mladinsko-izobraie-valne vneme in z njo združenih vspehov. Ta predvojna vnema se doslej žal še nI povrnila. Kako dolgo še bomo morali čakati na njo? Mladina kliče. V tem klicu nam doni nasproti vabilo Cerkve in domovine, kojima je bodočnost zajamčena v izobraženi in krepostni mladini.
J. H.
Od 1. aprila 1928 -nov davčni za**on.
V naši državi smo imeli veliko davčnih zakonov. V Sloveniji je bil še avstrijski, na Hrvaškem še ogrski, ▼ Bosni in Hercegovini zopet posebni, v Črni gori drugi, v Srbiji drugi, v Macedoniji drugi. Najhuje smo bili prizadeti Slovenci, ker je bil ta zakon do skrajnosti natančen in se je po njem vse izterjavalo, poleg tega pa smo dobivali še razne srbske davke. Dolžnost raznih vlad je bila, da bi se davki uredili tako, da bo en davčni zakon in vsi državljani enako obdavčeni, in da se bo od vseh enako strogo pobiralo.
Za naprej pa bodo veljali le sledeh davki:
Zemljarina:
Osnovna stopnja 12 odstotka. Dopolnilna stopnja: do 500 Din čistega katastrskega donosa nič, do 1000 Din 2 odst., do 2000 Din 3, do 3000 Din 4, do 4000 Din 5, do 5000 Din 6, do 6000 Din 7, do 7000 Din 8, do 8000 Din 9, do 10.000 Din 10«. preko 10.000 Din — Kakor poročaj« strokovnjaki, bode v Sloveniji zemljiški davek povprečno nižji kot je bil po dosedanjih računih.
Zgradarina.
Osnovna stopnja 12 odstotkov. Dopol-
I it ihta stopnja: do 1000 Mi» ¿n*!*»« uaf«*v
šel s tem načrtom med nas in ga je tudi
izvedel.
Kakor pa imamo mi po dve roki, da lahko v redu delamo, tako je ta plat zadružništva še le ena, treba je še druge. Naši kmetje še niso svobodni pri prodaji svojih pridelkov. Bil sem na vinski razstavi v Ptuju. Do dve tretjini vina so tu razstavili vinski trgovci. V drugih okrajih, kot v ljutomerskem in ormoškem, pa so vinogradniki stopili skup in ustanovili zadruge. Te zadruge so se združile ▼ Osrednjo štajersko vinarsko zadrugo t Mariboru in te so že začele nadzirati cene, ker tudi same kupujejo od svojih u-dov. Zadnjo jesen so se dogodili slučaji, da je vinski trgovec ponudil 5—6 Din, a zadruga po 7—8 Din in po vsej okolici je dobilo vino — pravo ceno. Vinski trgovci lahko trgujejo, samo to ni prav, da bi kmetje-vinogradniki res morali biti odvisni od njih. Isto je glede sadja. Tu pa še niti prave trgovine ni, tu so le posredovalci inozemskih tvrdk. Tu bo še veliko dela, da se ta zadružna organizacija uvede in deluje tako, da bo trdna. Kadar bo do tega prišlo, tedaj se bodo pri sklepanju pogodb z drugimi državami ozirali tudi na kmeta, ki bo organiziran v mogočnih zadrugah.«
*Ti si cel revolucijonar«, je oče pokaral sina, ali vendar tako, da so vsi čutili, da ga je pohvalil.
■inskega dohodka 2 odstotka, od 1000 do 2000 Din 3, od 2000 do 3000 Din 4, od 8000 do 4000 Din 5, od 4000 do 5500 Din 6.3, od 5500 do 7500 Din 7.8, od 7500 do 10.000 Din 9.4, preko 10.000 Din čistega najemninskega dohodka 10 odstotkov. — Ta davek od hiš se ne bo pobiral od kmetijskih zgradb, ki so zato tega davka opio ičene. Pač pa bodo hiše ocenjene po nji • hovi vrednosti, koliko bi znašala najemnina, če bi se oddala, po tisti svoti se potem zaračuna davek.
Obrtni davek (davek na poklice in podjetja):
I. skupina: temeljna stopnja 10 odstotkov. — II. skupina: Točka 1 a, 2 a: 8 odstotkov, točka 1 b, 2 b in 4: 6 odstotkov, točka 3: krošnjarji plačajo pavšaliran davek 60 Din letno, potniški agenti pa 1 tisoč Din letno. — III. skupina: temeljna stopnja 4 odstotke. Dopolnilna stopnja: do 10.000 Din čistega dohodka 2 odstot., od 10 do 20.000 Din 2.5, od 20 do 30.000 Din 3, od 30 do 50.000 Din 4, od 50 do 70 tisoč Din 5, od 70 do 90.000 Din 6, od 90 do 120.000 Din 8, od 120 do 150.000 Din 10, preko 150.000 Din čistega dohodka 12 odstotkov. — Obrtniki, posebno mali, bo do s tem davkom bolj zadovoljni kot z dosedanjim, ker jeskoro vsak že moral poleg pridobnine plačevati dohodnino.
Davek na podjetja,
ki so zavezana javno polagati račune: Za ta podjetja so tri skupine. I. Zadruge, ki po zakonu niso oproščene, in regulativne hranilnice. Temeljna stopnja 10 odstotkov. — II. Industrijska in rudarska podjetja 11 odstotkov. — III. Druga podjetja, banke itd. 12 odstotkov. Dopolnilni davek se tukaj računa po rentabiliteti. Ren-tabiliteta se izraža v razmerju med čistim dobičkom in kapitalom (temeljna glavnica in rezervni fond). Pri rentabilnosti od 6 odstotkov znaša dopolnilni davek 2 odstotka, od 8 znaša 3, od 10 znaša 4, cd 12 znaša 5, od 14 znaša 6, od 16 znaša 7, od 18 znaša 8, od 20 znaša 9, od 22 znaša 10, od 24 znaša 11, od 26 znaša 12, od 28 znaša 13, od 30 znaša 14, preko 30 odst. znaša 15 odstotkov. — Ravno velika podjetja se rada odtegnejo plačevanju davka. Upati je, da bo ta davčni zakon tako sestavljen, da se ne bo moglo še nadalje, skrivati dejanskega dobička težke industrije.
Davek na rente, na obresti, na vloge v hranilnicah in denarnih zavodih 8 odstotkov. Vloge pri kreditnih zadrugah, poštnih hranilnicah in oblastnih hranilnicah so tega davka proste. Na druge rente znaša \b%. Mnogim leži mrtev denar v hranilnicah, pa jim daje lepe obresti. To niso naši skromni prihranki, pač pa drugače naložen kapital. Do sedaj je bil ta davek majhen in so ga denarne zadruge same plačevale. Sedaj bo pa treba plačati 8 odstotkov od obresti. Kdor ima naloženih 1000 D, znašajo obresti 50 Din, plačal bo letnih 4 Din. Tudi če bi kdo sam drugemu posodil, bo moral plačevati ta davek od obresti, ki jih terja. Naše zadruge bodo v tem oziru dobile že posebno navodilo cd Zadružne zveze.
Službeni davek: Kakor smo poročali, se pri tem davku odv&uae od obdavčenja od mesečnih do-
hodkov do 4000 Din 400 Din in 100 Din za vsakega otroka. Ostalo se obdavči. Od 4000 do 6000 Din dohodkov na mesec se odšteje 200 Din in 50 Din za vsakega o-troka, ostalo se obdavči. Preko 6000 Din mesečnih prejemkov se ničesar ne odbije. Oni, ki prejemajo mesečno plačo, so sicer že tudi plačevali davke, ali zelo zmešano so bili urejeni. Zdaj se bodo tudi ti davki enotno pobirali.
Glavna načela novega davčnega zakona so:
Vsi državljani pravifino obdavčeni, zato naj bodo tudi vsi državljani enakomerno obdavčeni. Kdor je gospodarsko močnejši, naj več plača kot gospodarsko šibki.
Ne rečemo, da bo ta zakon že najboljši, ali k redu in pravičnosti v davčnem oziru pa bo vendar vodil, to je njegov namen, zato bo treba paziti, da ga ne bi kdo v drugačne namene uporabljal.
ZGDvcri
»Le poberite koščeke kruha«, je opozarjal skrbni stari oče vso družino, ko je povečerjala, »da kje konca ne vzamejo! Težka je skrb za kruh in gorje, če — ga ni!«
»V naši državi bi ga pravzaprav le ne smelo manjkati! Po večini smo kmetska država, na tisoče vagonov žita izvozimo.« Tako je modroval hlapec, gospodar pa ga je zavrnil:
»Moj dragi, in vendar je lakota v državi! Bral sem, da v Bosni in Hercegovini strada na tisoče ljudi, ki jedo travo in slamo, ker nimajo kruha! Kdor ne pozna položaja, bi mislil, da so ti kraji nenadoma padli v kako nesrečo, ali pa so tako odrezani od sveta, da ne more nihče do njih. Pa ni tako! Skozi te kraje vozijo železnice, skozi te kraje vodijo ceste, v 4 dneh se pripelješ od nas t ja dol. Hrana bi se lahko dovozila, samo eno je: Te hrane nihče ne da! Saj jo je v bližnjih mestih dovolj! Samo zastonj je nihče ne da, ljudje pa so taki reveži, da si je kupiti ne morejo! Vlada je priskočila na pomoč in je določila 10 milijonov dinarjev podpore. To je sicer prav, toda treba pa je, da se revežem doli na ta način pomaga, da ne bodo reveži, ki jih naj država vzdržuje, ampak naj si sami zaslužijo, da bodo lahko živeli!«
»Zakaj pa so ljudje v teh krajih taki reveži?«
»Zato, ker so v rokah oderuhov. Ti o-deruhi poberejo pridelke kmetom v jeseni za obresti, kmet pridelke da, ne dobi pa nič. Zato ni čuda, da je revež. Kmrt v teh krajih ne more dobiti po ceni posojila, si ne more pomagati na noben način. Sicer je bilo tako svoj čas tudi pri nas! V vsaki vasi so bili taki oderuhi, ki so gospodarili nad vsemi, ki so bili največji vzrok strašne revščine, v katerih je svoj čas živel naš kmet. Veste, kdo je pa r-?šil našega kmeta iz tiste revščine? Kmet je rešil kmeta in to na ta način, da so se kmetje zbrali v zadrugah, nalagali svoj denar tisti, ki so ga imeli, dobivali pa so ga tisti na nizke obresti, ki so ga potrebovali. Vsak kmet bi moral dobro vedeti, da je eden največjih sinov slovenskega naroda, katoliški duhovnik dr. Krek pri-
ž^m^trVJLi. 1 JjTSLl-r
V NAŠI DRŽAVI.
Rojstvo kraljeviča v naši kraljevi družini. V noči dne 19. t. m. se je porodil v kraljevi družini princ. Njegovo rojstvo je vzbudilo veliko veselje v kraljevi hiši, v Beogradu in po vsej državi. Šole so s posebnim praznikom proslavile rojstvo kraljeviča, v cerkvah so bile zahvalne službe božje. Kraljevska mati in dete se veselita krepkega zdravja. Kraljeviču so dali začasno ime Andrej. Ko bo krščen, dobi najbrže ime Dušan. Boter mu bode angleški princ de Jork.
Davčni odbor zakon izgolovii. Zakon za izjednačenje davkov je v osnutku končan. Narodna skupščina, ki zboruje od 22. t. m. dalje, bo v kratkem v njem razpravljala in ga najbrže tudi sprejela.
Davidovič si zopet želi zaupnico. Ko je demokratska stranka imela pretekli teden kongres, je Davidovič zopet dobil las kavo zaupnico. Zbor pa je v svojih sklepih kljub zahtevam Davidoviča odobril sodelovanje svojih ministrov v vladi.
Radič gre z demokrati ali z radikali. Ker si Davidovič prav ne upa zanesti raz kola v svojo lastno stranko, pa odlaga in odlaga, mu je Radič zagrozil, da če noče Davidovič, da gre on z njim v veliko združeno vlado, pa bo šel z radikali. Ta grožnja posebno Pribičeviču ni bila všeč, pa je pregovoril Radiča, naj da Davido-viču še deset dni časa za premislek.
Zagrebačka politična svatba med Radi-čem in Pribičevičem se je vršila preteklo nedeljo v Zagrebu. Ker pa se je bilo bati nemirov, je vlada prepovedala obhode. Bila so le velika zborovanja v jahalnici zagrebškega sejma. Radič in Pribičevič sta govorila. Pravijo, da j« rveč« ladič
povabil Pribičeviča v svoje stanovanje in mu je pokazal ono luknjo, v katero se je skril, ko so ga na Pribičevičevo zahtevo preganjali in spravili tudi v zapor. Časi se izpreminjajo in ljubezen je slepa, tako se norčujejo Zagrebčani iz te politične predpustne svatbe.
Politični položaj se bo kmalu razčistil. Ker je predsednik vlade Vukičevič zahteval od demokratskih ministrov, da se morajo odločiti z ozirom na delovanj® Davidoviča, ali gredo z njim, ali pa proti njemu, bo položaj v tem oziru kmalu raz čiščen. Verjetno je, da bodo demokratski ministri ostali v vladi. — Opozicija položaj namenoma zamotava in to tudi z lažjo, če ne gre drugače. Tako si izmišljuje in spravlja v javnost, zdaj, da je eden minister odstopil, pa spet preklical seveda, zdaj, da je razkol v radikalni stranki, pa zopet kaj drugega, kar bi naj služilo njeni zavoženi politiki. Ko se bo položaj končnovel javno razčistil, bode šla narodna skupščina na delo, da spravi naprej številne zakone, ki jih je vlada pripravila.
Člen 69 črtan na posredovanje našega ministra dr. Gosarja. Ta člen je določal, da bi posestniki 50 km od državne meje ne smeli prosto prodajati svojih posestev, ampak bi morala to odobriti dva ministra, fin»nčni in vojni. Ker bi bili ravno Slovenci s tem zelo prizadeti, se je nameravalo urediti tako, da se tu jcem ne sme prodati. Ker pa bo to z drugimi določili urejeno, se je zato ta člen v celoti črtal na zahtevo SLS in njenih poslancev in na posredovanje ministra dr. Gosarja.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Roparski zločin Italije! Pretekli teden je Italija zopet storila vnebovpijočo krivico našim bratom onkraj meje. Slovenci v Italiji so imeli lepo razvito Zadružno zvezo, ki je preteklo leto imela 25 milijonov lir ali do 80 milijonov dinarjev prometa. Italijani so vedeli, da je v tej Zadružni zvezi moč našega naroda. Pod raznimi lažnjivimi pretvezami so odstavili vodstvo Zadružne zveze in postavili italijanskega komisarja. Ta roparski zločin nad premoženjem zadružnikov je vzbudil ogorčenje po vsej kulturni Evropi.
Madžarska bo sojena pred društvom narodov. Zaradi oboroževanja, ki ga je Madžarska s pomočjo Italije kljub prepovedi vršila, pride Madžarska pred društvo narodov, ki jo bo sodilo. Kazen bode v tem, da bode dobila novo strogo vojaško nadzorstvo.
Rumunija in Bolgarija prijateljici? To novico so prinesli italijanski vladni listi g velikim ogorčenjem, ker so še vedno računali na Bolgarsko, da bo šla z Italijo. Bolgarska mora najti pot do morja in Rumunija ji ga hoče dati. Pogodba bode baje še ta mesec podpisana. To dejstvo bo zopet mnogo pripomoglo k miru na Balkanu.
Rumunija in Poljska, zveza pred Rusijo! Ruski časopisi poročajo, da je Fran coska posredovala v tem smislu, da se med Rumunijo in Poljsko napravi dogovor obrambe, če bi Rusija hotela napasti katero od dveh držav.
Francija za večni mir. Francoska država je prevzela v Evropi vodstvo za utr-iitev miru. Zate je stopila * pogajanja
tudi z Ameriko, ki enako proglaša, da je vsaka vojna nezakonita, da naj bo med narodi in državami mir.
Francija ščiti naše pravice pred Italijo.
Mussolini je ponudil najpreje Nemčiji zvezo proti Franciji. Ker je propadel, je ponudil zvezo Franciji proti Nemčiji. Prejel pa je odgovor, da Francija take zveze sploh ne sklepa in če hoče Italija s Francijo stopiti v dogovore, je predpogoj, da se preje popolnoma pogodi z Jugoslavijo. Mussoliniju je to pač težko. Je bil udarec na Zadružno zvezo le slabotno maščevanje radi tega? Kdo ve!
Vse ameriške države zborujejo. V mestu Havana so se zbrali zastopniki vseh ameriških držav, kjer imajo razgovore, kako naj Amerika zavlada nad celim svetom in prevzame odločujočo vlogo od Evrope, ki jo je dosedaj imela. Ameriki bo po svetovni vojni, ki se je v glavnem vršila v Evropi, to prav lahko doseči. Ona se je itak v vojni izredno opomogla, njej so danes dolžne vse evropske države, tudi zmagovalke, velikanske svote. V napredku in uporabi raznih iznajdb je Amerika že daleč pred Evropo. Zopet se je u-resničil izrek: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Evropejci so se klali, Amerika pa jih je prehitela. Mnogi že na-glašajo, da je treba Evropo organizirali na ta način, da bode tudi Evropa — zdru žene države! Ta cilj je visok in lep. Ali ga bo mogoče doseči? Slabo ne bi bilo, saj je dandanes svet tako majhen, ko stopajo aeroplani na plan! Evropo dejansko uničuje njena razkosanost, to veliko število državic, ki so zaprte druga od druge s carinskimi plotovi.
TUDI MESTO PTUJ IMA NAŠEGA ŽUPANA.
V četrtek dne 19. t. m., se je vršila v Ptuju volitev župana. Ptujskim županom je bil izvoljen naš vrli pristaš, dolgoletni gerent ptujskega okrajnega zastopa eos-pod Miha Brenčič. Doslej so krmarili ptujsko občino samostojni demokratje, a od sedaj zanaprej bo odločevala na ptujskem magistratu naša SLS, ki se je izkazala doslej na vodilnih mestih kot umna in v vsakem oziru napredna gospodarica. O novem županu g. Brenčiču smo prepričani, da bo vodil ptujsko občino z isto požrtvovalnostjo, delavnostjo in nesebičnostjo, kakor že načeljuje okrajnemu za-stopu od prevrata pa do danes. Gospodu županu naše iskrene čestitke!
