K proslavi 5©©-letnice Device Orleanske.
Ivana Devica Orleanska (Jeanne d Are — izgovori Žan dark) je oslobodila svojo francosko domovino iz zasedbe Angležev. Rojena 6. jan. 1412 v Dom-remy-la-Pucelle, umrla 30. maja 1431, komaj 19letna, v Rouenu. Hčerka kmečkih ljudi, je bila versko zamaknjena: od 13. leta dalje je čula nebeške glasove. Ko so burgundske čete zasedle njen domači kraj, so jo ti glasovi pozvali, da z božjo pomočjo reši Francosko iz rok Angležev in Burgundcev. Posrečilo se ji je prepričati kralja Karla VII. o svojem poslaništvu. Ko je 29. aprila 1429 osvobodila mesto Orleans in zapodila Angleže, je veljala kot božja poslanka in navdušenje je dvignilo narod. (Odtod se imenuje Devica Orleanska in letošnja proslava 500-letnice
velja temu dnevu.) 161, julija je s kraljem do-i spela v mesto Orleans in tako so bili Angleži in Burgundci razcep-: ljeni. Bil je višek njei nega življenja, ko sc* kralja Karla VII. mazi-i lili in kronali. V pri-! znanje si je izgovorila: oprostitev svojega do-< mačega kraja Domre-i myja vseh davščin; njena rodbina je preje-i la plemstvo.
Hotela je Francosko popolnoma osvoboditi« Nesposobnost kralja in zavist vojskovodij pa so obrezuspešili 8. sep-t tembra naskok na Pa« riz. Ko je branila Com-piegne, so jo Burgund-i ci ujeli in izročili Angležem. V Rouenu so jo obtožili čarovništva in brezverstva. Proces ja vodil Cauchon, škof v Beauvaisu. 24. maja L 1431 so jo obsodili na smrt. Na glavnem trgu v Rouenu so jo 30. maja sežgali na grmadi,
Odkritje spomenika Device orleanske na Orleanskem
Na Francoskem so jo vzlic cerkveni obsodbi slavili kot rešiteljico domovine. Obnovitev procesa 1. 1456 je dosegla priznanje njene nedolžnosti. Tudi cerkev je preklicala svojo sodbo. Papež Pij X. jo je proglasil 18. aprila 1909 blaženim, papež Benedikt XIV. pa 30. maja 1920 za svetnico.
Hiša Device Orleanske v Domremyju
Zgoraj: Predsednik republike Doumirgue ob prehodu v Orleans. Levo spodaj: Figure izpred spomenika. Desno spodaj: Papeški delegat kardinal Lepicier.
Kip Augusta Maillarda: Ivana kot pasiirica
Katastrofalna
požara na Dolenjskem
Požar v vasi Glinek pri Mirni
Žalostno prizorišče po požara
y Kočevski Reki
Obe -sličici dovolj jasno predočujefra, kako nesuimiljeno je besneči ognjeni element na praznik Vneboboda uničeval najlepšo kočevsko vas, ktjer je pogorelo 24 hiš in 59 lepih gospodarskih poslopij.
Prodajalci majniškega cvetja
Prizori s pariške ulice
V kratki dOlbi šestih tedinov je zadelo ljubljansko oblast kar^sedem večjih požarnih nesreč, ki so imele v štiri primerih katastrofalen obseg. Dva dni po velikonočnem požaru sloveče božjeipotne cerkve v Tumjicah je zažgala strela v Žerovnici pri Cerknici šestnajst gospodarskih objektov, tri tedne pozneje je iskra iz lokomotive zanetila v Gatina pri Grosupljem požar, ki je uničil del vasi. Istega dlne je gorel ponov ški gozd, a dan nato Pribinci v črnomeljskem srezu. Neodipustijiva lahkomiselnost pa je zopet v zadnijih dneh povzročila veliki katastrofi v OUmfau na Dolenjskem in v Kočevski Reki. — Deloma zla roka, deloma nemarnost, večkrat lahkomiselnost otrok brez varstva povzročajo usode-■polne nesreče, pod katerimi trpijo cele vasi. Nikoli ni dovolj čuječnosti in pazljivosti! Povsem neprevidno pa je slaba navada našega podeželskega ljudstva, da vedno premalo zavaruje svoje nepremično in premično premoženje. Dobljena odškodnina ne pokrije niti malega dela škode, ki jo ponesrečenec trpi. Za par kovačev višje premije na leto pa bi lahko dobil primerno odškodnino, da bi lahko takoj, vsaj zašilo, zopet postavil nova poslopja. Zato zavarujte vaše premoženje primerno visoko po vrednosti.	. ...,r. . .
na dan 1. maja.
