19 Jerneja Farkaš Lainš ak in Mateja Krajc Povzetek. Kroni ne bolezni dihal so najve ji izziv za zdravje in poznamo glavne nevarnostne dejavnike, na katere lahko vplivamo in tako prepre imo njihov obdobje. Najpomembnejši vedenjski dejavniki tveganja, ki ve jenost tobaku, nezdravo prehranje- vanje in debelost, nezadostna telesna dejavnost ter ezmerno pitje alkoholnih pija . Raki, ki jih ti dejavniki povzro ajo, se lahko pojavijo na katerem koli organu, najpogosteje pa na plju ih, debelem revesu in danki ter dojkah. Evropski kodeks proti raku 2014 odsvetuje kajenje, kaje- nje v navzo nosti drugih in uporabo toba nih izdelkov v kakršni koli obliki ter poudarja pomen zelenjave kot z redno telesno dejavnostjo. Priporo a omejitev pitja vseh vrst alkoholnih pija , za prepre evanje raka pa je najboljše, da alkoholnih pija sploh ne pijemo. Kroni kroni ne bolezni dihal so najve ji izziv za zdravje in nadaljnji razvoj sodobne lahko vplivamo in tako prepre etek embnejši vedenjski dejavniki tveganja so izpostavljenost tobaku, nezdravo prehranjevanje, nezadostna telesna dejavnost, škodljiva raba alkohola in stres [1]. Na to, kdo bo zbolel in za katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi u inki številni dejavniki okolja in z zdravjem povezanega vedenjskega sloga, dedna nagnjenost ter naklju je. Ve kot tretjino vseh smrti za rakom povzro ajo no prebogate hrane z kot sta kajenje in ezmerno pitje alkoholnih pija [2]. V Sloveniji se od leta 2001 izvajajo obdobne prese ne epidemiološke razis- kave z naslovom Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije, ki med prebivalci, starimi od 25–64 let, na štiri leta prou ujejo razširjenost vedenjskih dejavnikov tveganja in nekaterih kroni nih bolezni [1]. V nadaljevanju prispevka so zato predstavljeni trendi razširjenosti kaje- nja, nezdravega prehranjevanja, debelosti, nezadostne telesne dejavnosti in ezmernega pitja alkoholnih pija med prebivalci Slovenije v obdobju 2001–2012, mehanizmi, ki vodijo do nastanka raka, vrste raka in nasveti proti raku, ki jih za posamezni vedenjski dejavnik tveganja ponuja Evropski kodeks proti raku 2014. 20 VEDENJSKI DEJAVNIKI TVEGANJA IN RAK Kajenje Raba tobaka je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj kro- ni nih bolezni, saj lahko tobaku v svetovnem merilu pripišemo kar šestino teh bolezni [3]. Raba tobaka je tudi vodilni prepre ljivi vzrok smrti v svetu. Vsako leto zaradi bolezni, povzro enih z rabo tobaka, umre skoraj 6 milijo- nov ljudi [4]. V Sloveniji je med dejavniki tveganja kajenje tobaka najpomembnejši pre- pre ljivi vzrok smrti in vodilni dejavnik tveganja za izgubljena zdrava leta jemo 19 % vseh smrti pri Slovencih starih 30 let ali ve (27 % pri moških in nih bolezni. Vsako leto zaradi aktivnega kajenja umre skoraj 3.600 kadilcev, od teh 900 pred pred 60. letom starosti. Tobaku pripisujemo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini 30–44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni sku- Velika ve ina prebivalcev Slovenije je nekadilcev [7, 8]. Po podatkih iz razi- skav Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije je na zve un zve Kajenje tobaka škoduje tako reko vsakemu organu v telesu in zdravju vse no je povezano s številnimi vrstami raka (plju ni rak in rak revesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, se nega mehurja, se evodov, materni nega vratu, jaj nikov in akut- na mieloi (kroni na obstruktivna plju na bolezen, astma, pogostejši kašelj, ve je izlo- no s plju nico, prezgodnji in pospešeni upad plju erekcije, revmatoidni artritis, slepota, siva mrena, starostna degeneracija bolezen in splošno poslabšano zdravstveno stanje [9, 10]. 21 Resne in nevarne posledice za zdravje, podobne škodljivim u inkom kajenja pri kadilcih, se lahko pojavijo tudi pri nekadilcih po dolgotrajni izpostavlje- nosti toba nemu dimu. Pasivno kajenje je namre vdihovanje mešanice plinov in delcev, ki sestavljajo dim iz gore e cigarete, cigare ali pipe in izdi- hanega toba nega dima kadilcev. To je zapletena mešanica ve kot 7.000 sestavin v obliki plinov in delcev. Za najmanj 60 od teh sestavin so strokov- njaki potrdili oziroma sumijo, da pri loveku povzro ajo raka [10, 11]. Pri odraslih je s pasivnim kajenjem povezan plju ni rak, rak nosnih sinusov, astme, koronarna bolezen in druge nenadna smrt dojen ka, poslabšanje obstoje e astme, nov pojav astme, nja, vnetje srednjega ušesa, kašelj, piskanje, ve je izlo anje sluzi. Materina izpostavljenost toba nemu dimu lahko u [10]. Evropski kodeks proti raku 2014 odsvetuje kajenje in