SUROVINE NA DELU.
Oni kot ob Savi proti Brežicam, Zdo-lam in Podsredi je večkrat pozorišče 1iv-jih zločinov, ki bi morali biti dobremu slovenskemu ljudstvu čisto tuji. Nedelja, dne 15. t. m. beleži krvav dogodek s smrtnim izidom, ki se je zgodil tako-le: Brata Franc in Avguštin Klavžer iz Pečic v župniji Podsreda sla se podala na Zdo-le, kjer je izplačal Avguštin svojemu bra tu doto. Denar je Avguštin dobil od svojega tasta v zdolski posojilnici. Franc Klavžer je denar pe večini naložil v posojilnico, le nekaj si je pridržal za tekoče fiolrebe. Okrog petih popoldne sti se
oba brata v družbi žene, tasta in tašče podala domov proti Pečicam. Ker sta brata imela še posla v trgovini Presnik v Zdolah, sta zaostala. Od Presnik» sla šla oba še k trgovcu Černogi po pozabljen zavitek. Ko sta od trgovine Črnoge 41«Jpo cesti proti domu, sta bila naenkrat od S do 4 fantov napadena. Franc Klavžer je zbežal, dočim ga je brat Avguštin klical na pomoč. Ko je Franc hitel nazaj k bratu, so se napadalci umaknili. Ko sta oba prišla do sejmišča v Zdolah, sta bila ponovno napadena. Franc je zbežal in je mislil, da se je tudi Avguštinu posrečilo zbežati. Avguštin je pa med tem že z razbito črepinjo obležal mrtev na sejmišču. Franc Klavžer je zbežal naravnost v Se-tole, na dom staršev bratove žene. Ko ni tam dobil brata in ga tudi do polnoči ni bilo v Pečice, je hotel s tastom iti brala iskat. Radi teme sta to odložila na jutro. V pondeljek v jutro sta šla s temno slutnjo po poti iz Pečice proti Zdolam. V Zdolah, na mestu večernega napada, sta že našla radovedneže okrog trupla, v katerem sta spoznala brata, oziroma zeta Avguština Klavžerja. Orožništvo je še tekom dopoldneva izsledilo napadalce, ki so znani domači pretepači. Pri ubitem Avguštinu se je na obleki poznalo, da so mu pregledali žepe, kljub temu, da mu ni ničesar zginilo. Večjo svoto denar i» je namreč imel brat Franc, ki pa je pred napadalci zbežal. Pokojni Avguštin Ivlav žer je bil šele dve leti poročen in zapušča ženo in enega otroka. Ni še pojasnji iio, ali so napadalci ubili Avguština radi denarja, ali iz kakega drugega vzroka.
SMRTNA KAZEN IN VEČ NEGO 801-LETNA JEČA.
Pri najvišjem sodišču v Beogradu je bila izrečena te dni končnoveljavna sjd-ba nad razbojnikoma: Ivanom Maksimo-vič in Bajom Omerovič, ki sta ropala ter morila dolgo časa v okraju mesta Valje-vo v Srbiji. Obtožnica jima je očitala, da sta izvršila tekom enega leta 83 razboj-ništev in pobijala ljudi med mukami večkrat za piškavih 10 dinarjev! Ko sta tičala omenjena tolovaja prvič pod ključem, sta se seznanila v ječi z zloglasnim hajdukom Bojovičem in izdelala z njim načrt za pobeg iz zapora. V noči med 19. in 20. novembrom 1923 so vsi trije z žlicami razpraskali zid, razdejali opeko in zlezli skozi luknjo na hodnik, ubili dva jetniška paznika, pobegnili v šumo in začeli ropati. Kmalu pa so se sprli in se ločili. Bojovič je začel tolovajstva na lastno pest, Ivan in Bajo pa skupno. Naključje je hotelo, da je Bojovič kmalu zopet padel pravici v roke in je bil za svojq tolovajstva ustreljen. Ivan Maksimovič in Bajo Omerovič pa sta še vse leto nadaljevala z ropi in končno v maju 1924 tudi onadva padla orožnikom v roke. — Tekom enega samega leta sta Ivan in Ba-ja, kakor že omenjeno, izvršila 83 razboj stev, umorila dva človeka, izmučila pa okrog 30 kmetov in skupno naropala 180.000 Din. Delež pri posameznih raz-bojstvih včasih ni bil večji kot 10 do 13 Din. Valjevsko okrožno sodišče je za vse te zločine obsodilo Ivana Maksimoviča in Bajo Omeroviča na smrt z ustrelitvijo in vrhu tega po srbskem kazenskem zakonu še na 846 let težke ječe. Obsodb» prvega sodišča je potrdilo najvišja s;>d-nija y Beogradu in oba tolovaja bosla »
kratkem prejela taslužen» plačilo » — puškine cevi!
K2LOMPIB POZNAJO V EVROPI *S% LET.
Lant dne 13. novembra je minilo 350 tet, odkar je slavni angleški hribolazec Francis Drake potoval po svetu iu prinesel iz Amerike v Evropo krompir. Očetu krompirja v Evropi so hvaležni Angleži postavili spomenik. Prvotna domovina krompirja je v zapadnih predelih južne Amerike. Odtod se je pridelava tega drugega kruha širila proti jugu. V Evropi se je sadež udomačil ie le v 40 letih XIX. stoletja, ko so začele pritiskati slabe žitne letine. Sprva so gledali ljudje na ta novi sadež sovražno in nezaupljivo. Branili so se ga z vsemi štirimi in so se mu opirali tudi z orožjem. V zgodovini beremo, da je Friderik Veliki moral krotiti opornike z vojsko. Prebivalstvo se je dvignilo proti krompirju, da je bilo potrebno vojaško posredovanje. Šele polagoma so se razmere izpremenile. Danes nadomeiča krompir marsikje človeku vsakdanji kruh in bogve kakšne lakote bi morali trpeti, da ga nimamol Kako je nam potreben krompirjev sadež, izhaja tudi iz številk, ki pričajo, koliko se ga danes v Evropi sadi. V Nemčiji zavzema krompir 16.4 odstotkov površine obdelane zemlje, na Angleškem 11.2 odstotkov, v Franciji 2.8 odstotkov, v Rusiji 4.9 odstotkov, v naši državi pa je krompir poleg žita najbolj cenjen in plodonosen pridelek.
NEMCI IN ANGLEŽI GRADIJO NAJVEČJA ZRAKOPLOVA.
Nemški zrakoplov.
V Friedrichshafenu na Bodensk?m jezeru v Nemčiji gradijo največji zrakoplov na svetu: »L. Z. 127.« Ta novi zia-čni orjak bo dolg 235 m in 33.5 m visok. Ogrodje bo grajeno iz naj trpežne jš;h kovin: 20odstotnega duraluminija in prevlečeno z močnim platnom. Trup bo razdeljen v 32 celic; v polovici le-teh bo nosilni plin, v ostalih pa plin za pogon. Po sredini trupa bosta vodila dva hodnika, tako da bo vsak čas mogoče najnatančnejše nadzorstvo celega zrakoplova. Ta zrakoplov bo imel pet Maybachovich motorjev po 530 PS, skupaj torej 2550 PS. Akcijski radij bo znašal približno 20.000 km, obtežilna sposobnost 10 do 15.000 kg. Posadka bo štela 26 oseb. Spalnice, obcd-nica, prostori za prtljago itd. bodo segali v trup in bodo od zunaj le malo vidni. V kuhinji bodo kuhali z elektriko. Skupni stroški za zrakoplov so proračunani na 4 milijone mark. Dela, pri katerih j» zaposlenih 200 delavcev, zelo hitro napredujejo in ni daleč dan, ko se bodo Nemci aopet postavili pred celim svetom s t.vo-jo duhovitostjo.
Angleški zrakoplov.
Toda Angleži ne marajo pustiti prvenstva Nemcem. V Londonu gradijo letalo, ki bo v dveh nadstropjih imelo prostora za 100 oseb in katero bo gnalo 12 motorjev, vsak po 400 PS. To bi pomenilo, da bo angleško letalo hitrejše in zmožnejše ed nemškega. Izkušnja bo pokazala, kateremu se bode moglo priznati dejanska
pTTMI
20 let je minilo, odkar se je upal prvi Človek na letalu v zrak. Dne 13. januarja 1908 se je spusti! Francoz Farman v Parizu ob 7. uri zjutraj v zrak na letalu. Po 20 m zaleta se je dvignilo letalo v zrak in letalec je obletel v višini 20 m nek stolp in se spustil nato nepoškodovan na trda tla. Tedaj drzni Farman je prejel za svoj polet 50.000 frankov nagrade. Zgraditelj Farmanovega letala živi še danes in rad pripoveduje, kako vesel in srečen je bil, ko se je posrečil Farmanu prvi poskus. Ta izdelovatelj prvega letala je tekom 20 let grozno obogatel.
Zopet jih žene na severni tečaj! Italijansko mesto Milano bo podprlo z denarjem polet na severni tečaj, katerega bo vodil italijanski general Nobile. Priprave za to nevarno pot so dozorele v toliko, da bo odletel general proti severu koncem aprila t. 1. Nobile je bil že na severnem tečaju z Amundsenom in je vrgel tedaj iz letala na tečaj več italijanskih zastavic. Katero pot pojde zračna ladja, še ni gotovo. Nekateri so mnenja, naj bi jo Nobile mahnil čez Leningrad in črez Murmansk proti tečaju; v tem primeru bi se vrnil takisto čez Leningrad. Drugi zopet svetujejo, naj bi se vršil povratni polet čez Aljasko. Na Spitzbergih se balon ne bo ustavil. Nobile kani poskusili na tečaju se izkrcati s spremljevalci, ki bodo v tem primeru zasadili v sneg in led italijansko zastavo. Da bo pa cela pot dobila bolj mednarodni značaj, bo vzel general na pot tudi tri ruske učenjake.
Grozen požar v Ameriki. V ameriškem mestu Washington je izbruhnil te dni ogromen požar na 12 mestih tega velemesta. Ogenj je nastal deloma v trgovskih prostorih, deloma v zasebnih stanovanjih in obstoja sum, da je bil podtaknjen od zločinske roke. Mestne požarne brambe niso mogle same udnžiti ogija, in radi tega je bilo poklicanih na eks-presnih vlakih na pomoč 19 gasilskih čet. Gasilci so imeli izredno težko delo. Pri gasilnih in reševalnih delih ie bilo 10 mož težko zastrupljenih z dimom. Nesrečne žrtve poklica so prenesli v bolnišnice, kjer so ji hizročili zdravniški pomoči.
Izid občinskih volitev v Črensovcih v Prekmurju. V nedeljo, dne 15. t. m., so se vršile v črensovcih občinske vclitve. Boj je bil zelo hud. Nastopili sta tu dve stranki in sicer stranka bivšega gerents-kega sveta, katere so se oklenili večji posestniki, in stranka mladih, ki je nastopila za interese malih kmetov. Izid volitev je sledeči: prva lista 91 glasov (9 odbornikov), druga lista 86 glasov (8 odbornikov), okrog 90 volilnih upravičencev pa se volitve ni udeležilo. Na drugi listi izvoljeni odborniki so vsi pristaši SLS, ravnotako so pristaši ljudske stranke, razven dveh ali treh, tudi odborniki prve liste, tako da je občina popolnoma v rokah SLS. V Črensovcih prebiva znani prekmurski voditelj in narodni poslanec g. Jožef Klekl.
Gimnazijca vlomila v cerkev. V Sin ju v Dalmaciji sta dva gimnazijca, stara 16 in 17 let, sinova uglednih staršev, vlomila v frančiškansko cerkev. Frančiškani so ju zalotili, ko sta jemala denar iz cerkvenih pušic. Seboj sta imela vitrihe in en samokres. Pri zaslišanju pri orožnikih sta mlada vlomilca priznala svoje dejanj»	.
Drzni vlomilci. Minule dni so neznani
vlomilci poskusili srečo v Turnilču pri neki hiši. Komaj pa so se lotili svojega posla, so jih opazili nočni čuvaji. Ko so vlomilci videli, da so zasačeni, so zbežali. Toliko drzni pa so vseeno bili, da s« se postavili po robu stražarjem. Oboroženi so bili s koli. Eden je v temi z vso silo zagnal kol proti čuvarjem in je le malo manjkalo, da enega ni zadel.
Težka nesreča v kamnolomu. V Kosar-skem vrhu v občini Osek sta zadnjo sredo lomila kamenje Ferdinand Žigert in Alojzij Štefanec. Ker sta bila v globoki jami, se naenkrat zruši na nju višje ležeča lapornala plast in popolnoma zasuje Štefaneca, Žigerta pa do glave. Ko čez 1 uro odkopljejo Štefaneca, je bil že mrtev. Zapušča vdovo z dvema malima otra čičema. Bil je delaven in zaveden posestnik občine benediške.
Zlat zaklad na vrtu. V vasi Horčulji ▼ Fojnici v Bosni je našla deklica Ana Medic pri kopanju zemlje na vrtu lonec, ki je bil poln starega zlatega in srebrnega denarja ter zlatega nakita. Med nakitom so bili okraski starih plemičev. Denar ima podobo sv. Vlaha in je bil kovan ▼ Dubrovniku. Stvar je prišla v javnost, ker je nekdo hotel deklici zaklad odvzetL Najdba je sedaj izročena sarajevskemu muzeju in jo bode tu pregledal poseben strokovnjak.
Peš iz Amerike v Pariz. Te dni se je podal 251etni študent Eastman iz Saluna v državi Massachussetts peš na pot iz Amerike v Pariz. Mestni župan je dal Eastmanu seboj pozdravno pismo predsedniku francoske republike. Eastman krene proti Alaski ter bo skušal priti preko zamrznjenega morja na Kamčatko, na kar bo nadaljeval pot preko azijskega kontinenta. Eastman upa, da prispe v Pa riz leta 1930.
1,000,000 brezposelnih v Zedinjenih državah Severne Amerike. Za delavce v Ze-dinjenih državah so se razmere v zadnjem času zelo poslabšale. Zavladala je velika brezposelnost, zlasti v stekleni in v premogovni industriji. Vsega skupaj je trenutno brezposelnih okoli 1,000.000 delavcev. Število samo deloma zaposlenih pa znaša celo 3,500.000. Plače so v primeri s cenami življenskih potrebščin zelo slabe. Pri železnicah je zaposlenih okoli 200.000 delavcev z dnevno mezdo po 17 dolarjev. Te številke naj bodo opomin o-nim, ki mislijo, da je za delavce v Ameriki še danes nekakšen raj.
Napad. V Logarovcih pri Ljutomeru je v sredo zvečer 181etni posestniški sin Fr. Košti zavratno napadel Franca Štampar in Franca Slaviča. Prvemu je od zadaj pri/adjal v hrbet štiri rane z žepnim nožem ter še na njega streljal s samokresom. Ko ga je pogumni Štampar razorožil, je odločni surovež odšel domov po pu ško ter nato še ustrelil Slaviča v stegno. Poklicani zdravnik g. dr. Ciril Porekar je še v isti noči prihitel, obvezal in zašil rane Štamparju, obstreljenega Slaviča pa takoj prepeljati v bolnico v Ormož. Koš-tija pa je križevska orožniška postaja takoj aretirala in spravila tja, kamor spadajo taki suroveži.
Vel-ka inventurna prodaja ^
po čudovito znižanih cenah se vrši do konea januar J» v volMrgoviai K. gtermtoU. Celj«
Zopet moder križ! Onim, ki so zaostali z naročnino, se je to zaznamovalo zdaj z modrim križem. Položnico smo že zdavnaj priložili. Poslužite se je! Ce je nimate več, jo dobite na vsaki pošli za 25 para. Ni treba pošiljati po drugih nakaznicah! Kdor res še ne more plačati, naj to javi z dopisnico, da se ga počaka!
Agitatorjem! V onih okrajih, ki smo jih zadnjič navedli, da je »Slovenski Gospodar« še vse premalo razširjen, so se že začeli oglašati novi naročniki. Da jim damo priliko, da se udeležijo tudi oni tekme za nagrado, boni') počakali še 14 dni. Zdaj pa hitite za dobro stvar, za naše časopisje! Na delo!
Župnijo Sv. Bolfenk v Slov. gor. je dobil dosedanji provizor vlč. g. Jožef Las-bacher. Inštalacijo izvrši mnogočastiti g. dekan Jožef Janžekovič dne 1. februarja t. 1. v župnijski cerkvi Sv. Lenarta v Slov. gor.
Mesar izkrvavel. V Dobrovniku v Prek-murju je bil daleč naokrog poznat mesar Pavel Gerenčer. Hodil je sosedom fureže delat veliko let in je že bil sedaj star 70 let. Letos ga je pa zadela pri mesarskem poslu smrtna nesreča. Dolgi nož je nosil za obodom škornja. Toda usodepolnega dne mu je v Skqrenj porinjeni nož prere-zal med hojo žilo dovodnico na nogi. Mesar sam niti zapazil ni, kako nevarno da krvavi in ga je nato opozoril šele otrok. Kmalu po opozorilu je izkrvavel čisto in se zgrudil mrtev na tla. Človek pač nikdar ne ve, kje in kaka smrt ga čaka.
Aretiran je bil Breznik Franc, vin'čar iz Košakov, ker je nesel paket, v katerem sta bila dva namizna prta, ena deška srajca z violičastimi črtami, še mokra, in dve žarnici. Lastnik, ki te stvari pogreša, naj se zglasi na policiji, da dobi omenjene stvari nazaj.
Poročila sta se g. Izidor Horvat, šolski upravitelj v Hotizi, z gdč. Albino Stante, hčerko vpokojenega nadučitelja Jakoba Stante v Blagovni. Mlademu paru želimo obilo sreče!
Visoka starost. Pri Sv. Petru na Medvedovem selu je umrla Uršula Smeh, vdov-va že sedem let, ki je prekoračila že 93. leto svoje starosti. Vkljub svojemu siromaštvu je dosegla visoko starost. Naj v miru počiva!
