Poštnina plačana v gotovini
Spod. ir abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L 3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
u	
	
Wk
Leto XXII. - Štev. 40 (1120)
Gorica - četrtek, 8. oktobra 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
obletnici koroškega plebiscita obračun Nixonovega potovanja
Ob razpadu Avstro-Ogrske se je dne čitev k Jugoslaviji: nekateri so se uniak-	   I	&
21. oktobra 1918 osnovala na Dunaju začasna narodna skupščina, ki se je izjavila za ustanovitev »Nemške Avstrije« kot sestavnega dela združene nemške republike. Te neprikrite velenemške težnje so okrepile med koroškimi Slovenci zahtevo po priključitvi k novoustanovljeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bila je pač njihova naravna pravica, da so si želeli deliti usodo z večino slovenskega naroda v »Zedinjeni Sloveniji« in tako uresničiti narodni program iz leta 1848, kot sta ga proglašala koroška narodna buditelja Andrej Einspieler ter Matija Ziljski Majar.
Jugoslovanske čete so medtem zasedle široke koroške predele, med njimi celotno celovško kotlino. Koroška deželna vlada je organizirala oborožen odpor, tako da je prišlo do krvavih spopadov med jugoslovanskimi vojaškimi oddelki in »koroškimi brambovci«. Obe vojskujoči se stranki sta zakrivili tudi nekaj tragičnih primerov, ki so še bolj poglobili prepad med slovenskim in nemškim prebivalstvom. Zmagovite velesile so tedaj odredile, naj se na južnem Koroškem izvede plebiscit, glasovanje, v katerem naj se Korošci svobodno izjavijo, če so za Avstrijo ali Jugoslavijo. Ker velesile niso skrivale svoje naklonjenosti Avstriji, so jugoslovanski zastopniki predlagali, naj se sporno ozemlje porazdeli med obe državi brez plebiscita, a niso uspeli.
SLOVENSKI VIDOV DAN
Sporno ozemlje je bilo razdeljeno na cono A in B. če bi v coni A zmagala Jugoslavija, bi se pozneje vršil plebiscit tudi v coni B. Plebiscit, ki se je izvedel
v	coni A 10. oktobra 1920, je nadzorovala medzavezniška plebiscitna komisija s sedežem v Celovcu. Komisijo so sestavljali angleški, francoski, italijanski, avstrijski in jugoslovanski zastopniki. Izid glasovanja je bil naslednji: za Avstrijo je glasovalo 22.025 oseb, to je 59 % prebivalstva; za Jugoslavijo pa 15.279 oseb ali 41 % prebivalstva. Kljub sorazmerno skopi razliki volilnega izida je Avstrija dobila celotno sporno ozemlje. Južna Koroška je bila tako izgubljena za Jugoslavijo.
Nekaj let zatem je bil plebiscit med Nemčijo in Poljsko v Gornji šlezijl. Tudi tam je razmerje glasov bilo približno kot na Koroškem: nekaj nad polovico za Nemčijo. Ampak Poljaki niso čakali na odločbo mirovne konference, temveč so takoj zasedli svoj delež spornega ozemlja po številu poljskih glasov. Nihče jih ni kasneje preganjal zaradi tega. Naši pa so z jokavo gesto umaknili čete in vse ozemlje prepustili Avstriji, čeprav je bilo dovolj borbene volje v naši vojski. Našemu narodu na Koroškem so prizadeli s svojo popustljivostjo neznansko gorje. Težka leta za tem nesrečnim plebiscitom so koroški Nemci našo obupano manjšino preganjali, tepli, zaničevali, ubijali. (I. Matičič, Skozi plamene prve svetovne vojne, str. 374).
ŽALOSTNE POSLEDICE ZGUBLJENEGA PLEBISCITA
Kako je moglo priti na južnem Koroškem, kjer je po podatkih avstrijskega uradnega štetja iz leta 1910 živelo 69,18 % prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom, do tako usodnega plebiscitnega poraza? In kakšne so bile posledice tega poraza?
Obseg tega članka ne dovoljuje, da bi nadrobneje razčlenili vzroke ponesrečenega glasovanja, ki so pač bili političnega, socialnega, gospodarskega in psihološkega značaja. Nemajhno krivdo je imelo koroško utrakvistično šolstvo, ki je bilo nemško usmerjeno in ni dovolj narodno vzgajalo novih rodov.