uporabo toba nih izdelkov v kakršni koli obliki. Kadilci naj kajenje im prej opustijo. Kadilec naj ne kadi v navzo nosti drugih, saj lahko kajenje škoduje zdravju ljudi v Nezdravo prehranjevanje in debelost na hranilna sestava dnevnih obrokov, enih dnevnih obrokov, ki so usklajeni s fiziološkimi potrebami organizma, so prehranski varovalni dejavniki zdravja [13]. Nezdravo prehranjevanje, nezadostna telesna dejav- nost, sede mase 30,0 kg/m 2 ve ajo zbolevnost za sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim tlakom, boleznimi Po podatkih raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije imamo Slovenci v povpre ju nezdrave prehranjevalne navade. asovno in koli insko si obroke neustrezno razporejamo, kar je še posebej izrazito pri osebah s poklicno izobrazbo; bolj neredno se prehra- koli ine zdravju škodljivih maš ob, soli in sladkorja. Izsledki raziskav v ilno naraš a uporaba olivnega olja pri pripravi hrane, vendar se je zve ala uporaba masla in svinjske masti le-ta spet zve al. 22 in negaziranih pija pija ili eprav je za prepre evanje nih bolezni priporo al z 32,3 % na na ra anja zelo debelih 2 2 ajo 23 Prehrana lahko na nastanek in razvoj raka deluje tudi posredno, po ezmerni hranjenosti in debelosti. Obstajajo trdni dokazi, da debelost ve a nevarnost revesa in danke, trebušne slinavke, dojk (po menopavzi), materni a nikov, raka š poro zlasti pa sproš no vnetje, spre- menjen imunski odziv in oksidativni stres [17]. Evropski kodeks proti raku 2014 priporo veliko polnozrnatih izdelkov, stro telesno dejavnostjo [12]. Nezadostna telesna dejavnost il Svetovne zdravstvene vedenjski dejavnik tve- nimi motnjami in predvsem z razvojem kroni nih bolezni [13]. Telesna nedejavnost v svetovnem merilu povzro a 6 % bremena bolezni zaradi bolezni sr bolezni tipa 2, 10 % zaradi raka dojk in 10 % bremena zaradi raka na debe- lem revesu. Telesna nedejavnost povzro njanje zdravja skupno vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti tedensko ali 75 minut intenzivne telesne dejavnosti tedensko oziroma eno je, da se telesna dejavnost izvaja im ve dni v tednu, najbolje vsaj pet dni tedensko [20]. Glede na to, da ro telesne dejavnosti spodbuja tudi zmanjševanje asa sedenja [13, 19]. evanju pojava številnih kroni nih bolezni (vklju no z nekaterimi raki), prepre uje zaplete smrti [21]. Ve ezmerne telesne mase, zve anjem telesne pripravljenosti in krepitvijo kostno-miši obe, trebušno 24 debelost in krvni tlak. Pomembno zavira razvoj osteoporoze in sarkopenije, Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebival- cev Slovenije ilno zve al. Razlika je še posebej o itna med spoloma; pri ja, saj je bil leta 2001 najve petina pa ostane, prostem nem naraš nim inke redne telesne dejavnosti na nevarnost raka prostate, in materni inkov redne telesne dejavnosti na razvoj in pojav raka naslednji: vzdr evanjem debelosti), redna telesna dejavnost prispeva k zman ki so povezani z debelostjo. eprav ostaja natan na oblika in koli ina lo prebivalstva, ki svoje delo opravlja sede, vztrajno ve a, ob tem pa postaja asa vse bolj sede delo z ra as, ki Evropski kodeks proti raku 2014 priporo a omejitev 25 ezmerno pitje alkoholnih pija ezmerno pitje alkoholnih pija je povezano s številnimi zdravstvenimi, so- cialnimi in ekonomskimi posledicami. Tvegano in škodljivo pitje alkoholnih pija je eden glavnih prepre ljivih dejavnikov tveganja za bolezni, poškodbe, nasilje in prezgodnje smrti [25]. Pripišemo mu lahko okrog 3 % vseh dia- Evropska regija SZO je regija z najve jo porabo alkohola; povpre na pora- ba je namre ve kot dvakrat ve ja od svetovnega povpre ja. Po podatkih , v povpre istega alkohola na istega alkohola na prebivalca, sta- , kar nas uvrš lanic Evropske unije po porabi alkohola in tudi po zdravstvenih posledicah zaradi pitja alkohola. Poleg registrirane porabe alkohola je neregistrirana poraba alkohola iz doma Pitje alkoholnih pija se opredeljuje z enotami istega alkohola. Ena enota ez- kot eno enoto alkohola na dan, in moški, e je za moškega pa šest ali ve ezmerno pitje alkohola in opijanje sta v Sloveniji pomembna javnozdravstvena problema. Izsledki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije prevalenca pijejo alkohol pogosteje in ve ezmerno pitje s starostjo naraš a, medtem ko hudo tvegano opijanje s starostjo upada. ezmernega pitja in hudo tveganega opijanja je ve obdo anja števila abstinentov in padanja števila ezmernih pivcev alkoholnih pija , vendar je treba izpo- ilno zve tvegano opili vsaj enkrat letno. Ker so rezultati raziskav v tujini