Otok, ki izginja in se zopet prikazuje. Takozvani Falkon otok na Tonga-arhi-pelu se je zopet vzdignil iz morja in bruha lavo. Ta otok so videli prvič leta 1855. Njegove čeri so bile takrat okoli 50 m visoke. Otok so vnesli v karto. Toda že po nekaj letih je izginil pod vodo. Leta 1898 se je po silni vulkanski eksploziji zopet prikazal iz morja in nato je bljuval mase lave. To pot je otok le par mesecev ostal na površini. V tretjič se je dvignil iznad vode leta 1900. To se je potem še večkrat ponavljalo. Zdaj se je-dvignil otok 100 m nad vodno površino in vulkan z vso močjo deluje.
Občni zbor Slomškove tiskovne zadruge v Celju, r. z. z o. z., se vrši v četrtek, dne 9. svečana 1928 ob enih popoldne v
tajništvu SLS v Celju. Poleg običajnosti je na dnevnem redu tudi likvidacija zadruge (Mohorjeva družba"). Ob nezadostni udeležbi se vrši pol ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi. — Odbor.
Katera oseba je pustila novi klobuk dne 28. t. m. ležati ali pozabila pred trafiko Lehen v Ptuju, se naj oglasi v njegovi trafiki, oziroma pride po klobuk. — Leben, trafikant, Ptuj.	115
Mesto bolniškega strežnika v javni bolnici v Slovenjgradcu je že oddano. — Pripomnimo, da je došlo na vodstvo tukajšnje bolnice samo pismenih prošenj nad 60, dočim se je osebno predstavilo še kakih 20 oseb, kar je vsekakor zelo značilno za sedanje sl;ibo gospodarsko stanje, večina prosilcev je nam reč poljedelcev.
Javna zahvala. V imenu revnih učencev šole Veržej se iskreno zahvaljujem Združenju bivših salezijanskih gojencev v Veržeju za znesek 300 Din, ki so ga podarili tukajšnji revni šolski mladini. — Šolski upravitelj.
Zgubil se je. Dne 8. decembra 1927 je odišel Jakob Majhen, posestnik v Korenjaku, občina Turški vrh, srez Ptuj, neznano kam. Mož je star 65 let, srednje postave ,močno obraščen, z dolgo črno suknjo. Kdor bi o imenovanem znal povedali kakšne podatke v svrho izsleditve, se prosi, da pošlje pojasnila na ženo Apolonijo Majhen, občina Turški vrh, srez Ptuj, p. Zavrče.
Poročila SLS.
Veličasten shod v Gornji Radgoni. Preteklo nedeljo je krajevna organizacija SLS za župnijo Gornja Radgona imela svoj redni občni zbor, ki je napolnil veliko posojilnično dvorano in hodnik pred njo. Zboru je predsedoval predsednik krajevne organizacije Lančič, ki je v nav dušenih besedah pozdravil zborovalce. Po poročilih, ki so jih podali posamezni odborniki, je bilo šele spoznati veliko delo krajevne organizacije, ki je zaradi svo jega vztrajnega dela dosegla tudi izredno dobre uspehe. Delo požrtvovalnih odbornikov je želo veliko odobravanja članov. Tudi načrt za bodoče delo, ki ga je razvijal vlč. g. župnik Gaberc. je bil soglasno odobren. Po končanem sporedu občnega zbora je imel oblastni poslanec č. g. H r a s t e 1 j poročilo o splošnem političnem položaju. Zborovalci so navdušeno odobravali delo SLS v Beogradu kot tudi doma v oblastni skupščini. Z velikim ogorčenjem so sprejeli vest, da se je Mussolini polastil Zadružne zveze v Gorici, posebno, ker se je občni zbor izrekel za čim boljše razširjenje in poglobljenje naše zadružne organizacije. Gornjerad-gonski okraj je eden najbol j naših zavednih okrajev, kjer je tudi »Slovenski Gospodar« izredno razširjen.
Krajevna organizacija SLS v Franko-lovem ima na Svečnico, dne 2. svpčana, po jutranji službi božji v dvorani Društvenega doma redni občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Govor tajnika SLS iz Celja g. Peršuha. 2. Poročilo načelnika krajevne organizacije. 3. Volitev ožjega ia šir-
DRUŽINSKA PRATIICA ZA LETO 1928
s podobo Sv. Družine se Še dobi v vseh vetjih trgovinah papirja itd. Segajte le po naši
33
šega krajevnega odbora. 4. Slučajnosti. Vabijo se vsi zavedni možje in fantje, pa tudi žene in dekleta, da se občnega zbora v najobilnejšem številu udeležijo! — Kra jevni odbor SLS Frankolovo.


^"iIŠTVft.
Št. Danijel na Koroškem. Katoliško prosv. društvo v St. Danijelu nad Prevaljami vpri-zori v nedeljo, dne 29. t. m. ob eni uri popoldne v dvorani gostilne Rifl krasno narodno igro v treh dejanjih »Razvalina življenja«. Vsi prijatelji poštene zabave so prav uljud-no vabljeni!
Sv. Peter pri Mariboru. Glasom sklepa ob čnega zbora in odiborove seje, da se spremeni društveno ime, smo vložili nova društvena pravila na srezko poglavarstvo. Prtd nekaj dnevi so se nam že potrjena vrnila. Naše društvo smo prekrstili v Prosveto društvo »Skala«, Sv. Peter pri Mariboru. Možje in fantje, vsa čast, ker se res zanimate za to društvo! Veste pač in razumete, kaj «m pošteno društvo nudi. Daj Bog še več takih neustrašenih mož in fantov-junakov, ki se nikogar ne boje! — Kaj pa dekleta? Kaltra bo prva tako korajžna, da si bo upala pod okrilje našega društva? Res, Marij'na družba vrlo napreduje, kar se bo tudi videlo na Sveč nico popoldne po večernicah v samostanski šoli, ko priredi »Materinski dan«, toda na društvo bi vendar ne smele pozabiti. Upamo, da bo kaj. So pa še druge, ki bi jim tudi ne škodovalo biti v kakem poštenem društvu. Ali bi ne bilo lepo, ko bi se tudi dekleta in seveda tudi mamice začele zbirati in organizirati pri društvu, kot imajo to lepo navado drugod. Zato vsak, kdor pošteno misli in čuti, v naša katoliška društva in organizacije! Naše društvo obhaja letos že 2oletnico svojega obstanka. Lepo število let že vrši svojo vzvišeno nalogo in upamo, da bo še tudi za-naprej kos svoji nalogi, ki si jo je postavilo. Vse drugo, pa naj bo staro ali novo, kakor kdo hoče, bo imelo le malo uspehov. V nedeljo po Svečnici pa vsi v samostansko šolo. Grušovsiki Orli nas bodo razveselili z lepimi igrami!
Sv. Peter niže Maribora. DekPški Marjin družba naznanja, da priredi na Švemico po večernicah v samostanski šoli »M tteriruki dan. Na sporedu bo pozdrav materam, de-klamacija »Sirota brez matere« (dvogovor), za smeh bo igra »Strahovi«, za resno misliti pa igra »Goslarica naše ljube Gospe«. Med odmori bodo igrali domači tamburaš'. Prijazno vabljeni vsi prijatelji poštene zabave, domačini in iz sosednih župnij, posebno pa matere in žene, ki imate ta dan svoj posebni stanovski praznik. Vstopnine ni. Pobirali se pa bodo prostovoljni darovi za uboge šolar je. Pridite!
Gornja Sv. Kungota. Dne 2. februarja, mi Svečnico, priredi tukajšnje Prosvetno društvo prekrasno igro »Vihar življenja« v šestih dejanjih ter smeha polno burko »Zdravnikov sluga«. Nazadnje srčkani veličasten kuplet: »Zupan« s spremljevanjem na harmonij. Ljudje božji, kateri ljubite pošteno zabavo ter v srce segajoče igre, pridite, da za mal denar vidite toliko lepega in veselega.
Sadjarska in vrtnarska podružnica pri Sv. Benediktu v Slov. por. ima v nedeljo, dne 29. t. m., po rani službi božji v šoli svoj občni zbor s poučnim govorom. Udje, udeležile se ga vsi!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Naša Dekliška zveza je imela zadnjo nedeljo svoj prvi poučni shod. Tomažič Jožefa je govorila o dekliški poklicni izobrazbi, Merčnik Angela pa, kako skrbimo za zdravje. Oba govora sta bila posnetek govorov z dekliškega tečaja v Mariboru. Po dveh deklamacijah nam je pojasnil govor č. g. duhovnega voditelj« Teli
kanski pomen največje in najsvetejše žene Marije Device v zgodovini človeštva. — Naša Mlade niš k a zveza bo prvikrat zborovala prihodnjo nedeljo po pozni službi božji v bralni sobi. Mladeniči, pridite!
Slov. Bistrica Telovadno društvo Orel priredi v Okrajni hranilnici na svečnieo, dne 2. februarja, telovadno akademijo z pestrim sporedom.
Zreče. Teče 30. leto, ko so se bile zbrale tri mlade osebnosti: kapelan Saloven, sedaj župnik v Ameriki, pa danes že rajna: učitelj Franc Snuderl in mladenič Hinko Dobnik. S pomočjo prijateljev ljudstva so ustanovili Politično in bralno društvo, ki so mu v obziru na tistokratne narodnostne razmere dali primerno ime »Straža«. Prvi občni zbor dne 20. avgusta 1892 se je vršil z velikim stavljeni v hiši prvega načelnika, sedaj rajnega Petra Dobnik. Za njim so društvu načelo-vali: častni občan Lamut, Očko-Bukovnik, trenutno pa Ravničar. Namestnik načelnikov je skozi 30 let nepretrgoma ista osebnost. Glavni govor je govoril sedaj v Ljubljani bivajoči in v gospodarskih krogih delujoči g. Dragotin Hribar. Društvo je letos dne 15. t. m. imelo svoj občni zbor. Iz odborovega poročila povzamemo, da je v minulem letu list »SI. Gospodar« prihajal na društveni naslov v 44 izvodih. Počastila sta nas oblastna poslanca. G. Bruderman je razlagal gospodarstvo oblastne skupščine v Mariboru s posebnim ozirom na kmeta, obrtnika in delavca v našem konjiškem okraju. Omenil je tudi res znaten prispevek, ki ga je g. dr. Hohnjec iz-posloval v Beogradu v korist gospodarstvu v tukajšnjem okolišu. Dotaknil se je železniške neprilike. Svoječasno so namreč vse postranske železnice napravili ozkotirne. Takšna je tudi proga: Poljčane Konjice-Zreče. Blago se mora v Poljčanah prelagati. A to delo prebivalstvu po nepotrebnem jemlje čas in denar. Poslanec g. Napotnik pa je v pogledu na naše društvo dobit priložnost, govoriti o društvenem življenju, izobrazbi itd. Oba gospoda govornika sta žela zasluženo odobravanje. Izrekla se jima je zahvala in popolno zaupanje.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru ponovi v nedeljo, dne 29. t. m. krasno zgodovinsko igro v devetih dejanjih »Ben Hur«. Ker je že prvi nastop žel nad vse pričakovanje velik uspeh, pričakujemo za drugič št več cenj. občinstva! Požurite se za vstopnice! Za to igro je društvo nabavilo krasne kulise in obleke, razsvetljava je zelo spopol-njena, igralci izvežbani. Zato nikar ne zamudite lepe prilike! Začetek ob treh popoldne Med odmori radio-koncert.
Kri^evei pri Ljutomeru. Dne 12. svečana priredi tukajšnje bralno društvo skupno z orlovsko mladino krasno igro: »Zlatorog«. Zato, mlado in staro, vse na veselo svidenje v Slomškovi dvorani!
Veržej. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 5. februarja, v prostorih Marijanišča predpustno predstavo in sicer: »Ponesrečena terna«, »Ena se mora možili« in »Prisilna poroka«, vesel prizor s petjem. Prijatelji vesele zabave in smeha, pridite!
Braslovče. Smo v času, ko se vršijo vsako nedeljo občni zbori, tako da je novi društveni dom zmiraj oddan. Dne 6. t. m. je imela krajevna organizacija SLS, dne 15. t. ni. pevsko društvo združeno z burko »Začarano milo«, prosto zabavo, petjem in igranjem lam-buraišev, dne 22. t. m. pa Prosvetno društvo s predavanjem in skioptičnimi slikami. — V nedeljo, dne 29. t. m., pa priredi okrožni urad za zavarovanje delavcev predavanje o splošni higijeni, zdravstvu in alkoholu s skioptičnimi slikami. K temu podučnemu predavanju se vabijo otroci kot odraščeni, posebno pa še mojstri z učenci. — Dne 21. t. m. je umrla v najlepši mladosti Marija Rizmal iz Podvrha. To je že drugi slučaj smrti v enem letu iz te družine.
Orlavas pri Braslovčah. Tukajšnje Prosv. flrnštvo priredi na Svečnieo. dne 2. 'cbruarja
ob treh popoldne v društveni dvorani v Bra-slovčah ljudsko igro s petjem v petih dejanjih »Revček Andrejček«. Vsi od blizu in od daleč uljudno vabljeni!
Šmarje pri Jelšah, šmarsko-rogaška orli-ška srenja priredi od dne 30. januarja do 2. februarja tehnično-prosvetni tečaj, na katerega se vabijo zastopnice krožkov iz cele srenje. Dne 2. februarja se tečaj zaključi, z dekliškim dnevom, ki bo spojen po večemi-cah z orliško telovadno akademijo in z igro »Skrivnostna zaroka«. K prireditvi se vi.bijo tudi prijatelji naših Orlic iz sosednih župnij, da vidijo, kaj napravi dobra katoliška organizacija tudi iz preprostega kmečkega dekleta. Posebej še vabimo naše dobre šmarške mamice in šmarske prijatelje orlovstva! Bog živi!
Sv. Križ pri Kostanjevici. Dne 21. t. m. so
obhajale dekleta iz Marijine družbe god sv. Neže. Zjutraj ob pol sedmih so imele sveto mašo pred izpostavljenim Sv. Rešnjim Telesom, pridigo in skupno sv. obhajilo. Pridigo je imel vlč. g. župnik, kateri je govoril o sv. Neži in o sveti čistosti. Sedaj je deklet v Marijini družbi 370, res lepo število. Bog daj, da bi bilo tudi fantov toliko v Marijini družbi! — V nedeljo, dne 22. t. m., je Katoliško izobraževalno društvo priiedilo gledališko igro »Na razvalinah življenja« v Kal. domu. Igralci so jako lepo in sprotno rešili svoje vloge.
„Naš dom".
Novi naši dobrotniki. Za temeljne kam ne »Našega doma« so plačali nadalje: č. g. profesor Anton Cestnik v Celju 25 Din, Remše Fortunat v Mozirju 25 Din, Šket Alfonz v Dramljah 10 Din. Skupaj s poprejšnjim 885 Din. Bog živi nove dobrotnike našega mladinskega lista!
Pozvali smo Savinjsko in Mežiško dolino, da se zgane in širi »Naš dom«. Ali ste kaj storili?
Slomškov list — to je »Naš dom«. — Slomškova slika je na prvi strani, Slomškovo vodilo vodi »Naš dom«: Prava vera bodi nam luč — materin jezik pa ključ do zveličanske narodne omike. Kdo med Vami bo še, ki ne bi hotel Slomškovega lista?
Toliko zabave nikjer ne boste našli kot v »Našem domu«. Poleg ugank imate res krasno povest »Roparski poglavar«. Zatorej si naročite »Naš dom«, če ga še nimate!
Organistovske zadeve.
Dodatno k notici v številki 2 našega lista še omenim sledeče: Na orglavski šoli v Celju podučujeta med drugimi predmeti tudi g. Ignacij Pirš, zadružni revizor, o zadružništvu in g. Vinko Prelog, dirigent Zadružne gospodarske banke, o knjigovodstvu s posebnim ozirom na zadružništvo. Šola šteje letos 24 učencev, med njimi 1 iz Velikega Bečkereka v Banatu, 2 Prekmurca, 1 Medjimurec in 1 iz Udine, ostali so iz Slovenije.
Ženini! Neveste! Priporočamo Vam. da si pred nakupom bale na vsak način pogledate v staroznani trgovini Franca Sršen v Ljutomeru bogato zalogo najrazličnejšega oblačilnega blaga. Posebno v što-fih za moške in ženske obleke, raznem platnu za perilo, svilenem blagu in robcih je izbira izredno velika, cene pa tako nizke, da bodete prijetno iznenadeni. — Prepričani smo, da bodete po prvem poskusu stopili tudi Vi v velik krog stalnih odjemalcev te znane tvrdkc.	69
Rešitev prve uganke: (Vrana in stara ženica.) Nad staro mamico je zletelo 36 vran. 36 + 36 = 72; polovica od 36 = 18, ena četrtina = 9 in še stara ženica je ravno 100.
Rešitev ugank. Nevesta, če hoče biti
poročena, mora imeti — ženina.---K
jedi gre sit, od jedi pa lačen — skleda.
--Lesena koklja in železna piščeta —
je brana.--
Nove uganke. Oče bodeč, mnti gladka, deca sladka, kaj je to? — Dva očela, dva sinova prineso tri zajce z lova, vsak ima enega, lepo rejenega, kako je to mogoče?
—	Les na les, platno vmes, 4 duše, 5 teles, kaj je to? (Poslal Žičan.)
Mestni otrok na kmetih. Mestni otrok je prišel na obisk v knietsko družino. Pokazali so mu tudi krave, ki so ga pozdravile z mukanjem. Otrok je rekel: »Zakaj pa imajo krave rogove, če pa tudi brez njih znajo trobiti, jaz pa ne?«
Mrtvaški oglas je priobči! neki list o človeku, ki je še popolnoma zdrav hodil okoli. Ko ga je prizadeti bral, je pritekel v upravo lista: »Ali ste vi dali ta mrtvaški oglas o meni, da sem umrl?« Uradni-nica: »Seveda, mi smo dali. Kaj pa vam je bilo, da sle umrli?«
Dobre cigare. Prvi prijatelj: ?-Ti imaš pa res dobre cigare, kje pa jih jemlješ?