Treba pa je naglasiti težke posledice za slovenski živelj na Koroškem, ki so nastopile brž po plebiscitu:
1.	Zmagovalci so predvsem trdo obračunali s slovenskimi Izobraženci, z duhovniki in laiki, posebno še z učitelji, ki so se v plebiscitni bitki zavzemali za priklju-
nili preko meje, drugi so bili izgnani; spet drugi, ki so se izpostavili v manjši meri, so ostali brez službenih mest, vsi pa so bili osumljeni, da so državi nevarni elementi in so bili zato pod stalnim policijskim nadzorstvom.
2. V strupenem ozračju sumničenja in nezaupanja je slovensko prebivalstvo na Koroškem hitro občutilo, kako grenka je usoda narodne manjšine, ki je obsojena na narodno smrt, kajti proces javne germanizacije je bil nadvse grob in nasilen. Takoj so bile ukinjene edine tri slovenske ljudske šole, prepovedane privatne šole, češ da so iredentistično navdahnjene, ponekod so ukinili celo utrakvistične šole, kjer pa so ostale, na njih niso smeli poučevati narodno zavedni učitelji. Po letu 1920 sploh niso več sprejemali na celovško učiteljišče slovenskih kandidatov, razen če so se ti odpovedali slovenski narodni pripadnosti.
3. Medtem ko so bili Slovenci na Koroškem izpostavljeni samovolji raznih »Hei-matsratov«, »Heimatdiensta« in oholih »Ab-vehrkiimpferjev« ter bili žrtev diskriminacije na socialnem in gospodarskem polju, je na tako težko koroško tragedijo padla zarota molka. Zatirani slovenski manjšini na Koroškem ni Jugoslavija kot matična država nudila nobene učinkovite zaslombe. Pa tudi stiki in medsebojno podpiranje s slovensko manjšino v Italiji so bili nemogoči zaradi sličnega fašističnega zatiranja.
TEŽKA NARODNA NESREČA
Redki slovenski izobraženci, ki so vztrajali na Koroškem in duhovščina so ob tako obupnih zgodovinskih razmerah storili, kar se je dalo storiti za ohranitev slovenskega življa, dokler ni z nemško zasedbo Avstrije leta 1938 in še posebno z napadom na Jugoslavijo leta 1941 nacizem dokončno zatrl vsako narodno delo in zasnoval načrt za splošno izselitev Slovencev s Koroškega.
Koroški plebiscit z dne 10. oktobra 1920 je tako zares težka narodna nesreča. Ob tem tragičnem jubileju bi morala obhajati Slovence ista čustva, s katerimi Srbi proslavljajo Vidov dan, ki je zanje ne samo dan najbolj usodnega vojaškega poraza na Kosovem polju, temveč tudi dan, ko so izgubili ozemlje stare Srbije, svoje narodne zibelke, kamor so se namesto pobeglega srbskega prebivalstva naselili Albanci.
Koroške brate tudi ob tem jubileju spremljamo s srčno simpatijo in jim voščimo, da bi premostili svoje notranje težave in da bi v vzdušju boljšega sorazu-mevanja in tudi sodelovanja z nemškimi sodeželani dosegli priznanje manjšinskih pravic, ki so pogoj za ohranitev ter zdra-
vi	razvoj koroške manjšine na Koroškem.
Dr. R. KLINEC
V teku osmih dni je severnoameriški predsednik Nixon obiskal kar pet evropskih držav. Pričel je v Italiji, bil pri sv. očetu, se oglasil pri Titu, nadaljeval pot v Španijo, nato šel v London in končal svojo pot na Irskem v Dublinu.
V Italiji je doživel s strani skrajnih levičarjev največ sovražnosti. Vlada je morala organizirati močno nadzorstvo nad demonstranti, da ni prišlo do nevšečnosti. Nixon se je v glavnem posluževal helikopterja.
V komunistični Jugoslaviji se Nixonu ni bilo treba bati kaj sličnega. Na odprtem avtomobilu je lahko krožil po beograjskih in zagrebških ulicah, vedno v spremstvu svojega gostitelja Tita. Poročila pravijo, da so bili Beograjčani bolj zadržani kot Zagrebčani.
V	Zagrebu je bila množica ogromna: 350.000 oseb. Hrvatje so dali Nixonu čutiti, da ga pozdravljajo kot predstavnika Zahoda in prijatelja hrvatskega naroda. Zato je tudi Nixon v pozdravu nazdravil Hrvatski.
Najbolj veličastno so Nixona sprejeli Španci v Madridu. Spre-
jemu je prisostvovalo milijon ljudi. Nixon sam je bil nad toliko množico presenečen. Ni čuda, če je kasneje na tiskovni konferenci v Dublinu govoril o Španiji z izredno toploto.