^gornja slika predstavlja, kako pogorele! žalostno ogledujejo mesto, kjer jim jc prej stala domačija, bosonogi otroci se fokaie stiskajo h krilom svojih mater. Druga stika je pogled na del pogorišča rasi. Spodnja slika predočuje luipe že-leaja, ostalega od gospodarskega orodja l Vavtarjerega posestva.
Na dan 1. maja aretirani pariški komunisti marširajo t dolgem sprevodu proti policijskemu komi sarijatu,
Obrazi iz kronike prošlega tetina.
i
fin. komisar y pok. Kari Kos
je smrtno ponesrečil na Jesenicah, ker ga je motocikel po nesreči vrgel ob tla. Ker je bil sta Mi naročnik »Jutra«, je bil kot tak zavarovan za nezgode. Ta bo tretji slučaj letos, ko prejmejo »a-sled/nM ponesrečenega »Jutrovega« naročnika izplačano zavarovalnino Di« 10.000.
Maršal Petain,
Milan Marjanovič,
šef Centralnega Presfbiroja, odličen novinar, ob 501etoioi.
Viš. insp. Avgust Ludvik,
načelnik glavnega kolodvora v Ljubljani, zaslužni predsednik narodnega železničarsikega društva »Sloga«, ka slavi te dni svojo lOletnico,
Veljko Petrovič,
podpredsednik beograjskega PEN-kluba, odlični silb-ski pripovednik.
Milan V, Bogdanovič,	Todor Manojlovič,	Jovan Dučič,
urednik »Srpsikega književ-	srfbstki pesniik in -kritik.	največji srt>sflci pesnik,
nega glasmlka«.
Srbski književniki v ^Ljubljani
Prošlo nedeljo zjutraj je prispela iz Beograda delegacija beogradskega PEN-kluba (kluba pisateljev in književnikov) pod vodstvom podpredsednika in pesnika Veljko Petroviča, Odlično literar. odposlanstvo je tvorilo, razen njega, še gdč. Desanka Maksimovič, Todor Manojlovič, Milan Kašanin, Milan V. Bogda-novič in Velmar Jankovič. — Gostje so imeli konference z ljubljanskim PEN-klubom pod predsedstvom pesnika Otona Župančiča. — V nedeljo so obiskali Bohinj in Bled in se divili naši krasni krajini, V ponedeljek zvečer so priredili v dramskem gledališču recitacijski večer svojih del. Tako so odlični srbski kulturni delavci navezali dragocene stike z našimi slovenskimi krogi. Obiska se je udeležilo tudi odposlanstvo hrvaških književnikov, članov zagrebškega PEN-kluba.
kandidat za člana francoske akademije na mesto pok. maršala Focha.
Viktor NieleTgall,
v Novem mestu — osemdesetletnic, odličen pevec in Sokol, požrtvovalen član Gasilskega društva, strasten lovec
Največje poslopje na svetu
Chrysterjeva palača v Newyorku. Višina 246.58 m. Stroški so preračun,jem na 15,000.000 dolarjev. Prostor za 11 tisoč ljudi. 3750 okeri, 68 nadstropij. Pos lopje je ognje varno in brez gorljivih.sestavm.
Vodni bicikel
221etna Francozinja Arnee Plan-nerjeva rz Calaisa je prevozila v 9 urah s hidrociMom Rokavski preliv.
je zahteval konstrukcijo novega sprejemnega aparata.
Gustav Eiifel,
graditelj po njem imenovanega Eifflovega stolpa v Parizu, najvišjega stolpa na svetu, je umrl 1. 1923 v 91. letu starostu Pod stolpom so mu postavili spomenik.
V krogu: Drž. pod tajnik za pošto O. Martin čfta slavnostni govor.
Velika skala, ki ima obliko želve.
Prikupna lahna obleka,
kakršno nosijo letos ženske pri domačih opravilih.
Cigansko svatbeno potovanje
Nedavno se je vršila v Nottinghamu na Angleškem poroka ciganskega para, ki ga vidimo na sliki: Mlada po-ročenca sta se odlpeltjala takoj po poročnem obrediu na — svatbeno potovanje. Voz ju je čakaJ pred cerkvijo. »Moj dom je širni svet« je ženin vzkliknil pred odhodom. »Tam bo tudi zame poleg tebe malo prostora,« je srečno dodala nevesta.