—	Drugi prijatelj: »Oprosti, jaz jih kupujem?«
Modrijan in ženin. Modrijana Sokrata je vprašal ženin za svet, ali naj se poroči. Modrijan mu je odgovoril: »Kakorkoli boš naredil, ti bo žal!« Ženin ga je dalje vprašal, kdaj je pravi čas za ženitev. A modrijan mu je zopet dal odgovor: »V mladosti je prehitro, v starosti pa pre-i pozno!«
čista vest. Pri kolodvorski blagajni je spal uradnik. Ljudje so že nervozno čakali na karte, ali uradnik je uiivno spal. Poklicali so postajenačelnika. ki je okre-gal uradnika: »Kako morete tako mirno spati pri blagajni!« Uradnik se je hotel zagovarjati: »To je zaradi tega, ker imam čisto mirno vest!«
Čarovnik. Kako predstavljaš, četudi si velik, majhnega pritlikavca? Za tebe, ki stojiš ob mizi, naj stopi drugi, ki ti da svoje roke skozi tvoje rokave, pa si na svoje roke natakni čevlja in predstavljaj noge, pa bo stal na mizi majhen človek s tvojo glavo. Z rokami in nogami lahko gibi ješ, kot da je eno malo bi i je!
Hud pes. Na dvorišču jo bil hud pes. Janezek reče gospodarju: »Vaš pes pa je hud!« — Gospodar: »Le nič se ga ne boji Glej, kako lepo z repom maha!« — Janezek: »Ja, pa tudi hudo gleda in zobe kaže! Jaz ne vem, od katerega konca je treba psu verovati!«
Frančku-pijančku se je zgodila težka nesreča! Nekoč pa je le ubogal Frančok-pijanček gospoda župnika, da ni šel v gostilno, ker je dobil zato kašnalo klobaso. Drugi dan pa je bil >;,ranček-pi jar.ček že zopet v vasi in ves >bv°zan. Srečata se z gospodom župnikom: »Kakšen pa si danes, Franček?« — Franček se .¡e potoži!: »Zgodila se mi je velika n»-sreča! Ko «em prišel sinoči domov, mp je domači pes
popadel, ker me ni spozna!, ko sem bil — trezen!«
Pogovor med postopaii-tatovi: Prvi: »Vse bi bilo dobro pri našem kšeftu, le to je nerodno, da so včasih kol nagrada za naše delo komu prisojene vislice!« — Drugi: »To je dobro! Misli si, da b.i tega ne bilo, to bi bilo toliko latov, da bi mi pošteni »rokodelci« ne imeli prav nobenega dela.«
>5PODJffi5IYO
Cene
in sejmska poročila.
Cene tujemu denarju.
Na zagrebški borzi se je Zadnje dni dobilo v valutah: 1 ameriški dolar za jS.30 Din.
Dne 24. t. m. pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 709.755 do 302.75. 100 nemških mark za 1351.70 do 1354.70. 100 madžarskih pengov za 994.(30 do 995.60. 100 italijanskih lir za 300 do 303.
1 ameriški dolar za 58.80 do 06.86. 100 francoskih frankov za 223 lo 225. 100 čehoslovaških kron za 168.40 do 168.80.
S.»jini:
Dne 29. januarja: Rajhenhurg, Sv. Jurij ob Taboru.
Dne 30 januarja: Vojnik.
Dne 31. januarja: Dobova.
Dne 3. februarja: Jarenin:i in Sv. Jakob Ob Kolbiji.
Mariborsko sejmsko poročilo z .'ne 24. I. 1928. Prignanih je bilo: 12 konj, 8 bikov, 207 volov, 352 krav in 6 telet. Skupaj 582 komadov. Povprečne leue n rizPčne žival.-ke vrste so bile sledeče: V'l>.:li voli 1 kg žive teže od 7 do 8 Din, polJjbeli voli od 6 io 7 Din, plemenski vol" od 3 lo 7 Di 1, Diki za klanje od 7 do 8 Din, klavne kr.ive debele od 6 do 7 Din, plemenske kr^ve od 5.50 do 6 Din, krave za Klobasa.-je od 1 do 5 Din, molzne krave od o do 6.50 iiir., breje krave od 5 do 6.50 Din, mlada živina od 7 do 7.50 Din. Piodaio se je 316 komadov, od teh v Avstiijo 82, v Italijo pa 23 komadov.
Mesne cene v Mariboru Vdovsko meso 10 do 18 Din, telečje meso od 17.50 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže 17 Jo 2750 Din.
Mariborski trg dne 21. januarja 1928. Kakor že jk> navadi ,je bil trg dobro založen in dobro obiskan. Slaninarjev je bilo 87, ki so delali prav dobro kupčijo, ker so že zjutraj cene znižali in sicer so prodajali meso in slanino po 17 do 18 Din kg. Radi te dobre kupčije so cene že okoli 11. ure poskočile ta 20 do 22 Din za kg. Tudi pri domačih mesarjih je bilo opaziti, da so šli s cenami doli. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 700 komadov na trgu. Cene so ostale še vedno tako visoke, kakor so bile teden poprej. Tako so se prodajali piščanci po 20 do 30 Din, kokoši po 40 do 50 Din, race in gosi po 50 do 75 Din, purani po 60 do 125 Din za komad, domači zajci po 10 do 25 Din za komad, divji zajci 40 do 50 Din komad, ribe 20 do 28 Din kg. — Krompirja so pripeljali kmetje 4 voze in so ga prodajali j>o 6 do 7 Din mernik, zelenjava in sadje se je prodajalo po običajnih cenah, ^ončena in lesena roba po 1 do 80 Din, brezove metle po 2 do 5 Din komad, koruzna slama 25 Din vreča. — Seno in slama: V sredo so kmetje pripeljali 9 vozov sena in 3 voze slame, v soboto pa 10 vozov sena in 8 vozov ¡-lame na trg. Cene so bile za seno 75 do 90 Din, za slamo pa 35 do 50 Din za 100 kg
Novi davčni zakon bode mnogo boljši.
Naše ljudi gotovo zanima, ali bode novi davčni zakon kaj boljši od dosedanjih. Mirno lahko trdimo, da bo novi zakon v marsičem boljši.
Nekatere stvari navajamo, katere bodo zanimale posebno male in srednje davkoplačevalce. Pri posestvih, ki imajo do 500 Din čistega katastralnega donosa, bo davek za polovico nižji, kot do sedaj. Odpade pa še tudi dohodnina.
V	veljavo bo stopil novi zakon, ako bo te dni sprejet v skupščini, s 1. januarjem 1929, ker se prej ne more to urediti. Dohodnina ostane še letos v veljavi.
Za odmero davka bo po novem davčnem zakonu določen poseben občinski davčni odbor, katerega bodo volili obči-narji. To je zelo važno. Od 1. januarja 1929 naprej bodo torej davkoplačevalci sami po svojih zaupnikih določili višino davkov za vse posamezne davkoplačevalce v občini.
Hiše na kmetih bodo po novem zakonu popolnoma proste hišnega (najemninskega itd.) davka, ako v teh hišah ni kaka obrt ali najemnik. Tudi hiše, v katerih stanujejo viničarji in drugi kmetijski delavci, bodo proste davka.
V	eni prihodnjih številk bode poslanec Pušenjak natančneje opisal podrobnosti novega davčnega zakona.
Iz vinskih razstav.
USPEH II. OBLASTNE VINSKE RAZSTAVE V PTUJU.
V	Sloveniji, v starodavnem Ptuju, ki leži v centrumu vinskih goric mariborske oblasti, se je pod protektoratom velikega župana mariborske oblasti vršila od 15. do 17. januarja 1928 velika vinska razstava z vinskim sejmom. Mariborska oblast je najboljša vinorodna pokrajina naše države ter obsega sedem večjih vinorodnih okolišev. Vina na tej razstavi zelo številnih razstavljalcev iz vseh vinorodnih okolišev so v 2000 buteljkah nudila najboljša spoznavanja vseh vrst vin, zlasti teh-le sort: renski rizling, laški rizling, traminec, silvanec, burgundec, muškat, mozler, rulandec, muškat-silvanec, frankinja, kabernt, kapčina, portugalka in drugih, in to od leta 1909 do 1927. Po izjavah strokovnjakov, domačih in inozemskih, je doznati, da so naša vina na svoji dobroti v zadnjih letih znatno pridobila in napredovala ter vzdržijo vsako primero s francoskimi in renskimi vini.
Tri dni trajajoča razzstava je imela o-koli 6000 obiskovalcev, ne le iz naše države, temveč tudi iz Nemčije, Avstrije in Čehoslovaške. Razstava v svojem velikem obsegu, pravilne in okusne ureditve delala je čast Slovencem in celi državi in veliko pripomogla k dobrim kupčijskim zvezam z odjemalci od tu- in inozemstva. Lično in pregledno izdelani katalogi po kmetijskem referentu g. Zupancu so bodoči kažipot za vinske kupce ter se še vedno dobijo pri razstavnem odboru v Ptuju, komad 10 Din.
Kdor je posetil to razstavo in pokusil razstavljena vina, je dobil najboljši utis, ki ga bo neizbrisno ohranil. Ker je nameravano, da se v Ptu ju -.talno vsako leto priredi oblastna vinska razstava s sej-
mom in to po želji razstavljalcev in kupcev, je nujno potrebno, da se naše gospodarske inštitucije za njo zanimajo, državne oblasti pa jo podpirajo, osobito dosežejo ugodne trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo, Nemčijo in Čehoslovaško, nadalje pa na mejah kolikor mogoče olajšajo izvoz vina z dobrohotnim carinskim postopkom.
Zahvala. Predsednik razstavnega odbora izreka vsem vinogradnikom in raz-stavljalcem, poslovnemu odboru ter sodelujočim gospodom in cenjenim damam, ki so pripomogli k najboljšemu uspehu II. oblastne vinske razstave v Ptuju, naj-iskrenejšo zahvalo!
Na vinski razstavi in vinskem sejmu v Ljutomeru se je prodalo nad 800 hI vina letnika 1927 in sicer največ v sosedno N. Avstrijo, nadaljne kupčije pa so v teku. Vpoštevajoč to dejstvo, moremo sprejeti le z radostjo izid tega vinskega sejma. Razstava je uspela popolnoma tudi v tehničnem in strokovnem pogledu. Na dan pred razstavo so bila vina ocenjena od strokovne komisije, ki ji je predsedoval direktor vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Andrej Žmavc. Prisostvovala pa sta med drugimi tudi zastopnik velikega župana g. Jožef Zabavnik in upravnik drž. loznega in ovočnega nasada v Kapeli g. Joško Glaser. Pri tej oceni se je izka zalo, da so bila vina prav izborite kvalitete in so za to mnoga dobila najvišjo 0-ceno. Od priznano dobrih poznavalcev vina gre glas, da je ljutomerska vinska razstava v strokovnem ozira na višini sedanjega časa in se pristni »Ljutomerčan« po svoji kvaliteti more merili z najboljšimi vini cele Evrope. Iz tega razloga je enaka prireditev v Ljutomeru tudi v bodoče kar najbolje na mestu.
Gospodarski drob<ž.
Gospodarska predavanja v filmih. V
času od 7. do 13. t. m. so bila na več krajih ljutomerskega sreza obdržana predavanja o vinogradih in sadnih škodljivcih ob istočasnem predvajanju krasnih filmov od strani g. dr. Fr. Loschnigga iz Zagreba. Predavanja so bila zelo dobro obiskana, osobito v Ljutomeru, pri Mali Nedelji, v Apačah in po drugod. Omenjeni filmi so jako instruktivni, ker prikazujejo mnoge škodljivce naših kulturnih rastlin od početka do konca n jih razvoja. Mnogobrojni navzoči, med njimi priznani kmetijski strokovnjaki, so sprejemali predvajanja z navdušenim odobravanjem ter so izražali žel jo, da bi se enake prireditve po vseh večjih občinah z intenzivnim vinarstvom in sadjarstvom, na kateri način bi se pripomoglo v znatni meri k napredku teh važnih kmetijskih panog. — Vekoslav Stampar, kmetijski referent.
Davčni zavezanci se opozarjajo, tla poteče dne 31. t. m. rok za vlaganje napovedi za dohodnino in rentnino ler prijav za davek na poslovni promet, za davek od zaslužka telesnih delavcev in službenih prejemkov privatnih in samoupravnih uslužbencev.
Občni zbor Sadjarske podružnice Ptuj se vrši v nedeljo, dne 29. t. m., ob 10. uri dopoldne pri g. Mihaelu Brenčič. Priporočamo sadjarjem, da se polnoštevilno u-
deležijo, ker je tudi istočasno poučno predavanje.
Šmarje pri Jelšah. Dne 2. februarja se vrši v Šmarju v Katoliškem domu splošni kmetijski enodnevni tečaj z vz po redom, ki mora zanimati vsakega, ki količkaj stremi za napredek gospodarstva. Govorili bodo dobro znani gg. govorniki. Tečaj se začne zjutraj ob osmih. Kot prvi govori g. dr Rihtarič, ži-vinozdravnik v Šmarju, o prenosu nalezlji vih živinskih bolezni na človeka in kako se pozna prvi znak bolezni. 2. G. Ivan Gračner, ravnatelj oblastnih uradov v Mariboru, o davkih. 3. G. Gorkič Franc, občinski referent v Mariboru, o občinski upravi. 4. Zidanšck Jožef, živinozdravnik in oblastni poslanec v Mariboru, o živinoreji. 5. Gorkič Franc o zavarovanju goveje živine. 6. G. Gošler Ludo-vik, poročnik in vojaški referent na «rezkem poglavarstvu v Šmarju: vojaške zadeve in naše občine. Ker tečaj obeta biti, kakor je razvidno iz dnevnega reda, zelo zanimiv, se uljudno vabijo iz celega okraja, da se tečaji v obilnem številu udeležijo vsi, posebno pa še župani, odborniki in občinski tajniki, na splošno pa vsi, ki se zavedajo, da jim je vsak dober pouk v veliko korist.
Listnica uredništva.
Gornja Sv. Kungota. Apel, kakor ga pošiljate na glavarstvo, je nemogoč in glavarstvo bi Vaši želji in potrebi ne moglo ustreči. — Mala Nedelja. Pri Mali Nedelji so naše in nasprotne organizacije v skupnem Društvenem domu. Ker ne vemo, kake barve organizacija bode vprizorila Užitkarje«, predstave ne moremo priobčiti. — Polenšak. O zvonovih ste nam poslali celo povest. Kaj bi rekli Vaši sosedje, ako bi zvedeli, la ste obhajali to lepo slovesnost pred Božičem in se je spominjate v listu več negj po enem mesecu. Poročila naj bodo hitra in ne stara — Zaječar v Srbiii. Vaše zadnje poročilo je že bilo objavljeno povsod. Prosimo, napišite nam druge zanimivosti iz južnih krajev, ki še niso bil-? objavljene. — št. Janž na Vinski gori. Pride. — Sv. Ruprri pri Sv. Juriju ob južni žel. Pride prihodnjič. — Sevnica. Ženitovan jskih ponudb naš list ne sprejema že od nekdaj. Žalosten fant, ki si mora iskati nevesto po časopisju. — Prejeli smo prepozno veliko dopisov, katere priobčimo prihodnjič.
Petrovo selo pri Mariboru. V noči od petka na soboto je bilo ravnateljici Stupca A. vkradenih sedem kokoši. Tat je moral šiloma zlomiti wertheimsko ključavnico, ki jo je odnesel s seboj z vrečami vred, s katerimi so bila vrata zavoljo mraza K>krite. Skoda je tem večja, ker so bile kure ^zborne jajča-rice, ki so že prav pridno nesle.
Vurberg. Neizprosna smrt si je izbrala tu pri nas v novem letu prvo svojo žrtev, ženo cerkvenega ključarja kmetico Marijo Domi-ter. Vzela je možu blago ženo in skrbno gospodinjo, trem otrokom dobro mater, siro makom pa milo dobrotnico. Kako je bila priljubljena in spoštovana, je pokazal dne 14. L m. njen veličasten pogreb, katerega se je naše ljudistyo kljub hudi zimi in slabi poti udeležilo iz osmih župnij. Bil je pogreb, kakorš-nega še na Vurbergu ni bilo videti. Izrekamo naše globoko sožalje tudi žalostni družini, katera se najskrenejše zahvaljuje domačemu č. g. župniku za večkratni obisk in tolažbo v njeni bolezni, za častno spremstvo, kakor tudi martinekemu č. g. «upniku Lujn-
fiiču za asistenco na njenem zadnjem potu. pevskemu zboru za zbrane in ganljive žalo-stinke pred hišo žalosti in ob grobu. Naj v miru počiva!
Račje. Nesreča ima dolge prste. Tako je zagrabila v soboto, dne 21. t. m. zvečer 14-letno deklico Marijo Gselman, učenko iz Rač, katera je šla zvečer spat, v spanju se ji je pa zasanjalo in se je obrnila ter padla iz postelje na tla in si pri padcu zlomila desno roko v zapestju. Na prošnjo jo je naše gasilno društvo kot rešilni oddelek prepeljalo še isti večer s svojim rešilnim avtom v marib. bolnico.
Zgornja Polskava. Dne 15. t. m. so selski fantje priredili veselico ter so namenili čisti dobiček v prid šolskemu poslopju. Ker pa je bila veselica slabo obiskana, je bilo dobička le 100 Din. Teh 100 Din pa šolski upravitelj ni hotel siprejeti, češ, naj bodo rajši za obč. ubožce. Denar pa je za enkrat sprejel gosp. Uranjek, načelnik krajevnega šolskega sveta. Selski fantje pa so užaljeni, zakaj gospod šolski upravitelj Rainer ta denar zametava ter odklanja prispevke, ki jih fantje s težavo spravijo vkup.