NIXONOVA TISKOVNA KONFERENCA
4. oktobra je Nixon po končanem evropskem potovanju povabil k sebi časnikarje in jim podal obračun svoje dejavnosti, ki jo je bil razvil v petih državah, katere je bil obiskal.
Povedal je, da se mu je misel na potovanje porodila ob spoznanju, da delujejo v sredozemskem prostoru neodgovorne sile (mislil je na arabske gverilce), ki lahko zapletejo velesile v uničujoč medsebojen spopad. To je najbolj potrdila zadnja kriza v Jordaniji. Nevarnost za spopad v Sredozemlju je zato tako velika, ker ne gre za kako nasprotovanje' med dvema silama, temveč za nasilne radikalne elemente, ki se pred nobeno akcijo ne ustrašijo, pa prav zato lahko potegnejo za seboj velike sile v bojni metež.
NASERJEV NASLEDNIK IZVOLJEN
Umrlega egiptovskega predsednika Naserja so pokopali pretekli teden ob silni množici ljudi. Poročila so vedela povedati, da se je pogrebnih svečanosti udeležilo pet milijonov Egipčanov. Med pogrebom je izgubilo življenje 48 oseb, okoli 700 pa so jih prepeljali v bolnišnice.
Na pogreb je prišlo tudi številno sovjetsko odposlanstvo pod vodstvom ministrskega predsednika Kosigina. Sovjetsko vodstvo je hotelo pač na neposreden način prispevati k temu, da se ne bi po Naserjevi smrti porušilo notranje (ravnotežje v Egiptu. To je povsem razumljivo, saj Moskva ne more želeti, da bi Egipt, ki je dobil toliko sovjetske gospodarske in vojaške pomoči, postal slaboten in nezanesljiv zaveznik, ki bi morda celo iz;gubil vodilno vlogo v arabskem svetu.
V	Moskvi so tudi objavili sporočilo o sovjetsko-egiptovskih razgovorih, ki jih je imel Kosigin s Sadatom v Kairu. Moskva in Kairo — je rečeno v sporočilu — bosta nadaljevala prizadevanja za mirno 'rešitev na Bližnjem vzhodu in za mirno rešitev drugih mednarodnih problemov. Značilen za besedilo je umirjeni in trezni ton, ki nikomur ne grozi in se zavzema za vzpostavitev trajnega miru za vse narode na spornem področju.
Medtem pa je bil v ponedeljek, 5. ok-
tobra na seji vrhovnega izvršnega odbora arabske socialistične zveze soglasno določen za predsedniškega kandidata egiptovske republike Anvar Sadat, ki sedaj že vrši posle predsednika države. Njegovo imenovanje bo postalo polnoveljavno, ko bo 'potrjen tudi s splošnim ljudskim gla-sovanjem-referendumom. Po priporočilu izvršnega odbora naj bi se to glasovanje izvedlo že 15. oktobra.
Bodoči egiptovski predsednik Sadat bo 25. decembra -letos izpolnil 52 let. Za seboj ima vojaško izobrazbo, bil pa je tudi časnikar. Nazadnje je bil podpredsednik republike. Leta 1952 je bil med enajstimi častniki, ki so sestavljali svet revolucije, katera je zrušila kralja Faruka.
Časopis »Al Akhbar« piše, da novi položaj po Naserjevi smrti zahteva, da se ohrani enotnost; brez nje bi šlo v izgubo vse, kar je bilo doseženega. Nadaljevati je treba pot socializma, ki jo je začel Naser v dobro državljanov. Ohraniti je treba dosedanja prijateljstva in navezati r.ova. Zavrniti je treba vsako podrejenost, gospodarsko, družbeno ali politično. Nikomur se ne sme dovoliti, da bi izven Egipta odločal o egiptovskih zadevah.
Lep program, 3d pa se ga bo dalo izvesti le, če bodo voditelji iskali namesto sebe le to, kar želi in potrebuje narod.
Nadomestne volitve v Avstriji
Preteklo nedeljo so bile zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri spomladanskih državnozborskih volitvah ponovljene volitve v nekaterih volilnih okrožjih na Dunaju. Kut čista zmagovalka je izšla socialistična stranka kanclerja dr. Kreiskega, ki je sedaj na vladi. Zagotovila si je še tisto poslansko mesto, ki je do sedaj pripadalo opozicionalni Avstrijski ljudski stranki. V sedaj polnem parlamentu bodo socialisti imeli 82 sedežev namesto 81, Avstrijska ljudska stranka pa 77 namesto dosedanjih 78.