podobni, Lovre i pija ezmerno pitje alkoholnih pija ve ezmernega pitja alkohola so razli ni; najpogosteje so povezani s karcinogenimi spojinami, ki jih vsebujejo alko- holne pija 26 Izsledki kohortnih raziskav in meta-analiz so pokazali, da je povezanost med povpre no koli eksponentna. Povezanost med povpre no koli nih u inkov in kajenja na zve anje nevarnosti rakov inkov pitja alkoholnih pija Evropski kodeks proti raku 2014 priporo a omejitev pitja vseh vrst alkohol- nih pija , za prepre ne ve kot eno [12]. ZAKLJU EK Kroni kroni zadostna telesna dejavnost in ezmerno pitje alkoholnih pija . Raki, ki jih ti dejavniki povzro na plju revesu in danki ter dojkah [2]. Evropski kodeks proti raku nasvetov Evropskega kodeksa proti raku 2014 zdravo in omejite pitje vseh vrst alkoholnih pija [12]. Za u ajo ni ranljivimi skupinami. LITERATURA 27 raziskavah CINDI 2001–2004–2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2012: 1–8. 2. Slovenija in rak. Nevarnostni dejavniki raka. Pridobljeno 18. 8. 2015 s spletne strani: http://www.slora.si/nevarnosti-dejavniki-raka. 3. World Health Organization. WHO Report on global tobacco epidemic 2013. Geneva: World Health Organization, 2011. 4. Lim SS, Vos T, Flaxman AD, Danaei G, Shibuya K, Adair-Rohani H, et al. A comparative risk assessment of burden of disease and injury attributable to 67 risk factors and risk factor clusters in 21 regions, 1990–2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010. Lancet 2012; 380: 2224–60. 5. World Health Organization. The European health report 2005: public health action for healthier children and populations. Copenhagen: World Health Organization, Regional Office for Europe, 2005. 6. World Health Organization. WHO global report: mortality attributable to tobacco. Geneva: World Health Organization, 2012. 7. Koprivnikar H, Tobak. IN: Tomši S, Kofol Bric T, Korošec A, Mau ec Zakotnik J (editors). Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja: Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014: 53–62. 8. Koprivnikar H. Tobak. In: Mau ec Zakotnik J, Tomši S, Kofol Bric T, Korošec A, Zaletel- Kragelj L (editors). Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije: trendi v raziskavah CINDI 2001–2004–2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2012: 71–88. 9. International Agency for Cancer Research. IARC strengthens its findings on several carcinogenic personal habits and household exposures. Press release N° 196, 02 November 2009. Pridobljeno 28. 11. 2014 s spletne strani: http://www.iarc.fr/en/media- centre/pr/2009/pdfs/pr196_E.pdf 10. U.S. Department of Health and Human Services. The health consequences of smoking – 50 years of progress: a report of the Surgeon General. Atlanta: U.S. Department of Health and Human Services, Centers for Disease Control and Prevention, National Center for Chronic Disease Prevention and Health Promotion, Office on Smoking and Health, 2014. 11. Farkaš-Lainš ak J, Koprivnikar H, Kukec A, Košnik M. Najpomembnejši dejavniki tveganja za bolezni dihal. Med Razgl 2012; 51: 409–24. 12. Evropski kodeks proti raku 2014 (slovenski prevod). Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, 2014. 13. Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015– 2025. Uradni list RS, št. 58/15. 14. Hlastan Ribi C, Mau ec Zakotnik J, Kranjc M, Šerona A. Prehranjevanje. In: Mau ec Zakotnik J, Tomši S, Kofol Bric T, Korošec A, Zaletel-Kragelj L (editors). Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije: trendi v raziskavah CINDI 2001–2004–2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2012: 31–49. 15. Hlastan Ribi C, Kranjc M. Prehranjevanje. In: Tomši S, Kofol Bric T, Korošec A, Mau ec Zakotnik J (editors). Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja: Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014: 21–31. 16. Hlastan Ribi C, Kranjc M. ezmerna hranjenost in debelost. In: Tomši S, Kofol Bric T, Korošec A, Mau ec Zakotnik J (editors). Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja: Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014: 35–41. 28 17. Willett WC, Key T, Romieu I. Diet, obesity, and physical activity. In: Stewart BW, Wild CP (editors). World Cancer Report 2014. Lyon: International Agency for Research on Cancer, 2014: 124–33. causes, cardiovascular disease, and cancer endations on physical activity for health. Association between domains of physical activity and all-cause, cardiovascular and : Stewart BW, Wild CP (editors). World Cancer 27. Lovre i i S, Kofol Bric 28. Lovre i B, Lovre i 1827–39.