Sv. Ana v Slov. gor. Dne 12. t. m. nam je nepričakovano utrgala neusmiljena smrt iz naše sredine dobro gospodinjo Genov. Spin-dler, kmetico iz Rožengrunda. Bila je dobra mati siromakom in otrokom, katerim je rada delila kruh. Vsak siromak je našel pri njej zavetje in streho. Njeno gostoljubnost in priljubljenost je pokazal njen pogreb. Takega pogreba že čez 20 let ni bilo v Rožengrundu, kakor je bil dne 14. t. m. Naj počiva v miru'
Sv. Benedikt v Slov. gor. Zadnjo soboto smo tukaj spremili k večnemu počitku pos Alojzija Stefaneca iz Obrata. V sredo poprej je s svojim svakom Ferdinandom Zigertom v kamnolomu v Kozarskem vrhu v Oseku lomil kamen. Bila sta v 8 m globoki jami in sta začela podkapati visoko steno, da bi izluščila kamen. Stene pa nista nič podprla in naenkrat se zruši nanju gornja plast škarpe ;n popolnoma zasuje in do smrti pobije Stefaneca, Zigerta pa zasuje do vratu. V smrtnem strahu slednji kliče na pomoč, pa nihče ga seveda ne sliši Sele eno uro po nesreči pride slučajno mimo sosed Franc Klobasa, ki hitro pokliče sosede, da reveža odkopljejo. Precej pobitega Žigerta spravijo na njegov bližnji dom, kjer sedaj leži bolan, mrtvega Stefaneca pa voznik zapelja k prestrašeni ženi v mraku na dom. Ta velika nesreča je pretresla celo okolico. Bila sta v svoji delovni gorečnosti pozabila na varstvene priprave, ki so pri tako nevarnem delu nujno potrebne. Mokrota je gornje plasti razinočila, spodnje pa sta podkopala, tako pa je prišlo do tega žalostnega dogodka. Ko je Stefanec o-nazil pretečo nesrečo, je še hitro zaklical: ^Ferdinand, pomagaj mi!« Toda bilo je že prepozno, v istem hipu je že bil zasut. Bil je zelo delaven in zaveden posestnik in zapušča ženo z dvema malima otročičema. Naj mu bo Bog milostljiv! Pogoste nesreče nas opominjajo, da bodimo vedno pripravljeni na smrt, ker ne vemo ne dneva ne lire, kdaj nas pokliče Gospod!
Sv. Jakob v Slov. gor. V p on d olj ek, dne 21. t. m., je tukaj umrla Sol a stik a Drošak, r. Platez. Pokojnica je bila šele sedom mesecev poročena. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, ki so tako rajnici izkazali, kako so jo imeli radi. Počivaj v miru!
Sv. Andraž v Slov. gor. Počasi pi golovo smo dne 15. t. m. tudi mi Andrašovčani dovršili izvolitev župana. isti je že tretjič izvoljen kot župan, seveda je zaveden pristaš SLS, kakor tudi vsi trije svetovalci te^ odborniki razven štirih demokratskih odbornikov pod imenom: Lista posestnikov, obrtnikov in delavcev, katerim je pomagala, kolikor je bilo mogoče, samostojna pod imenom: Lista neodvisne gospodarske stranke s svojimi krog-ljicami, kjer so se v njihovo tretjo Skrinjico predčasno že škorci naselili, torej niso imeli svoje skrinjice. Vsa čast in hvala pa našim
zavednim volilcem v tem hudem boju 'n takratni strašni zimi, katera nam je mnogo vo-liicev doma pridržala.
Ljutomer. Tu je umrla dne 22. t. m. v starosti 78 let vedno vesela in gibčna gospa T. Strmec, vdova po starem Lotmeržanu, še dobro znanem, vestnem in originalnem policaju g. Strmcu. Pred nekaj dnevi je še brhko bežala po svojem poslu v mestu, a podlegla je pljučnici. Naj v miru počiva!
Sv. Jurij ob Ščavniei. Iz vseh krajev se o-glašajo v »Gospodarju«, samo iz naše velike šentjurske fare ni nič. Pa vse eno ne spimo, kakor bi ta ali oni mislil! V letu 1927 je bilo v naši fari 172 otrok in sicer 92 dečkov in 80 deklic; umrlo je 83 judi, od teli 3S moških in 45 ženskih; poročilo pa ce je pri nas v celem letu 34 parov. — Pa tudi društveno se dobro gibljemo. Orli so nam na «voji akademiji, ki je krasno uspela, pokazali, koliko delajo. Vprizorili so tudi več gledaliških iger na odru. Bralno društvo pa, odkar je imelo tombolo, počiva. Ni imelo ne seje, niti še občnega zbora. Vendar pa knjižnica bralnega društva prav izborno deluje. V celem letu 1927 je izposodila okoli 3000 knjig, leposlovne in poučne vsebine. — Pa tudi politično smo dobro delovali, ker smo pri vseh volitvah, ki so bile lansko leto, z veliko večino zmagali. Le tako naprej!
Sv. Andraž v Halozah. Dobili smo razven enega vse nove župane. Za Leskovec: Jurij Bračič, ki je že pred šestimi leti bil župan. Skorošnjak je ostal pri starem: Franc Milo-šič. Veliki Okič si je izbral Filipa Vindiš. V Veliki Varnici pa bo županoval Andrej Kozel. Biti pri nas kmetski župan, je zelo nehvaležen posel. Ko bi imel koš denarja in bi delil vsakemu, kolikor bi hotel, pa bi nekateri še ne bili ž njim zadovoljni. Našim gg. županom želimo, da bi bili ž njiini vsi zadovoljni, če ne dalje, pa vsaj do novih volitev!
Čadrani. Naš rojak Janez Jelenko iz Zlo-gene je delal v Veitschu na Gornjem Štajerskem. V vojni je bil mnogo in visoko odlikovan. PTed kratkim ga je pri delu zasulo. Bil je član brezverskega društva »Flamme« na Dunaju. Kot zvestega člana društva so ga prepeljali na Dunaj in so tam njegovo mrtvo truplo zažgali. Žalostno, kam zaidejo naši ljudje v tujini, ko pozabijo na Boga in na' domače.
Špitalič pri Konjicah. Zadnjo soboto, dne 21. t. m., je bila tu volitev župana. Za župana je bil izvoljen g. Kari- Zidanšck, po domače Kovačej, zaveden pristaš SLS. Čestitamo!
št. Jurij ob Taboru. Dne 22. t. m. «e je vršil pogreb prerano umrlega organista gosp. Poreta Drolca na zelo slovesen način. Navzočih je bilo deset duhovnikov, 15 organistov in mnogo občinstva. Pred hišo mu je zapelo okrog 30 pevcev žalostinko »Mrtvaški zvon«, katero je zložil g. Bervar. Na grobu so mu zapeli »Blagor mu« in »Vigred«. Poslovilna govora sta mu govorila č. g. kaplan Kavčič in organist g. Klančnik iz Pake. Naj v miru počiva!
Mozirje. V soboto stopi naš bivši naduči-telj g. Franc Praiprotnik, ki živi <cdaj na svojem posestvu v Mozirju v pokoju, v 80. letu svojega življenja. Rod'1 se je namreč dne 28. januarja 1849 v St. Andražu pod Oljsko goro v Savinjski dolini. Po končr.nih študijah v Celju in v Mariboru je služil 15 let v Dravski dolini in sicer najprej v Selnici, nato v Limbušu in končno pri Devici Mariji v Puščavi. 40 let star je prišel v Mozirje, kjer je deloval kot nadučitelj do tela 1915, ko je stopil v pokoj. V vseh službenih krajih je posvečal svoj prosti čas sadjarstvu, zlasti pa v Mozirju. S svojo besedo in s svojim vzgledom je dosegel v tej lepi panogi kmetijstva zavidanja vredne uspehe. To vsej pra vici smemo trditi, da je razvito sadjarstvo v bližnji in daljni mozirski okolici njegovo delo. S tem je dal ljudstvu nov vir dohodkov, za kar mu je iz srca hvaležno. Veseli ga, da mu je Bog dal doživeti tako izredno starost, in mu kliče, naj mu dobrotljivi Bog nakloni
ie mnogo let v zdravju, da bi se nogel veseliti svojih ljubljencev v cvetju in sadju!
Kalobje. Letos sta odšla v večnost dva mladeniča iz naše fare. Na Sv. Treh kraljev dan je umrl Anton Selič, star 22 let, v bolnici v Prištini. Ravno je odslužil vvoj rok, in bi se bil v par dnevih vrnil domu. — Drugi Ivan Zebič, star 21 let, je pravkar prišel od vojakov. V sredo, dne 18. t. m., se je prevrnil na njega voz z listjem. Stisnilo ga je v dve gubi tako, da je bil takoj mrtev. Bil je zelo priljubljen in šaljiv fant ter cerkveni pevec, zato mu je cerkveni pevski zbor zapel pri odprtem grobu žalostinko. — Na Sv. Treh kraljev dan je priredilo tukajšnje učiteljevo lepo božičnico s pestrim vzporedom. Vsem se je dopadlo. Hvala g. nadučitelju in gospodičnam za ves trud! — Pripravljamo se na ustanovitev katoliškega prosvetnega društva. Oglasilo se je že lepo število *lanov. Res je že zadnji čas, da se vzdramimo, da ne bomo Kalobčani povsod zadnji. Bog daj mnogo uspeha!
Laški okraj. Občina, kjer je doma pisec teh vrst, ima 1422 glav goveje živine. Izdalo pa se je 1764 živinskih potnih listov. Podaljšalo za razne sejme pa črez 700. Torej je šel vsak rep živine dvakrat na sejem in to že v enem samem letu 1927. Trud, ki ga ima v tem okraju priznani strokovnjak in veščak g. dr. Jerina, da bi se tu vzredila ena najlepših živin, ne rodi tistega uspeha, za katerega se trudi in pričakuje upravičenega uspeha. Živinorejci! Živina se redi v hlevu, ne pa na potih in sejmih! Poglejte živino tistih večnih trajbarjev in mučenikov živine iz sejma v sejm! Isto pa tudi tistega živinorejca, ki jo skrbno hrani, čisti, doma zredi in doma proda. Razlika je gotovo pri drugem ta, da ima krasno žival, vzorno poslopje, pridne otroke in vesel je on doma, vesel sem jaz, ki ga ob-iščem, ker se počutim kot v raju. Ko bi ti tisti dan, ki ga zapraviš na raznih sejmih, raz delil tako, da bi nekaj časa vole krtačil, vzel metlo v roke, ometel hleve desetletne pajče-vine, vzel v roke rovnico in šel junaško ned mravljišča, ki jih imaš vse pelno na travnikih ter izkopal trnje in drugo robidovje na svojih travnikih in s tem dobil en voz dobre mrve več. Sadno drevje pri teh večnih romarjih pa je ogled a no le enkrat letno in to je v jeseni. Gospodinja pa, ki drobne korake delaš za možem na sejem, iz sejma pa ga za roko peljaš pijanega, ali bi ne bilo boljše, ko bi vzela v roke metlo iz pristne štajerske sir kovine, pa bi ometla svinjske hleve, nato pa jo namočila v apneno vodo (beleži, pa malo prebelila tvojo črno kuhinjo — poglej jo le, kakšna je — in veliko veselje boš imela biti doma ti, tvoj mož in otroci pa, tako veš. da •so takšni kot boš ti. Naj bi veljal tukaj Slom škov izrek: »Ljubo doma, kdor ga ima. Mnogi pa. ki ga že ima, pa ga ža! ne pozna.
Kladje pri Ra.ihenburgu. Zadnje dni preteklega leta je pri nas umrla toletna Miriji-na družbenica Marija Črnuš. Dne 14. t. m. pa je umrl še njen 511etni oče Franc Crnuš. Obema so mnogi znanci in prijatelji izkazali zad njo čast pri pogrebu. Domačim naše sožalje, obema pa bodi žemljica lahka!
Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo, dne 29. januarja 1928, se vršijo pri nas občinske volitve, čeravno so bile razpisane za dan 11. decembra 1. 1. Takrat je okrajno glavarstvo radi ponarejanja podpisov razveljavilo »Delavsko listo» in »Kmečko obrtno delavsko listo« (SDS in orjunaši). G. »Konzumleiter« je vložil priziv in veliki župan je odredbo okrajnega glavarstva razveljavil. Črtal pa je listo SDS, tako imamo sedaj dve listi: Delavsko listo in Združeno gospodarsko listo. Če si potek tega dolgotrajnega volilnega boja natančneje ogledamo, vidimo, kakšne značaj nam Delavska lista nudi za kandidate v občinski zastop. Tem ljudem pokažimo v nedeljo hrbet in spustimo krogljico v drugo Skrinjico, ki bode zbirala krogljice SLS in vseh občini dobro želečih volilcev. Kako se je občina pod županom g. Pušnjakorn, seda-
njim nosilcem druge liste, povzdignila, nam priča poleg dobro urejenih občinskih cest, razširitev električne razsvetljave po vseh ce stah, tako da dobiš zvečer utis, da si kje v kakem mestu, še najbolj to, da ima trška občina Sv. Lovrenc najnižje občinske dokla-de, v celem okrajnem glavarstvu, reci in piši: šest odstotkov. Tem ljudem naj velja naše zaupanje občinskega gospodarsva. Kdor je za povzdigo in procvit našega trga, voli v drugo Skrinjico! Tudi delavci boste prišli najbolj na svoj račun, če odda ste svoje krog ljice SLS in po njej svojemu ministru g. dr. Gosarju. Ne dajte se farbati od teh tujcev in figamožev, ki nam ne morejo in ne m.irajo pomagati! Spreglejte enkrat, kam vodi politika teh ljudi! Za vzgled naj vam bo Rusija. Mesto za vaše krogljice je edino v drugi volilni Skrinjici. Obrtniki, delavci, posestniki in vsi davkoplačevalci bomo volili v drugo Skrinjico!
Lahko zaslužiti in pravilno delati moremo samo, ako smo popolnoma zdravi v rokah in nogah. Bolezni, katere se trdovratno vsedajo v naše ude in členke ter v njih rujejo, bode jo in vznemirjajo in nas mučijo, ~>o največja zapreka našega zaslužka. Kako koristna se iskažejo v teh težkih trenutkih dronenja in masiranja z milodišečim FellerjevimElsa fluidom, kateri več kot 30 let osvija vedno nove in nove privržence kot bolublažujoče domače sredstvo in kozmetikum; v zunanji kakor notranji uporabi je najsigurneje Ted-stvo proti revmatizmu, glavobolu in zobo-bolu.V lekarnah in tozadevnih trgovinah po-izkusna stekleničica 6 Din, dvojna 9 Din. špecijalna 26 Din ali pa po pošti najmanj 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni po 62 Din v lekarni Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska. SSBBBBBBBBBBBBBaSBIlBBBB Pri mnogoštevilnih ženskih boleznih pomaga uspešno Franc Jožefova grenčica. Spričevala klinike za ženske bolezni potrjujejo, da se blagodejno delujoča Franc Jožefova voda s posebnimi uspehi uporablja pri porodih. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. 15 aBBHBBBBBBBflflflBBBBBBBBl
O onih, ki niso klicali...
Bila je hči precej številne družine v prijazni slovenski vasici. Imela je skrbno vzgojo v domači hiši, pošteno in vzgled-no je doraščala. Ker na mali domačiji ni bilo za vse dovolj dela, je morala v svet. Mati ji je poiskala dobro in zanesljivo službo v bližnjem mestu. Nekaj časa je živela tudi tam pametno, kakor prej doma. A pomalem jo je začelo vabiti in mikati življenje, kakor ga je žalibog po mestih toliko. Kmalu si je omislila obleko, ki ne priča ne o veliki pameti in ne o veliki notranji vrednosti onih, ki jo nosijo. Začela je poskušati zabave in veselice ja-ko dvomljive vrednosti, velikokrat jo je bilo videti v ravnotako dvomljivih družbah. Radi svojega lahkomišljcnega življenja ni mogla dobiti več poštene službe, padala je globlje in globlje. Nekega dne zelo zgodaj so jo pripeljali nezavestno v bolnico. Pred neko gostilno, ki je bila na precej slabem glasu, jo je našel stražnik zastrupljeno. Pri sebi je imela še pismo, v katerem je svoii materi naznanila: »Grem v smrt radi bolezni, ki sem si jo nakopala s svojim življenjem, in ker se čutim tako nesrečno, da mi ni več živeti.« Ni se zavedla več, čr^z nekaj ur je bilo končano v groznih mukah mlado življenje . . .
Kaj ne, kako morn pretr^sti človeka
tak dogodek, taka zgubljena duša, taka
strta življenska sreča, tako uničeno mlado življenje? Žalibog, kolikokrat se do-igravajo danes take žaloigre! Včasih so ravnotako žalostne in grozne, včasih malo manj, a vendar vedno žaloigre za razdejano dušo, z uničenim veseljem, z strto življensko srečo za vedno. Vsi ti so oni nesrečni, ki niso klicali ... Ko se je dvigal silni vihar v njihovi duši, ko je rastla tema, ko je stegala smrt svoje roke, niso klicali: »Gospod, otmi naš, po-ginjamo!« Niso klicali, ker niso hoteli, ker se jim je zdela godba viharja in burje preveč mamljiva. A vedno je bilo u-sodno, da niso klicali. In mlado srcei ne pozabi! Tudi ti nosiš v svojih globinah skrite viharje, ki se včasih dvignejo, kakor se grozno vzvalovi včasih globoko morje. Gorje tistemu, ki tedaj nt kliče, ki si želi, da bi Gospod v tej uri spal, ki si želi, da bi Gospod v tej usodni uri bil daleč proč! Usoda takega je — razbita ladja.
Bil je zdrav, bister, podjeten fant. Izučil se je mizarstva in je začel čez nekaj let na lastno roko. Za ženo si je izbral pošteno, delavno, varčno dekle. Z ženino doto in s svojim prihrankom si je postavil lično hišico in kupil nekaj posestva. Zadovoljno in srečno je živel med svojo družino, kateri je posvetil vse svoje življenje. Prišla pa je nesrečna vojska, ki ga je odtrgala od mlade žene in ljubljenih treh otrok. Dolgo ni bilo o njem nič slišati, naposled se je vrnil iz ruskega u-jetništva kot invalid s pohabljeno nogo in brez desne roke. Začelo se je težko življenje. Zaslužiti si s svojim rokodelsivom ni mogel nič. Malo posestvice, na katerem se je trudila žena noč in dan, ni moglo preživeti vseh. Vedno bolj je lezel v dolgove, nazadnje je prišla še velika nesreča pri živini. Po tej nesreči je hodil po hiši kakor strt. Nič ni govoril, nič ni jedel, videlo se mu je, kako trpi, kako divja v njegovi duši. Črez nekaj dni so ga našli na podstrešju — obešenega.