Izid teh volitev je kanclerja Kreiskega močno opogumil. Njegova vlada je namreč manjšinska, ker imata Avstrijska ljudska stranka in stranka svobode (liberalci) skupaj v parlamentu več glasov kot socialisti (83 : 82). Vlada bo postavljena na preizkušnjo še ta mesec, ko bo dan na glasovanje letni proračun. Če stranka svobode Kreiskega ne bo podprla, lahko pri-
de do razpusta parlamenta in razpisa novih volitev.
»Ali bomo izsilili sprejetje proračuna — je po nadomestnih volitvah izjavil dr. Kreisky — ali pa bomo šli na nove volitve. Mi socialsti se jih več ne bojimo, saj je bila prav Ljudska stranka tista, ki je izgubila nedeljske volitve.«
Strašne posledice eksplozije
Goriško mesto in vsa okolica živi pod globokim vtisom strašne eksplozije, ki je pretrgala življenje sedmim karabinjerjem, za seboj pa pustila osem ranjencev, od katerih se nekateri še borijo s smrtjo.
Do eksplozije je prišlo v torek 6. oktobra v zgodnjih popoldanskih urah. Iz še nepojasnjenih vzrokov je eksplodiral grelni kotel v zgradbi, v kateri so karabinjerski tečajniki imeli svoja predavanja.
Proti uvedbi razporoke v Italiji §e en svetovalec slov. narodnosti
Italijansko gibanje proti uvedbi razporoke v Italiji, ki ga vodi sikupina uglednih pravnikov7, skuša javnost seznaniti s škodljivimi posledicami razporoke. Nedavno so voditelji gibanja na tiskovni konferenci poudarili, da razporoka ruši temelje družine. Nadalje so povedali, da razporoka ne zboljšuje odnosov v družbi, ampak jih nasprotno slabša. To se je pokazalo povsod, kjer so uvedli razporoko.
Te idnl je zaprisegel v deželnem svetu dr. Godnič (Godini), ki je vstopil v deželni svet namesto Artura Calabrie, ki je op t iral za sindikalno mesto in se odpovedal mestu deželnega svetovalca. Godnič (Godini), ki je bil na listi PCI prvi med neizvoljenimi kandidati, je tako prišel avtomatično na mesto Calabrie. V deželnem svetu sedijo sedaj trije svetovalci slovenske narodnosti.
Nixon je dejal, da je povsod, tudi pri Titu, naletel na popolno razumevanje za ameriško pobudo, da pride do miru na' Bližnjem vzhodu. Ta pobuda vsebuje dve stvari: ustavitev ognja in pogajanja. Trenutno so pogajanja v zastoju, ker so Egipčani že po ustavitvi ognja postavili v bližino Sueškega prekopa nove naprave za raketne izstrelke, zaradi česar se sedaj Izraelci nočejo pogajati. Važno pa je zlasti, da molči orožje. ZDA bodo vse storile, da se bodo pogajanja obnovila, prekinitev ognja pa nadaljevala.
Za mir v Sredozemlju je zelo važno ameriško bojno ladjevje — šesta skupina —, ki s svojo navzočnostjo preprečuje, da ne bi kaka druga stran prišla v skušnjavo porušiti ravnotežje med sredozemskimi državami. »Odločeni smo takoj povečati moč šestega brodovja — je zagotovil Nixon —, če bi kaka druga država začela ogrožati mir na tem prostoru.« Ta država bi mogla biti le Sovjetska zveza.
Nixon je tudi dejal, da ima Severna Amerika za svoje glavno načelo ne vmešavati se enostransko v zadeve drugih, kar pa se ne bi moglo reči o nekaterih drugih velesilah. Je pa Sev. Amerika odločena, da bo ostala zvesta obveznostim, ki jih je bila z raznimi pogodbami sprejela. To velja zlasti za severnoatlantski obrambni pakt NATO in so zato neutemeljeni strahovi tistih, ki se bojijo, da bodo ZDA zmanjšale svojo navzočnost v tej obrambni organizaciji.
KORISTNOST SREČANJ Z DRŽAVNIKI
Za Nixona je bilo prijetno presenečenje, da evropske države danes veliko bolj razumejo ameriško stališče v vietnamski vojni kot v februarju 1969, ko je kot severnoameriški predsednik prvič obiskal Evropo. Vsi so priznali, da se ZDA iskreno trudijo za mir in da nimajo pri tem kakšnih drugotnih namenov po razširjenju svoje nadvlade nad drugimi.
