Zaposlenost in cene strojegradnje
Vzroki visokih cen domačih sirojev — Ukrepi  za njihovo znižanfs
Sedanje ce.n.e domačiih strotjev 90 zeilo visake, tio pa j,e edem izm-ed naavažnetjših vzrokov, da jdh je težko proda'W. Sredstva investiitorjev so sarazmorno omejeaa im j:iim ne omogočajo nakupov stroj€'v po teta c^eaah.
Zmiižanje een bi razšir.ilo trži-šče iin omogočilo prociajo v ve-čjih količinah. Za\o so iskali ¦rešMve, kii bl stroijeigra-duj i oimio-gočile, da zmiža cene, poveča proizvodna-o io zmanoša protz-vodne strošk«. S pristojnimi organi diržavne uprave je bilo dos>ežein© nače^lno soglaaje o iz-vedbi doiiocen.ih olagšaiv, fci v »kiviru sedanj«ga gospodarskega aisteroa zmanjšujejo obveznosti do zveze in o spremembi neka-terih instrumentov.
Znižanje obveznosti
Odprava davka na protnet pn kwnonih tedelfcJh iti prt naj-važnejšiih skupinah poli.zdelikov predstavlja naprej najve^je zni-žainje dosedanj ih obve7,masti podjetiij stroij^gradnje. Obrest-na mera na osnovna sredstva je btfa zman.j5ana s 6 na 2 %. Zvezna industrijska zbornica j© razen tega predlagaJa, da se jamstva za krediite pri dopol-nitVnih obraitnih sredstvih iin za zamudtie Obresti prercesejo lz sredstev za »amostojno razpo-laganje v lastno ceno. Doslej so obremeruie-vala sred^tva za sa-mostojmo rajjpoiaganoe povpreč-ao z okrog 60 %. Lan.1 je 9 naj-večjih podjeti'j samo za zamlid-ae obresti fo druge penals an-gaž.iralo 95 % sredstev za sa-m<x3toj;no razpola,gr«je.
Sprememfae v kreditiranju
Zair&dj olajšanja prodaje iz-d©1Jkov stpoOegradnje so dosecla-
nji s>i'stem kreditov prolzvaga'!-cem za prodajio opreme na obro-ke razšLni.U na več fedelkov. Zvezna industriijs^ka zb-ormot in Narodna banka FLRJ bosta do-loffla te iidelke, pni čemer bo-do upošte^vale pojav zatog konč-nih izdelkov, k>i nastaja zaradi pomanjikamga kupniih sredstev na trgu, ne glede na to, a'li gre za &erijsko ali za posamezjno pro-jzvodnjo. Gospodarske organtaa-cide — kupci t>i odplačevali ta krediit iz amortizaeije eno dc treh let. Jugoslovanska tovesti-cijska banka bo razen tega se-stavila seznaun izdellkov, za fca« te.re bo odobravala iinvesticijske fcrediite go?podarsikim organiza-cijam izven naitečajev iin hrez obvezne izdelave investicijskih elaboraitov, da bi pospešiila prcv-dajo domačih strcnjev in poeno-staviiLa postapek pri izkoriižčanju tov-ejtlciijskih kreditov.
Devizna sredstva ia koeficieali
Zagotovitev reprodukciijskega mateiiala, posebno iz uvoza, so t>o izboljšala s povečaxi'jem de~ vivnlh sred^itev iz krogov, iz ka-terih se zalagago podjelia stro~ jegradnje, prav tatoo pa tudi s povečaajeim deviznih sredsrtev t<?hn,iLnim trgovinam za izbolj-šanje njihove funkoiije indu*trij-skih servisov. V pripravi je iz-di*lava novih koeticientov za uvoz opneme, kj bodo dvignBlS kon.kureTično sposobnost domače i.ndustriije v primerjavj s tuji-m.! proizvajalcj na domačem tr-gu. Terae1!] za določitev novib uvoznih boefictentov bodo za tujo apreroo nižje cene doma-6ih strojev i.n druge opreme, ka-kor so bile dosedaoje. To je velikega pomena za vrainastt osnovruih sredstev vsega našega gpspodarstva. k&r vpli<vaio na formiranje ooti k<mčnih izdeK kov podjetij. kii uva^žauo opretno.