Siromak, ko bi bil v tem viharju, ki je divjal v njegovi duši, klical: Gospod, otmi nas, poginjamo, ali bi ne bil slišal to-lažilne, bodrilne besede: Kaj ste boječi, inaloverni, ali bi bil pač storil tako žalostni, tako usodni korak? Pa je bil eden tistih nesrečnih, ki ni klical, ker ni veroval, ali ker je pozabil, da je nad vsemi strašnimi viharji, ki v življenju pribes-nijo nad človeka, še vedno Eden, ki lahko naenkrat napravi veliko tišino . . .
Ribiči na severo-zahodnem francoskem obrežju imajo posebno navado. Ne praznujejo praznika sv. Rešnjega Telesa na suhem, temveč zunaj na morju. Vsako leto določijo z žrebom ladio, na kateri se vrši lepa slovesnost. To ladjo krasno okin čajo in postavijo na njej oltar. Na Telovo se vsa župnija pelje na ladjah ven na morje, v sredi imajo ladjo z oltarjem. Na tej ladji opravi župnik sv. mašo in podeli štirikrat blagoslov z Najsvetejšim. In posebno vero imajo ti ribiči: Ladja, na kateri je bil Gospod, se ne more potopiti.
Lad ja, na kateri je bil Gospod, se ne more potopiti. Vsi moramo ven na morje življenja, na katerem tolikokrat diviajo viharji, viharji skušnjav, viharji bridkosti in težkih preizkušenj. Naj bo na naši ladji vedno Gospod, da mu lahko kličemo: Gospod, otmi nas, pogin iamo, in tudi npša ladja se ne bo potopila.
iQ9ianBQBBSBB0iaaaBflaHBBaii@aieg[Mii
99
Slovenčeve" nagrade
Uprava dnevnika »Slovenca« razpisuje tri večje in dvajset manjših nagrad za vsakogar, ki izpolni spodaj naznačene pogoje in ki bo izžreban.
Nagrade so naslednje:
1 Vožnja v Pariš ali Berlin
in nazaj v II. razredu brzovlaka ter skozi 10 dni Se dnevnice 200 Din.
2.	Vožnja v Lurd
in n zaj v II. razredu
romarskega vlaka, ki odide letos po Veliki noči iz Ljubljane pod vodstvom ljubljanske Prosvetne zveze, ter celotna oskrba (hrana in stanovanje), kakršno bo dalo vodstvo romanja ostalim udeležencem II. razreda.
3.	14dnevno bivanje ob Bohinjskem Jezeru
v hotelu „Sv Duh" s stanovanjem, običajno hotelsko hrano ter enkrat vožnjo v II. razredu brzovlaka —-— kjer vozi — sicer pa osebnega vlaka s tiste slovenske postaje, kjer izžrebanec biva, sicer pa od slovenske meje. Isto tako vožnja nazaj do iste postaje.
Te tri nagrade se na željo izplačajo tudi v denarju.
4 Dvajset nagrad
ki obstnje v mrofnini „Doma in Sveta" ali „Mladike"
po izbiri, oboje za leto 192S. Prvo nagrado dobi tisti, ki bo izžreban prvi, drugo dobi drugi izžrebani, tretjo tretji, nadaljnjih 20 pa nadaljnjih 20 izžret aucev. Pri žrebanju pridejo v poštev tisti, ki bodo spolnili naslednje pogoje: 1. Da pošljejo do 16 februarja (dan prispeli sti v upravo) do 6 zvečer pravilno sestavljeno sbko, katere dele prinašamo spodaj; 2. če so stari naročniki, da so plačali naručnino za »Slovenca« vsaj do 15 aprila 1928 in so to naročnino vplačali vsaj do 16. februarja (dan dospelosti v upravo) do 6 z>ečer; 3. če se sedaj nanovo na-roče, da so plačali naročnino za »Slovenca« vsaj za dva meseca in mora biti ta naročnina oziroma obvestilo Če-kovnega urada vsaj do 16. ob 6 zvečer v upravi »Slovenca«.
Žrebanje se bo vršilo 16 februarja zvečer v upravi »Slovenca« v navzočnosti štiričlanskega odbora.
' —■—-—-r mg

Navodila za sestavljanje slike.
Skrbno izreži posamezne kosce (43 po številu) natančno po drobnih črtah, sestavi jih tako, da podajo H celetno sliko ter jih nato z dobrim lepilom nalepi, če le možno na bel papir, ki naj bo večji, kot je slika. Na E hrbet napiši razločno in natančno svoje ime, priimek, bivališče, hišno število in zadnjo pošto.
Nadalje napiši: star naročnik, če si na »Slovenca« že naročen. Nov naročnik pa naj napiše: Naročam »Slovenca« od .... do ... . Slika se p >šlje na naslov: Uprava Slovenca, Ljubliana, Jugoslovanska tiskarna.
Novim naročnikom se bo »Slovenec« začel takoj pošiljati. V prvi številki dobe položnico, s katero naj poravnajo naročnino, ki znaša za dva meseca z ilustrirano nedeljsko prilogo vred Din 40 —.
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBasnnBBRBBBUBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiliiiiiiiiiiiiiii
MALA OZNANILA
8 1. februarjem sprejmem razumnega, pridnega ter poštenega viničarja brez malih otrok. Vladimir Vošnjak, Slovenska Bistrica.	52
Mizarsko orodje in okove
za pohištvo in stavbe, emajlirano posodo in drugo zeleznino kupite dobro in po nizki ceni pri Josipu Jagodič, Celje, Glavni trg. .........................m............umnm.....ml
Trgovskega učenca sprejme trgovina železnine ter špecerije Josip Jagodič v Celju. Fant mora biti krepek, zdrav, naj ima nekaj razredov srednje šole in naj zna nemško. Hrana in stanovanje v hiši. 49
Orehov les zdrav od 30 cm naprej debel od 2 m naprej dolg, kupi po zelo visoki ceni franko vagon nakladalne postaje: Rudolf Der gan. trgovec, Laško. 78
Sadno drevje iz naših drevesnic je vse prodano in ni nobenih naročil mogoče več izvršiti ter so s tem pooblastila potnikom preklicana. Dosedanja naročila bomo izvršili v zgodnji pomladi. Drevesnice Ivan Dolinšek, St. Pavel pri Preboldu. 113
Jermenico, železno ali leseno, 2 m premera, 40 cm široko, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na: Radič, industrija lesene volne v Zgornji Polskavi.	110
Harmoniko, trivrstno, novo, močno, prodam za 1400 Din. Seme, Ptuj, Miklošičeva 11. 96
Proda se nov stroj za pletenje žičnih ograj, 7X7 cm. Pojasnila daje: Ferdo Glinšek, St. Ilj pri Velenju.	118
Voščene sveče za Svečnico kupile najugodneje v trgovni: Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	116
Hrastove doge kupi Janko Lešnik, sodar, Sv. Martin, Vurberg.	97
Cepljene trte za prihodnje sajenje, različnih vrst, na podlagi Rip. portadis, Rup. Gothe 9 in Ber + Rip. Teleki 8 B, nudi interesentom cenik brezplačno na razpolago: I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Jur-šinci pri Ptuju.	21
12.000 cepljenega trsja na Rip. Portalis in Gothe 9. Veliki Rizling, Poščip, Muškat-Salvaner, Zlahtnina, prva vrsta se dobi pri Franc Seršen, trsničar v Veržeju pri Ljutomeru, n 300 kg ajdovega meda, cena po dogovoru	72
Kmetie!
Najboljše zamenjate ter prešate olje v tovarni buč nega olja 1. Hochmuller v Mariboru, Pod mostom 7, desni breg Drave. Dobijo se po ceni dobri otrobi in prga. Kupujem in zamenjam tudi orehe. 1353
Lepo posestvo, 21 oralov zemlje, se takoj proda za 50.0UU Din. Denarja se samo poovica rabi. Posestvo je 2 km od Loč. Vpraša se pri Petru Fleck, Loče pri Poljčanah. 54
Minoritski samostan v Ptuju sprejme takoj v službo enega pastirja ali pastirico (za 10 krav), ter dva voznika (s konjem ali z voli) ki se zastopita na vsako kmetijsko delo. Eden od teh bi lahko bil obenem voditelj poljskih delavcev (oskrbnik). Reflektanti naj čez svoj župni urad ali osebno (še boljše) dostavijo svoja izpričevala, priporočna pisma in zahteve samostanskemu predstojništvu. Med boljšimi imeli bodo prednost tisti, ki imajo veselje do samostanskega življenja, ter bi radi samostanu posvetili vso svoje življenje kot bratje redovniki.	101
Hlapca zanesljivega pri konjih sprejme Še-pec, Maribor, Grajski trg 2.	120
Fotograf pride slikati na deželo, ženitbene gostije itd. po znižani ceni. Fotoportret, Maribor, Langusova ulica 5.	121
Sprejme se služkinja iz dežele, pridna in poštena, stara 16 let, ki zna nekoliko domača ter poselska dela opravljati. Josip Dre-kopec, pekarna, Šmarje pri Jelšah. 119
Gospodinjstva zmožno žensko, okrog 40 let staro ,samsko, ki bi bila zmožna opravljati srednje posestvo z vinogradom, pošteno in vestno, sprejmem s 1. marcem. Ponudbe na Marijo Ogrizek, Celj, Kralja Petra cesta 28 II.	103
Kuharica in gospodinja želi nastopiti službo takoj najrajše v župnišču. Naslov v upravi lista pod »Gospodinja«.	101
Kuharica, ki je vajena tudi gospodinjstva, želi službo v župnišču. Naslov v upravi j lista.
Učenca iz boljše hiše, poštenega in močnega, sprejme takoj A. Pinler nasl. Franjo Kac, trgovec z mešanim blagom v Slovenski . Bistrici.	99
Organist, dober pevovodja, zmožen voditi večje zbore, želi službe organista v kakšnem večjem kraju, trgu ali mestu. Sprejme tudi cerkovništvo. Ker je oženjen, želi primerno stanovanje. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod »Dober pevovodja« na upravo lista.	100
Kupim hišico z vrtom v dobrem stanju, blizu Ptuja ali Maribora, do 10 do 15.000 Din. Ponudbe na: G. Marica Smetko, Zagreb, Medveščak 41.	117
Proda se zidano in z opeko krito poslopje, 6 oralov zemlje, 2 orala sadonosnika, 3 orale gozda, 1 oral vinograda, vse v dobrem stanju. Prodajalec: Slana Franc in Katarina, Bodislavci, Mala Nedelja. 115
'iniiiiuHHiiiiiiiiiiMiiniiiiHiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiHNiii
IV. VINSKI SEJEM V SREDIŠČU DNE 24. JANUARJA 1928.
Dne 24. t. m. se je vršil v Središču ob Dr. IV. vinski sejem, katerega je otvoril s primernim nagovorom načelnik zadruge g. Robert Košar. Govornik je povdarjal, da se vrši tudi ta 4. vinski sejem na istem mestu kot pred leti, ko je prvi sejem iz krajevnih razmer vzbudil obče zanimanje za slovensko vinsko trgovino. Akoravno se bodo ti krajevni vinski sejmi izživeli ter prešli polagoma v oblastne, ki bodo predstavljali vinogradništvo vseh raznih vinskih okolišev, a vendar moramo reči, da so ravno središki vinski sejmi vzbudili zanimanje za smotreno vinogradništvo. G. velikega župana ]e zastopal na sejmu g. Zabavnik, oblastni odbor g. Supanič, ki je omenjal v nagovoru važnost vinskih sejmov in vinarskega društva. Prireditev je posetil tudi srezki glavar iz Ptuja g. Vončina, gerent ormoškega okrajnega zastopa Kuharic in oblastni poslanec Šerbi-nek. — V seznamu IV. središkga vinskega sejma je bilo 76 številk in 5 v dodatku. Prodanih je bilo dve petinki od razstave, ki je obsegala 1000 hektov. Cene so se gibale od 9 do 14 Din liter in so bila na prodaj sortirana in mešana vina. Trgovci so se pripeljali iz Štajerske ter Kranjske, hvalili izvrstno kvaliteto, primerne cene in omenjali hvalevredno, da so prišli ravno na tem sejmu prvič v dotiko s producenti. Razstavljen je bil le letnik 1927, znak, da so zaloge starejših vin popolnoma izčrpane.
Artur Sills:	4
Smrtna past.
Ameriški roman.	Priredil Fr. Kolenc.
(Dalje.)
—	Gotovo iz Evrope prihajate? — je poizvedovala.
—	Da, iz Holandije. In vi?
—	Brazilijanka sem, stanujem pa v Argentiniji. Godba je zopet zaigrala in Dubell je nanovo hotel
plesati. Ona pa je odkimala z glavo.
—	Morate! — v glasu se je izražala prošnja. Tiho se je zasmejala.
—	Ne smem! — Ozrla se je na ložo, v kateri je sedela druga dama. — Vsaj tu ne.
Dubell je razumel. — Kje vas lahko dobim?
—	Čakajte! — Malo ročico je položila na njegovo ramo. — V Copacabani je ples. Čez pol ure bodite tam!
—	Kako vas naj najdem v veliki množici? Maska vam zakriva obraz.
—	Ne bo težka naloga — in je že odbrzela, naglo, kakor je prišla.
Čez dvajset minut je brzel z avtom proti Copacabani. Velikanska dvorana je bila nabito polna. Kako najde v tej mešanici svojo maskirano znanko.
Ko tako stoji, se prikaže med vrati črna postava z rumeno ruto in belimi čipkami. Dubell hiti proti njej.
—	Torej ste prišli? — je dejal radostno. Postava je stopila za korak nazaj, glavo je dvignila
in ga prodirno zrla. Vedla se je, ko da tujec stoji pred
»Jo-	n , ¡i&
—	A vseeno ste vi!
Postava je dalje molčala, ko da se še vedno obotavlja. Ta vražja maska! Nazadnje je mogoče, da je več takih mask.
—	Oprostite, madam! Mislil sem, da sva pred pol ure v »Phonixu« plesala.
Ona še vedno ni odgovorila in je čakala, da odide. Ko se je že oddaljil za dva koraka, je zaslišal prikrit smeh.
—	Torej itak ne upa začeti?
Sedaj jo je spoznal. Zopet sta plesala. Ko je godba utihnila sta šla ven na teraso. Natakar je prinesel hladilno pijačo. Dubell je ostal pravi Ho-landinec, malobeseden. Navidezno miren je iz žepa potegnil dozo za cigarete in jeklen obroč, na katerem sta visela srebrn užigalnik in ključ od kabine na ladji.
—	Dvestoenainpetdeset — je izgovorila dama in gledala ključ. — Kaj je to?
—	Številka kabine.
—	Na kateri ladji potujete?
O *0JD
'g
O
a
QJ
i s
C g
.S
? o U
5-s
J£ 6
o
cn m
M
—
2 S ■t b£
o « c
ra
N
•C
C*— <v
ca
vi nj
'E « «-j
G O
™ v V °
E S
-S I 3 2
c .a
I«
c •*-»
* s f. u
2 S
fi	u	ca M	-d a ca S J2 'puJi K
G c	cn K >	ca* > *■* vr	
J*	O 0.	2 •0	V . p x G
0	XI O.	C	C 0 ¡s a
u	<t	v u	s s B S
0	"5	"¡3 >3	pí 0 OJ
(IUUtlilUUlUUllillUUUlIIUUD			
Ali so to členki?..
roke?	—*
noge ?	
oči?	
ušesa?	
nos?	
t
fS
zobje?
glava?
ali Je to celo telo, katero »Vas muči in po-vzročuje boli? Ako Vas draži v grlu, ako čutite mrzloto v no-ah, tedaj je dana tudi

am prilika, da se o-svedočite, v kako kratkem času lahko odstra nite te Vaše muke s starim, obljubljenim, narodnim sredstvom in kozmetikom, že od naših dedov rabljenim le-podišeCim »Fellerjevim
Elsafluidom«
Čutile
V lekarnah 111 tuzadevih trgovin., h zahtevajte povsod pravi Fellerjev Els-fiuid v p'-izkusmh sU-kleničie-ih p-6 Din, v dvojnih po 9 Din ali speci j»lnih po Din Ako aročite d reklno po pošti ted^j Vas stane H p'
se li češče duševno in telesno trudni, prehla-jeni, hripavi, nahod ni, pojavljajo se Vam li češče revmatične bolezni in se čutite slabi, tedaj bodete tudi Vi potom drgnenja, mazanja in pranja z Elsafluidom odpravili to zlo. Nekoliko kapljic tudi za notranjo uporabo? To preprečuje želodčna nerazpoloženja Ln pri-ja izvanredno.
zknsnih stekleničic ali 6 dvojnih a i i epeciialni «2 Din z nmotorri in p< tn>nn vred. Nasprotno pa 27 poi> kusmh ati 18 dvojnih ali 6 speotjalnil • min l.in Din. Nasiov označ ti jasno lekarnarju
EUGEN V. FELLER Stubica Donja, Elsatrg 341 Hrvatska.
Prodam vsled družinskih razmer lepo posestvo z mlinom in dvema viniča-rijama, skupaj 48 oralov, v najlepši legi. Naslov: Alojzija Rajšp, Drvanja it. 20, pošta Sv. Benedikt v Slov. gor.	69
Iščem mali kmetski mlin z malim posestvom, oziro ma odkupim od starih lju di min, tako da bi dal do smrti vžitek in poplačam dolg, narejen na mlin in posestvo. Naslov v upravi lista.	92
Vsakovrstno kuhinjsko posodo, okove za pohištvo in stavbe, razno orodje za mizarsko obrt po najnižjih cenah priporoča Josip Jagodič, Celje, Glavni trg št. 15.	50
Tomažev, žlindra \pneni dušik Superfosfat Kaljeva sol
vedno po najnižji ceni v zalogi pri tvrdki
Lovro Petovar os I v a n j k ovci
Hlapca h konjem, pridnega, poštenega, z letnimi spričevali, se sprejme takoj proti dobremu plačilu in celi oskrbi Naslov v upravi ista.	58
V vsakem petem paketu po pol kg zdravstvene sladne kave Viktor Jarc, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo.	83
Krojač Mihael Herček se l>rosi, da se zglasi na Rem šniku prav kmalu. KiS
□ a
Oblastv.knncesij.zastavljalnica v Mariboru
Licitacija
q zastavnih predmetov se vrši 8. februarja t. L
Začetek ob 9. uri dopoldne.