Nixon je posebej omenil svoja srečanja v Italiji, Jugoslaviji in Španiji. Pogovori s Saragatom, papežem Pavlom VI., Titom in Francom so bili zelo izčrpni in koristni. Zato bo še naprej gojil stike z državniki sredozemskega območja.
Za Španijo je dejal, da vodi njena sedanja pot v politično in gospodarsko vključitev v evropsko življenje, pri čemer imajo največ zasluge mladi in odločni možje, ki sedaj sestavljajo špansko vlado. Mislil je na člane gibanja »Opus Dei«, ki so prežeti evangeljskega duha in polni zavzetosti za javni blagor države.
Tudi Jugoslavijo je Nixon izrecno omenil. Dejal je, da Sev. Amerika spoštuje stališče njenih vodi-teljey, ki hočejo ostati nevezani. Res je, da obstajajo med Beogradom in Washingtonom še mnoge razlike zlasti glede gospodarskega sistema in glede stališč v zvezi z Vietnamom in arabsko-izraelskim sporom; toda istočasno so Jugoslavija in ZDA soglasne v tem, da se ne sme nikomur dovoliti, da bi se vmešaval v zadeve drugih.
V	Beogradu je Nixon tudi povabil Tita, naj ga obišče v Sev. Ameriki, kar je Tito rad sprejel. Sredi te-ga tedna je bil Tito na obisku v Belgiji. Nič pa še ni znano, kdaj misli iti v Rim in k sv. očetu.
83. nemški Katholiken itag Slikar Veno Pilon je umrl UTRIP CERKVE
  ------------------------------------
Nemški katoličani imajo vsako drugo leto veliko zborovanje, kateremu pravijo Katholikentag — dan katoličanov, a zborovanje traja navadno ves teden.
Zadnje tako zborovanje nemških katoličanov je bilo v Trierju od 9. do 13. sep-
em ra. fner je zelo staro mesto. Pozi-
?	“ ga stari ^mljani in mnogo ohra-
sc^ V i’IaZValln sPominia na pretekle ča-
• Trierju se je rodil sv. Ambrož, v tem mestu sta nekaj časa živela sv. Atanazij ta SV. Hieronim. Trier je bil vedno važno versko središče v Nemčiji. Pred zadnjim koncilom so v Trierju priprav,jaii pot ob-novi v bogoslužju.
OBČESTVO GOSPODOVO
Namen zborovanja niso bile množične verske manifestacije, ampak predvsem študij. Na programu je bilo 18 temeljitih predavanj, ki so nudila snov za razmišljanje m razgovor. Osrednje vprašanje vseh predavanj je bilo geslo: Občestvo Gospodovo. O čem so na Katholikentagu razpravljali, nam povedo že sami naslovi predavanj. Naj omenimo nekatere: Božje občestvo v družbi, v cerkvenem pravu, v ekumenizmu, v misijonskem delovanju, v dobrodelnosti; božje občestvo in mladina, šola, redovi, stari ljudje, sodelovanje, prosti čas, delo, javno mnenje, politika.
Govorili so tudi o finančnem položaju nemške Cerkve. V Nemčiji je v veljavi cerkveni davek. Včasih so se slišale kritike o tem davku. Na zadnjem zborovanju pa je splošno prevladalo mnenje, da mora ostati v veljavi tak način zbiranja finančnih sredstev. S samimi prostovoljnimi darovi nemška Cerkev ne bi bila kos vsem nalogam.
9. septembra zvečer je govoril na trgu pred stolnico glavni predstojnik jezuitske družbe pater Pedro Arrupe. Dobro je podal analizo moderne družbe, pokazal na nevarnosti, stisko in upe današnje družbe. Vprašanje brezverstva zavzema ves svet. Materializem v komunističnem svetu preganja vero in spravlja ljudi v stisko. Utira pa si pot tudi praktično brezboštvo v industrializiranih državah Zapada, Afrike in Azije, človek ne išče zavetja pri Bogu, ampak misli, da mu more božje nadomestiti kultura, zabava in včasih tudi mamila. V tretjem svetu postajajo vedno bolj nezaupni do Cerkve, katere verniki se tako dobro počutijo v svojem blagostanju, čeprav so tudi oni svoj čas poznali pomanjkanje. Pater Arrupe je dejal, da mora dati Cerkev odgovor na vprašanja zadnjega časa. Izrabiti je treba neizčrpne rezerve dobre volje, zlasti pri mladini. Cerkev se mora vedno bolj posvečati stiskanim in preganjanim, obupa-
11	,m — tistim, ki jih je človeška družba zavrgla — le tako bo zvesta Kristusovemu poslanstvu.