Ekonom.*o teemačenje pogo, jev za prodajo domač« in tuje opreme na našem trgu je nuj-no, ker je dosedanija praksa po kazala, da ]e uvoz cprems za invesititorja renlabilnejši kakor na.kup teh izdeMaov v domači imdustriji. Instrumentj oblilkuje^ jo visake ceme domačih strojev ne glede na rentabilnost proiz-vodraje v razmeirju do cen, ki J!ih priomava svetovni trg. Pri tem iima najvažnejžo vlogo tež-nu-a za viaokJm dobičkom. ki ievi:ra \z podje.ti.j in njihovih ko-mun zarada deleža pri razdelitvi te.ga dobižka. To vodi do absur, da, da imajo posamezna podje-tja dolge tnes-ece velMte zaloge stnojev z visotom: cenami za-rad- vkalkuHramega velfikega dobidka, čeprav bi z znižanje-m cen vsaj delno ublažila svoj« Li-nančn« težave.
Visoki dobiček
Lani ]e povpreifen dobrč-efc znaSal 24% v skupnih dobodfcih podj«iMj 9t.TOj«.gTadiaje. Letos je dobičeik n.ižji in znaša v prvem polleiluu okirog 20% ter je rezul_ tat zmatijšane realizacij«. V pd-tnarjaivi z Lnozamakim trgom je
ta dob.;6ek strojegradnje prev4-sok tudi za induatrtje z največ-j'imi izkušnjami in najoiiižjMrtl stroSki    proazvodmije.
Vsaka analiza stroškov proiz— vodnje domač-e strajegradnjo pakaže v primeTJavi z iiidusitiri-jo razvrtih držav nizko produlc-tivnost tn preti.rano visoke ce-ne, lii jih naše g^csp^daratvo no bo apreoeto, ko se bo oibseg j>ro-izvodno« razšiiri'1 in ko se bo do— mača jndus.tnilja zaiela odkrbo-vati preteino iz naše sbrojegiad-. nje.
Stališče nekaferih komun
Družba bo tudi z invesftiicija-tni interveoirala, da se bodo podjetja strojegradnj-e priiblužala evropskemu povpre6ju stroškov praizvodnje. to pa ponvenj mno-go manjšj odpadek, ašžji sploiS-ni (fukiin:) stroškj na emoto proizvoda. specializaoijio v pu»-izviodnji itd. Toda tudii ta pot k rešitvi ima svoje meje. S t>em morajo računati podijefija stiroje— gradaje zaradi lastnega imter«— sa. posebno pa njihove komuno. Posamezn'1 airrajji; Jiju<is.k:i odbo-ri zahtevajo, ne da bj ae poglo-bii! v probleme podjetiij atroij&-gradaje, da obdržijo podjtrtja vi«;oke stopnje dobička. Prt iz-delavi družbenega plana za pri-hodnje leto večina podjetiU ami-žuje cene, temu pa naaprotujetjo Ijudskii odborl. I>elavski sve* »Prvomaijake« v Zagrebu j« pre-dlagal znižainje cem za 30% za V3ft stroje, temu pa je na&pro-boval ljudski odbor zaradi svo-jega deleža prt dobičku itj da bi se ta akcija ne razširila tudi oa druga podjetia. Ce bomo na-daljevali s tako lokalno poliUko vzdrževanja visokih ceo za do-mačo opremo. lahko v btižnji bodočnost: pričakujemo, da bodo vsi iimvestitorj.i zahtevaJi vs» apremo iz uvoza.
Smisel ultrepov v strojegirad-ntj; je. da s poveianjem kupne moči za invejiticigske potrebe gospodarskih organi7.ac-iij, po drugi stran.1 pa s polititeo zm-žanja ce>n za pn&izvode sitraje-gradnje onmogiočimo ¦ pjoiivitev tržišča imves.tici,jsike oprem-e In večjo zaposlenost podje-tij siro-jegradnje. Pri tem ]e tireba pri-pomniti, da so tudi nekateri do-sedanjj instrumenti izpodbujaj^ težn.jo po visokem dobičtai. S tem v zvez.j se deia na tem, kakor smo že omeni.H, da bii pri-šlo  do  doloieniih  popravkov.
Razumlj:ivo je, da tiči vendar-le največja uspeh v izkoriSč-anju notranjih rezerv, ki jih same gospodarske organilzacije lahko najdejo v proizvodnem prooesu.
Vse to skupa) bo imelo vei-vrstni vpliv na gospedarsfcvo: izboljSala se bo prodaja slrajev i:n druge oprerr.e. tržiiSče bo bolj ur&jeno. pospešena bo meharai-zacLja tadustrije. km.et:.jal)va, gradbeništva in prometa. s tem pa bo tudi; povečana d<?lovna produfcliivnost. k: 3« osmovai po-goj z,a nadaijnjj ra^zvoj aospo-darstva io za izboljŠ3-nje maite-riatoiii  pogojev  živLjeaia.'
Milutin Mijatovič