Prodali se bodo: efekti št. 33246 do 34842, dragocenosti št. 4315 do 6188, ki se do 4. februarja 1928 ne podaljšajo ali ne dvignejo.
Dne 6. in 7. februarja 1928 ostane zavod za strankin promet zaprt. 106
B
□
na
« • 9
občni z^or
HRANILNICE IN POSOJILNICE PRI DEVICI MARIJI NA JEZERU V PREVALJAH r. z. z n. z. ki se vrši v nedeljo, 5. marca 1.1. ob 9. uri v uradnem prostoru v Farni vasi s sledečim sporedom: l.Sprememba pravil. 2.Slučajnosti. m	ODBOR.

§ % %
»3
%
i
NOVO!
102
Na novo upeljana zaloga vsakovrstnega usnja ........ platov in č vljarskih potrebščin
NOVO pod-
»
•2
VALENTIN DRE0, ~
Priporočam cenj. občinstvu svojo najboljšo kvaliteto usnja iz prvovrstne tovarne v Sloveniji ter po najnižjih cenah. Kupujem tudi svinjske kože in poljske pri-mnmmem—mmmBm de ke po najvišji Ctni. mm^^amm—mmm
POSTREŽBA TOČNA! POSTREŽBA SOLIDNA!
—	Na »Gebriji«.
—	Oh!
Nesrečna maska! Dubell je bil prepričan, da se je stresla, a ni mogel videti potez na obrazu.
—	Prosim cigareto! — je ukazala.
Potem sta molčala.
—	Iti moram, je naenkrat izpregovorila. Predolgo sem tukaj.
—	Ali bi mi ne povedali svojega imena?
Sklonila je glavo. — Zakaj? Ime pri tem ni važno.
—	Ker bi rad vedel, kako vam je ime, lepo prosim.
—	Juanita.
—	Kdaj bom smel zopet plesati z vami?
—	Ta večer ne več.
—	Toda saj ste me ravno vi naučila, kaj je karneval. )
—	Ne morem ostati dalje z vami. Nimate maske in ako me bodo ljudje zopet videli z vami, začnejo o tem govoriti. Toda — kaj če bi se nekoliko vozila skupaj? Jaz grem v dvorano, čez nekaj trenutkov pa se vrnem. Zunaj me čakajte z vozom.
Najel je avto. Dolgo je moral čakati — vsaj zdelo se mu je tako — in misel, da je ne bo, ga je razdražila. Zamišljen je nervozno brcal kamenje krog sebe.
—	Bali sle se, da ne pridem?
Poleg njega je stala s krinko na obrazu. Hi ro se je vsedla v avto in dala šoferju potrebna navodila.
—	Prijeten izprehod narediva — je razlagala — a le za pol ure. Potem pa se moram vrniti.
Dubell je zrl v oči, ki so se mu izpod maske smehljale.
—	Tako rad bi videl vaš obraz — je prosil.
—	Nič ne izgubite, ako se temu odpoveste. Raje glejte lo krasno pokrajino!
Juanita je pokazala na hrib, ki se je kot svareč prst dvigal iz morja.
—	Ko ga jutranje solnce obsije s prvim žarkom, je videti na vrhu »Asuce« škrlatast sijaj. Takrat se konča karneval. Škoda!
Dubell jo je prijel za roko. — Da škoda — je rekel.
Juanita ni dvignila glave, ko da niti ni vedela, da ima tovariša. Avto je drvel in kakor daleč je oko seglo, se je razlegalo mesto Rio de Janeiro v bliščeči krasoti. Ta lepota je oba očarala. Do majhnega jezera sta dospela, ki so ga obdajale svetle luči. In sedaj ko da ju je objel od vseh strani globok mir. Daleč za njima je zvenelo vrvenje karnevala. Od jezera je vlekla hladna sapica. Juanita se je tresla.
—	Ali vas zete?».
—	Ne, to povzroča pustinja. Vedno se je bojim.
<D
3
¿A
>Cß Q U
Ni
M O
i
"j3 • —
N M
D- o
H
O 2
E-= •
X CO
•S O c
o {>• Q
v
t« o> __ £ '£ <u
tfl u C cO
i- <n C/J &
HS >
c/j
« J* P
.¡3
4>
t) »N >
N D
jnnDmiffiüiaiimiaiEBm
^Iamsodeco
Kako se je izkazal Kovačev Francelj kot detektiv.
Kova«ev Francelj j« kil učenec §. rarreda •snovne šole. Učil se še ni preslab», in tudi drugače mu v šoli niso mogli kaj «Citati. Pa Je imel eno napako. Bil je ves nor za čitanje povesti, a ne navadnih povesti, najmanj onih iz šolske knjižnice, ampak nad vse je čislal lake povesti, v katerih so nastopali detektivi. t. j. taki ljudje, ki na premeten način zasledujejo zločince ter jih spravijo pred sodnika. V take knjige se j« Francelj zaril tako, da j« bil slep in gluh za vse, kar se je godilo okoli njega. Cim težavnejše delo je imel detektiv, da odkrije zločin, tem bolj j« to ugajalo Fra-ncelju.
Njegova življenska želja je bila, da bi mogel postati detektiv, slaven mož, ki bi se ga zločinci bali, a bi ga vsi drugi ljudje spoštovali in hvalili. Silno rad bi bil enkrat poizkusil svoje lastne zmožnosti kot detektiv, pa ■i imel zato prave prilike. Ko pa je nekdo v šoli izmaknil županovemu Nacetu žepni no-feiček in je sum padel na Gavranovega Miho, ga je Francelj zasledoval toliko časa, da je Miha res nekoč, ko je mislil, da je že vsa pozabljeno, privlekel nožiček na dan. To pa zato, ker ga je Francelj tako zvijačno in potuhnjeno prosil, naj mu odreže šibo. Razumeli bodete, da ga je Francelj-detektiv takoj imel za vrat in zadeva se je razvozljala ▼ prisotnosti učitelja, Mihovega očeta, Miha samega in — bridke šibe.
Francelj je žel mnogo pohvale, • stvar se «nu je zdela premalenkostna za bodočega do-tektiva. Stremel je za večjimi in bolj očitnimi uspehi.
No, želja se mo je Izpolnila.
Nekega dne je prišel opoldne iz Sol« domov. Pri sosedovih j« bilo vse narobe. Mati gospodinja je tarnala okrog hiše, češ, da so Ji ukradli neznani uzmoviči belo kokoš, ki jo je bila na košošji razstavi v mestu za drag denar kupila za pleme.
»Hoj«, je skočil Francelj, »to bo kaj zame!«
»Mati soseda, kaj se je zgodilo?«
»Kaj se je zgodilo? Moje lepe bele kokoši, tiste z velikim šopom na glavi, ni več. Vse
>»o prebrskali, pri vseh sosedih smo iskali, ■i je, pa je ni! Ce bi že bila kaka navadna kokoš, pa plemenska je, silno draga je bila, »•daj pa je ni. Joj, joj!«
»Ali si kaj mislite, kdo bi jo bil odnesel?«
»Goslačev Jurij, tisti nepridiprav, se je v jutro klatil tod okrog. Ce je ni odnesel on. je ni nihče. Da bi ga le zdajle dobila, tega potepuha!«
»Veste kaj, mati soseda? Jaz poizvem, kje je Vaša kokoš. Vem dobro, kakšna je, saj jo sem videl tu vsak dan. Ce je še sploh živa, jo dobite gotovo zopet!«
»Prav, Francelj! Sem že izvedela pri županovih, kako spretno si spravil nožek na dan, ki ga je bil ukradel Ga vranov fant. Le kar poskusil Hvaležna ti bom in ne bode ti žal!«
Francelj je stal sedaj pred veliko nalogo. Dokazati je moral in hotel, kaj zna. Opoldne ni jedel doma skoro nič, čemer se je mati strašno čudila, ker je navadno pogledal kar vsem skledam na dno. A deček se za to ni zmenil. Popoldne se je napotil proti Gosta-čevi bajti, lam na gozdnem robu. Nikogar ni bilo doma, le pes je sameval pred pragom im se je grel na popoldanskem solncu.
Francelj se je počasi približal psu. Vrgel mu je košček kruha, po katerem je žival naglo hlastnila.
Splazil se je mimo psa, ki se zanj ni kar nič brigal, skozi priprta vrata. Bajta je imela samo en prostor, v katerem je imel Juri združeno vse, kar drugi ljudje porazdele po tolikih sobah. Prvi pogled je pokazal, da kokoši ni tu. Na stropu je zevala odprtina na podstrešje. Prišlo se je gori po pristav-ljeni lestvici. Francelj je hitro pogledal skozi vrata, če ne bi bil morda kje Juri, potem pa je pogumno splezal po lestvi. V povestih j« sicer čital, da so imeli detektivi pri takih nevarnih pohodih revolverje in ročne sve-tiljke, ker pa takih reči ni bilo, je moralo iti tudi brez njih. Na podstrešju tema, trda tema. Fanta je nekaj stisnilo pri srcu, strah se ga je loteval. A spomin na znane mu detektivske junake mu je dal pogum. Zaradi teme ni mogel stikati po podstrešju, zato mu je prišla dobra misel. Začel je na glas kiki-rikati in kokodakati v nadi, da se bo kokoš oglasila, če je kje skrita.
Med tem časom je prispel Juri, ki Je bil v gozdiču za bajto pobiral suhljad. Silno čudno se mu je zdelo, od kod petelini in kokoši na njegovem podstrešju! Stopil je brž v hišo in je splezal na podstrešje. Francelj se je stisnil v smrtnem strahu za kašto In je čakal, kaj bo. Juri je taval po podstrešju sem
in tja. Ko se Je pri tem oddaljil od odprti«*
je smuknil Francelj kot veverica po leshrt' dol, skočil iz hiše in jo udri v divjem bega proti vasi. Juri je sicer pohitel takoj za njim, a bil je prepočasen. Ko je stopil iz hiše, ai bilo o dečku ne duha in ne sluha. Juri je i« dolgo premišljeval, kaj so hoteli dobiti U-tovi baš pri njem, pri največjem revežu t celi vasi.
Francelj Je šele postal, ko Je dospel v svojem teku prav do županovih in sicer vzadl za hišo, kjer je dvorišče obdajal precej visok plot. Skočil je čez ograjo in se skril za kur. njak, da ga Juri ne bi našel. Cez nekaj čas« je začel gledati okoli sebe, da vidi, kje da jo. Pogled se mu je uprl v kurnjak in — lastnim očem ni verjel — tam se je sprehajala bela kokoš s šopom na glavi, tista bela kokoš, xa katero je pravkar prestal toliko strahu.
»Kaj«, mu je šinilo po glavi, »županovi i-majo sosedovo kokoš? Neverjetno, pa vendar vidim, da je ona. Ni dvoma, poznam jf predobro. Županovi torej — glej, glej!«
Se enkrat je pogledal po kokoši, da se a« bi morda varal, potem pa je skočil nazaj čez plot in jo je ubral urnih nog k — sosedovim!
»Mati gospodinja, pojdite z mano k županovim! Radi kokoši je!«
»Kaj, ali si ga našel, tistega potepina? Ali jo je res on? Ne? Kdo pa? Kje je moja
belka?«
»Počasi, mati!«, se je oglasil Francelj samozavestno, »vse bodete izvedeli pri županovih.«
»Torej ie imajo tatu? Kar pojdiva!« Oče župan je sedel v božjem miru v svoji sobi, vlekel je iz dolge pipe in modro prekt> ral dolg dopis, ki ga je bil dobil od oblasti
v mestu.
Začuden je vstal, ko sta soseda I« Fran
cselj takorekoč padla v sobo. »Kje je tat?« mu zakliče soseda. »Kakšen tat?«
»No tisti, o katerem mi je Francelj povedal, tisti, ki mi je ukradel kokoš belko, ste, ono plemensko kokoš z razstave.«
»Kaj pa jaz vem, kje je Vaša kokoš? Ali se Vam meša? Ta pa je res lepa!«
Zdaj je čutil Francelj, da mora nastopiti on. Počasi in važno, kakor je to čital v svojih povestih, je stopil do župana in je prav slovesno rekel:
»Sosedi je nekdo ukradel belo plemeask* kokoš. Jaz pa vem, kdo je tat.« »No, kdo pa?« je vprašal župan. »Vi sami!« je moško del Francelj. Smrtna tišina je zavladala v sobi, iupam
Tako neskončna in neprodirljiva je. Včasih sanjam, da v pustinji umrjem.
—	Nespamet! Kako bi mogla priti kedaj v pustinjo?
—	Ne vem. Včasih sanjam o tem. In tam je tako velika tema — velika tema. —
Dubell je čutil, kako se Juanita trese. Tudi on je vedel o tej skrivni grozi, ki prevzame ljudi. To je strah, da bo treba na samem umreti, daleč od človeške pomoči in tolažbe.
Masko je nekoliko dvignil in poljubil Juanito.
—	Jutri že ni karnevala — je šepetala — in potem.
-— Srečala pa se že še bodeva? Ali misliš, da ne?
—	Pazi! — je začela in ga zaupno tikala. — V dneh karnevala lahko storimo kar hočemo. Štiri dni smo popolnoma proste. Deklela iz dobrih družin lahko plešejo, s komur hočejo. Štiri dni smo južno-ameriške ženske metulji.
—	In potem?
—	Metulji — ubogi metuljil Potem nas zapičijo v želene škatlje. Oh, strašne so pri nas družabne navade. Tako živimo, ko v srednjem veku. Včasih mislim . . .
Utihnila je in nekaj časa molčala. Naenkrat se je naprej nagnila in rekla:
—	Takoj bomo v mestu. Bolje je, ake tu izstopiš in ssma ®rea» dalje>	, "" . _ „ _
—	Juanita, tako te ne morem pustiti.
—	Bolje je tako za oba.
—	Slišiš, Juanita? Sedaj je še karneval. Daj mi priliko, da te še enkrat vidim, četudi za trenutek.
—	Za trenutek? Morda bo mogoče. Jaz se vrnem v Capacabano. Ob petih bodi na morskem obrežju. Z Bogoml
Karneval se je bližal koncu. Na vzhodni strani se je začelo svilati in ko se zdani, karneval za eno leto zopet zatone v preteklost.
V	bližini Copacabane je stal na obrežju Dubell. Čakal je, da ura udari pet.
Bom!
Dubell je slišal iz daljave donenje zvona. In potem v velikih presledkih še štirikrat: BomI BomI BomI Bom!
V	trenutku je zagledal postavo, ki se je naglo bližala. Razdalja je bila vedno manjša in on je spoznal Juanito. Na obrazu je še vedno imela črno masko.
—	Samo zato sem prišla, da te še enkrat vidim — je rekla in se mu ovila krog vratu. — Težko sem se izmuznila, ker so me opazili, ko sva se odpeljala z avtom in me sedaj na vsakem koraku zasledujejo.
—	Juanita, lo slove naj ne bo za večno! Moram te Se videli!
Illlllllllllllllllllllllltlllllllllll
2 g o c .2 O
c o .«S g c f
a "—> M M > «>
VN 2 tO
2 S-s >
|( bulil ▼ fanta, soseda pa v njega. Prvi je začel župan:
»Veš, ti paglavec, ko bi jaz ne bil tako mirne duše, bi se ti že zdavnaj znašel sredi ceste tam zunaj. Tako pa te le vprašam, kaj to vse pomeni.<
»Pred četrt ure sem videl sosedino kokoš tam v kurnjaku na Vašem dvorišču.«
Dekla se je prikazala na vratih.
»Pojdita s fantom in prinesita sem tisto belo kokoš iz kurnjaka! Le idi, da boš sam navzoč!«
Francelju se je vse bolj dozdevalo, da se stvar suče zanj nič kaj ugodno. Kakor polit maček je šel z deklo in kmalu sta bila oba spet tu.	- -«i
»Zdaj pa«, se je obrnil župan k sosedi, »le poglejte, ali je to Vaša kokoš!«
Soseda je takoj rekla, da ni, ker ima ta v belem šopu na glavi par črnih peresc, kakršnih njena nima. Nato je dekla s kokošjo zopet odšla.
»Tako, zdaj pa ie povejte temule fanteku, odkod imam to kokoš!«
»Z razstave sem prinesla dve skoro povsem enaki kokoši. Eno imate Vi, drugo pa sem imela jaz, pa je zdaj ni več. Tu pri Vas seveda ne more biti.«
Francelj je začel gledati, kam se more »kriti. Uvidel je, kako neumnost je napravil v svoji gorečnosti
Tedaj pa je nekdo potrkal na vrata. Vstopila je sosedina dekla, veselo se smejoč.
»Mati gospodinja, belko imamo!«
»Res? Kje pa je bila?«
»Naročili ste mi bili, naj prinesem dimki, ker ima teleta, najboljšega sena. Zlezla sem na svisli, prav tja vzadi nad prešo. Ko sem izpulila šop sena, sem videla v senu odprtino in v njej je sedela naša belka na kupu jajec in je valila. Skrivaj jih je bila nanesla, mi smo pa vsi mislili, da sploh ne nese.«
»To pa moram takoj videti. Z Bogom, gospod župan! Nič ne zamerite!« In zunaj je bila.
Zupan in Francelj sta bila sama.
»Kaj bi pa zdaj s teboj, da bodeš pomnil, kdaj si me imel za tatu? Kako si pa prišel v to kokošjo zmešnjavo?«
Francelj je videl, da je najbolje, če pove vse od kraja, od čitanja detektivskih povesti pa do odkritja. Županovo lice je postalo čim dalje bolj vedro.
»Ali nisi tudi čital, da mora biti detektiv svoje stvari prav siguren, preden komu kaj očita?«
»Da, to že! Cital sem pa tudi, da ae najboljši detektivi včasih zmotijo!«
»Dobro si povedal. Naj bo za enkrat. Kar
beži!«
Francelj jo je ubral proti domu. Sram ga je bilo. Kaj bo, če kdo kaj o tem izve! Par dni si skoro ni upal z nikomur govoriti. V šoli je sedel nenavadno mirno, da ga je učitelj parkrat pohvalil. Francelj pa je skrbno vlekel na uho, kaj ljudje govorijo. Ali čudno! Nič ni bilo slišati. Soseda ni govorila, župan pa tudi ne, deček pa še manj. Tako j« vse vkup zaspalo. Pač, nekdo je govoril! Go-stačev Juri je pripovedoval vsakomur, kdor ga je hotel poslušati, da je zasačil tatu na svojem podstrešju, da se mu je pa po divjem boju izvil iz rok In tako hitro zbežal, da ga ni mogel dohiteti, niti ni mogel videti, kdo da je bil, Ko so ga pa dražili, zakaj ni prijavil orožnikom, kaj so mu tatovi iz blagajne na podstrešju pobrali, je nejevoljen utihnil i on . ..
Ki)j vemo o solncu.
Solnce je vir življenja. Brez njega ne bi moglo biti na zemlji živega bitja. Ali bode solnce svetilo na vse veke? Ne, to ni mogoče. Ohlaja se polagoma, kakor vsako vroče telo. Nekega dne bo solnce izgorelo, mrzlo telo bo in s tem bo moralo prestati tudi življenje na zemlji, če ne bodo ljudje do tedaj našli drugih virov za dobavo toplote. Kdaj se bo to zgodilo? O tem so pametni ljudje često premišljevali, pa seveda ne vedo točnega odgovora, ker je vse to v božjih rokah. Pravijo, da bo solnce nekaj milijonov let še prav lahko svetilo in grelo. Torej se nam še ni treba bati prav nič.
Solnce je oddaljeno od nas kakih 150 milijonov km. To je tako velikanska oddaljenost, da prihaja svetloba, ki vendar preteče v vsa ki sekundi 300.000 km, od solnca na zemljo šele v 8 minutah in 18 sekundah. Ako bi na zemlji izprožili top, bi zvok prispel do solnca šele v 14 letih in 6 mesecih.
Solnce na zemljo silno pripeka. To čutimo poleti zlasti v južnih naših krajih. Kako vroče šele mora biti na solncu samem! Izračunali so, da bi tam moral kazati toplomer 3000 do 5000 stopinj toplote. Pomisliti je treba, da je površina solnca nad lO.OOOkrat večja od površine naše zemlje. Vsa solnčna toplota pa ne pride do nas, ampak le silno majhen del, namreč samo blizu 3000milijon-ski del in še to malo na zemljo tako mogočno učinkuje.
Solnčna svetloba je najjasnejša svetloba. Ako bi hotel zemljo umetnim potom toliko razsvetliti, bi potrebovali na vsakem kraju okoli 300.000 sveč.
V novejšem času ljudje čimdalje bolj mifc
lijo na to, kako bi izrabili solnčne žarke namesto kuriva, ker bo seveda kuriva (drvi Im premoga) na zemlji vedno manj. Poskusili ste že gotovo prežgati s kako lečo kos papirja. Morda ste bili celo tako radovedni ia ste poskusili učinek najprej na roki, dokler vas ni žarišče prav pošteno na koži speklo. Učenjaki so napravili velikanske leče, ki za-morejo povzročiti toploto nad 1000 stopinj torej jako izdatno vročino. Dobljena toplota lahko segreva kako tekočino, katere para potem goni stroje za dobavo elektrike. Elektrika pa daje luč ia toploto. Solnčni žarki delajo zastonj — seveda samo tedaj, ko solnca sije, kuriva za stroje ni treba, tudi drugih stroškov ni mnogo. Ko bodo taki stroji še bolj izpopolnjeni, človek ne bo več odvisen v toliki meri od kuriva, ki mu ga daje naša zemlja.
Za smeh.
Ciganka je rekla: »Ko bi imela tolik* masti, kolikor nimam moke, bi si izposodila ponev in bi spekla pogačo.« — Njen prvi sinček je pristavil: »Jaz bi odnesel v peč, da se izpeče.« — Drugi sinček pa je kazal z rokami, kako bi trpal pogačo v usta in je zaklicali »Tako bi jaz potem jedel!« — Cigan pa, njiju oče, je udaril mlajšega sinčka pa glavi, rekoč: »Počasi! Cemu siliS naprej? Kaj bi ti rad vse sam pojedel?«
Učitelj: »Janezek, povej mi kaj o Starih Slovanih!« — Janezek molči. — Učitelj: »Na* kakšne lastnosti so imeli? Kakšni so bili?«
—	Janezek: »Stari so bi'li.«
Stric je prinesel Tončku konjička, a Tonček se ni nič zahvalil. Mati: »Tonček, takoj reci hvala, ti neolikanec!« — Tonček: »Hvala, ti neolikanec!«
»Mirkec, koliko je 7 + 3?« — »Dvanajst!«
—	»Ni res, pomisli bolje!« — »Trinajst!« -» »Ne!« — »Petnajst!« — »Tudi ne! 7 + 3 = 10.« — »O, kaj še! Dobro vem, da je pet ln pet deset, ne pa sedem in tri!«
Naloga. Nekemu gospodu se je sanjalo, d« je z ženo in otrokom v majhnem čolnu sredi razburkanega morja. Valovi so prihajali ž« vedno večji, pretila je nevarnost za 6oln in za ljudi. Gospod je naposled uvidel, da čoln ne more več prenašati teže vseh treh oseb. Zdaj je nastalo zanj strašno vprašanje, ali naj skoči on sam v vodo, ali naj vrže vanj» ženo ali otroka. Vsi trije na nobeden način niso mogli ostati v čolnu, rešitve pa ai bila od nikoder. Kaj bi ti storil v takem groznem slučaju, kaj bi svetoval? (Odgovor pride prihodnjič.)
Dekle ni odgovorilo in je naslonilo glavo na njegovo ramo. Naposled je Juanita dvignila glavo.
—	Mogoče se še bova videla. Ne vem za gotovo — možnost pa je dana. Ali mi obljubiš nekaj?
—	In sicer? — je previdno vprašal Dubell.
—	Da vednd prideš, kamorkoli ti naročim?
—	To ni malenkost. — Tiho je zažvižgal. — Ako bo mogoče, pridem.
—	To sem pričakovala od tebe — je preprosto odgovorilo dekle. — In da me popolnoma ne pozabiš, prosim, sprejmi to od mene.
Dubell je čutil, da mu je stisnila v roko v papir zavit majhen okrogel predmet.
—	Spomin — je razlagalo dekle. — Po solnčnem vzhodu ga več nočem nositi. Glej tjel
Dubell se je ozrl v pokazano smer. Na luko Rio je že rudela jutranja zora. Dubell je še enkrat poljubil dekle.	'	¿v .J
—	Čakajo me. Iti moram — je rekla Juanita.
Odbrzela je. Dubell je gledal za njo, dokler ni
izginila. Potem pa je odvil zavitek in je našel v njem pol pole papirja in majhen nakit, kakršnega navadno ženske nosijo na verižici krog vralu."Na papirju je bilo par besed:
»Ko se solnčni žarki dotaknejo Asucinega vrha, metulj umre. Obdrži to za spoiuiul«
Gledal je nakit. Dasi je bil majhen, vendar zelo lep. Zlat medaljon in je predstavljal mačko. A čudno brez enega ušesa.
IV.
Betka in Las Casas sta stala na krovu, ko se je Dubell vrnil eno uro pred odhodom »Gebrie«. Kakor je napovedal, je bila v luki neznosna vročina in potniki so komaj čakali, da bi odpluli.
—	Si se dobro zabaval? — je vprašala Betka, ko je Dubell pozdravil.
—	Izvrstno!
Betki je bilo žal, da ni ostala y mestu. Gotovo bi se bila tudi ona dobro zabavala.
—	Kaj si delal? Si igral v kazini?
—	Ne. Copalabani sem sicer bil, a nisem igral.
—	Slišala sem, da imajo tam krasne plesne dvorane?
—	Tako je. A pleše se večji del machiche. Ni podoben našim plesom, a je prijeten ples.
—	Kaj znaš machiche plesati? — je vprašala Belka osuplo, ker na ladji Dubell ni obiskoval plesne dvorane.
—	Nekoliko — je dejal Dubell počasi, ko da se
sramuje.
«•-S -
^fc».... J vi'
Dalje prih.
miniiiiiiiiiuiiiiuiiiuuuiuM
SdO
!w eti >°
ss o | q .E>n
O o ►
a &""««
a
0Ž.-S'
o <

E9 < &«
> s
ru cu
a>
Želite li se dopasti?
Ako «elite biti lepi, obdržati svoje lice mladeniSko ■veže, svojo kožo elastično in baržunasto, svoje lase lepe in bujne, tedaj rabite za dnevno nego svoje lepote
1. EL8A-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo parfimi-rano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko preiskuša-ne, dobro delujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo cona njost mladeniško sveže.
Fellerjeva prava mila zdravja in lepote so: Elsa lilijino mlečna
milo
Elsa rumenjakovo milo Elsa glicerin milo Elsa boraks milo Elsa katranovo (šam-
pon) milo Elsa milo za brijanje.
Poiskusite jih! Nikdar ne bodete rabili druga mila!
Za poskus 5 komadov Elsa mila z omotom in poštnino vred 52 Din.
2.	FELLERJEVO PRAVO KAVKAŠKO PO-MADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOŽE, ona Vam izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, vstva-rja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zajeda vri in drugi vsakovrstni ne-dostatki kože. -
3.	FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA RAST LAS, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivljcnje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast.
Za poskus 2 lončiča ene, ali po 1 lončič od vsake Elsa pomade z omotom in poštnino vred za 38 Din.
V Vašem interesu je, da pošljete denar vnaprej, ker plačate po povzetju radi poštnih stioškov 10 Din več. Naročila nasloviti jasno: Lekarnarju
V
Engen V. Feller. Stuhica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska.
■J
POZOR!
POZOR!
Ženini in neveste
najdejo največjo zalogo vsakovrstne volne, črnega štofa ter raznovrstnega manu-fakturnega blaga v veletrgovini
ANTON MACUN
v Mariboru, Gosposka ulica št. 10
vO I n I
Poročne prstane
vsake vrste kupujete najbolje in naji-meje pri urarju ln ilatarju:
F. Kneser
prej A. Kiffmann
Maribor Aleksandrova cesta 27
(pri glav. kolodvoru). Istotam največja r.alo-ga VHakovrstnili ur po brezkonkureučnih cenah.	15
Prepričajte se sami!
Kože divjačine
zimske (decembra do mar
ca), veverice, bele podlasice in druge, kupuje po : J. Ha tej,
najvišjih cenah Slov. Bistrica.
1542
Bučno olie
dobi se v zamenjavo v tovarni bučnega olja Hoch-tnuller v Mariboru, Pod mostom 7, desni breg Dra ve. Kupujem in zamenjam tudi orehe.	1352
Kupim staro zlato, srebro, srebrne krone in goldinarje po najvišjih cenah: C. Ackermann, urar v Ptuju. Glavni trg.	19
BLAGO
Za ženine in neveste, Svileni r> bci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d
se dobijo po naj- 84 nižj ;h cenah pri
I. TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
iiiitiiiiMimp	......lil»
Denar naložite
ME" najboljše in najvarnejše pri *3M
Spodnještnjersbi IjucLsKi posojilnici v Mariboru
Stolna nlica 6	Stolna ulica 6

Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po q
na trimesečno odpoved po
8°/o
nrrxxo^rrrTTXTrrTrrirTTTrTT^ nmim

Nad 10 let znanstvenega in praktičnega dela
J«
„DISTOL"
pri natančnem opazovaniu povsem signren in absolutno najbolie zdravilo proti metiljavosti. Nadomestni preparati ne dosežejo do sedaj
delovanje (DISTOL-a".
Stroški zdravi enja znašajo samo 3—5% od vrednosti blaga, zato ne uporabljajte cenejših in manj vrednih preparatov.
Male kapslne za ovce z napisom v cirilici
„flUCTOJI"
Velike kapslne za govedo z napisom v latinici
„DISTOL"
Izdelovanje „DISTOLA" se vrši pod trajnim nadzorstvom klinike za govedo na veterinarski fakulteti vseučilisča v Zagrebu (Prof. Rajcevic). Varujte se pred ponarejenimi in nadomestnimi preparati! — Navodila daje in brezplačno pregledovanje govejega blata oskrbuje
KASTEL, tvornica kemičnih izdelkov, Karlovac. 1477
« MULJ II II t JI UJUlJUtJliJULlULJIJLlimULILIJUULIlja
KMETOVALCI. POZORl
Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danei. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno »redstvo redilni prašek za živino, posebno za prašiče:
Zakonito zavarovana znamka „MASTELIN"
Samo poskusite in prepričali se bodete I Dobi se v vseh trgovinah na deželi in v glavni zalogi 1630	A. KOSEC, MARIBOR.
Sprejemam vsakovrstne kože kakor: goveje, telečje, kozje, pasje in svinjske v navadno delo in tudi v izdelavo na
Ibolcs 1610
Kože se pristno izdelajo in tudi računanje po jako znižani ceni. Cenjenemu občinstvu se priporoča tvrdka
KAROL KIRBISCH, usnjaraa Sv. Trojica v Slov. goricah
• .^TT^f^iltltii^iiiil^Hi^	-«»i ,
To je ona prava
švicarska žepna nra
katera se radi tega najbolj kupuje, hvali in prl-poročuje, ker ona brez vsakega popravila naj dalje vzdrži Čas na minuto točno kaže in se prišteva k najbolj im švicarskim uram, čeravno tsko malo stane
St 100 Žepna ura An-	/tO- Din
kerjev stroj R-.Roskopf oilIIlU a«* eop Št m. Anker stroj Re-	/¿Q. Din
montoir-Roskopf 3 l.gar. OilillU O«/ 200 Št 105 Prava švie bu- c,lrnn ft/1 dilkazan.Ank.str.31.gar. 0«I11U U*±
20 p Din 20 p
Po povzetju, ali vnaprej poslani svoti. Noben rizikol Kar ne dopade, se zamenja aH do-nar vrne I
Sveto ino slavno IKO-u-e, zla'o, erebne in niklasto v najlepših oblikah, >ire-'apf>stnlee, verižice, prstane, bogato izbiro praktičnih da<ov in ■ porab-nih predmetov najdete v velikem ilustriranem krasnem ceniku, Itaterafa Vara na zahtevo brezplačno pošlje
Svetovna hiša ur H SUTTNER, Ljubljana št. 992

Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
in
JllUU
V Celju, Krekov trg (V lastni palači pri kolodvoru)
Sil MESTNA
inininnniiniintinniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini!
Prihrankom r*j*k*f * Ameriki, denarju nedoletnih, lp ga vlagajo loditča, let naložbam cerkvenega m občinskega denarja potveča posebno parnj».
attBsiuuumiiuuiujuiuuuuutuiiiuamituiuiKiuuttiiain
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje 4
z vsem premoženjem In vso davčno močjo.
BUillUnijiiiUHUlUiHtiiHIllltftlUUMttlDllHIHlUUiUlUUtUlUtt
Hranilnica daje posojila na Ijisča pa najnižji obrestni meri. — Vu prošnje rešuje brezplačno.
ÄiWPiü': o;rv; ; IHPP&M^MPm

Zadružna gospodarska banka d.d.
Podružnica Maribor
IfffflllMlMIIIIIBUIllllliytlllllHf
aiiwiiiiiiaiiHumiimim
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko carkvij«. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Najvišje obresto-vanj« vlog na knjižice in v tekočem računu.	13
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
iJNLBl^LJSL^L^l^LBLAI^UBLALBUKL^LSLJiLJgLJnL^
KLOBUKE, Z MSKO PERILO, ^ČEVLJI, OBLEKE (moške "in otroške) gamaše. plašče, kravate i. t. d. kupite najceneje pri 1637
Jakob Lah - Maribor sarro Glavni trg 2
Velika izbira, najnižje cene
ANTON L EC NI Ji
«taasv.
URARfLATAH-OPTIK CELJE, GLAVNI TRQ 4
i.Bajveija ca-
■II	V,?• i®«» »r. «!»»•
HlS alne ln src
t— O	bralne, očal
poročnih pr
— Knpnje «rebrne krene po najvišji dnevni cen
1501
r'o:ocre prsiaie
najcenejše pr
A. STOJEČ
ure, zlatnina in srefcrnina Maribor, Jurčičeva ul.8 Popravila ur ceno in z jamstvom I Pišite nam in mi Vas obišče mo na dom z izbranim Hagom.
(Jtene* za pekarn«, krepkega in zdravega, sprei-me: V. Pajek, Središče ob Dravi.	71
i •3
i
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.
Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z v s e m svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
9
s
»
>
Svinjske kože
kupi po najvišji dnevni ceni Hugo S ark Maribor, Ko oika cesi» 6
I tug
(Bruchbänder)
Kilni pasovi
tudi za najhujše kile, gumi nogavice za krčne žile, bergel, trebušne obveze proti različnim boleznim, umetne roke in noge, različne aparate proti telesnim poškodbam, suspenzorije, podlage za ploske noge itd. izdeluje od navadne do najfinejše vrste strogo solidno in trpežno, po najnižjih cenah
IVAN FRIC, bandažist in rokavičar,
Celje Slomškov trq 4 (7a f»r«o cerkvijo)
15^9 nejSe kupilo kakor pri
Franc Koleni v Apačah
Zimsko blago ki je še v zalogi se bo globoko pod dnevno ceno razprodajalo
Tiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — 1 adajatalj: Konzorcij -Slovenske** Gospodarju«, predramile: JmmiI Geslec, aoviaajr. Mnribor.