Debate po predavanjih so bile vedno živahne, vendar ni prišlo do kakšnih večjih oporekanj, kot se je to zgodilo na zadnjem Katholikentagu v Essenu. Vsak večer je bila služba božja, ki je povezovala vse prisotne, čeprav so udeležence študijskih dni ločila različna gledanja na razna vprašanja, pa so pri večerni službi božji vsi pokazali, da jih druži Gospod in njegova daritev.
MISLI KARDINALA DOPFNERJA
Posebno veličastna je bila sklepna služba božja v nedeljo, 13. septembra. Sveto mašo je daroval kardinal Dopfner, ki je predsednik nemške škofovske konference. Poročila pravijo, da je mogočno vplivalo sodelovanje vseh prisotnih. Vsi so se združili v skupno molitev, petje, izpoved vere: mladi in stari, duhovniki in laiki, možje in žene, preprosti in učeni — vsi so klicali božji blagoslov na Cerkev, na domovino, na begunce, na uboge. Pri sklepni službi božji je bilo prisotnih okoli 30.000 ljudi. V liomlliji pri sv. maši je kardinal Dopfner poudaril, da lahko postanemo občestvo v Gospodu le v ljubezni in resnici. Ne smemo si prikrivati, da so v Cerkvi različna gledanja. Vedno so obstajale razlike med generacijami. Trudimo se, da bo življenje kljub tem razlikam znosno. Ne iščimo rešitve v tem, da bomo druge prekosili ali prisilili k molku z bolj živahnim in Izvirnim protestiranjem. Oborožimo se s ponižnostjo, verujmo v božjo ljubezen, ki se je razodela v Kristusu, ki je privzel podobo služabnika.
V	središču ljubezni pa je vedno resnica, ki mora voditi vsako naše dejanje. Vedeti moramo, da Imamo božje razodetje, ki ga moramo sprejemati spoštljivo in odgovorno. Iz božjega razodetja moramo sprejemati to, kar nam Bog hoče povedati in ne le tisto, kar nam je po volji. Za vsakega človeka in tudi za skupine ostane dolžnost Iskanja.
Ob koncu svojega govora je kardinal
Dopfner povabil prisotne k molitvi in jih naprosil, naj molijo tudi za tiste, ki danes težko molijo. Kogar moti negotovost v življenju Cerkve, naj raje več moli kot pa tarna. Združeni v Evharistiji moremo biez obotavljanja in brez bojazni graditi občestvo v resnici in ljubezni. Tako moremo iti v današnji svet in biti v njem pričevalci.
Sklepna slovesnost je bila v nedeljo, 13. septembra popoldne. Prisoten je bil predsednik republike Gustav Heinemann, drugače protestant po veri. Kardinal Dopfner je najprej prebral papeževo poslanico, ki je bila ugodno sprejeta. Sv. oče poziva nemške katoličane, naj sprejemajo nad sabo avtoriteto Cerkve, ki uči in vodi. Poziva vse, naj se prizadevajo, da se ohrani edinost med katoličani.
PREDLOGI ZA NAPREJ
Zaključni govor je imel dr. Albrecht Beckel, predsednik centralnega odbora nemških katoličanov, ki organizira in vodi Katholikentage. Naštel je predloge, ki so jih stavile posamezne študijske komisije. Pridiganje naj bo prilagojeno načinu, ki ga uporabljajo ljudje v medsebojnih odnosih, škofje naj posvečajo večjo skrb mladini in oblikovanju staršev, župnijske skupnosti naj spodbujajo mladino za misijonsko delo ali za pomoč deželam v razvoju. žena naj bo enakopravna v zakonu, v družini, v družbi. Najti je treba nov način za pripravo vzgojiteljev mladine. Stari ljudje naj bodo udeleženi pri delu občestev. Zavzeti se je treba in rešiti problem otrok tujih delavcev v Nemčiji; oskrbeti jim je treba primerne šole. Tisti, ki se pripravljajo na duhovništvo, naj pred posvečenjem preživijo nekaj časa med delavci ali v industriji. Dosedanja občevalna sredstva Cerkve so nezadostna. To je nekaj predlogov.
Zanimanje za nemški Katholikentag je bilo veliko, saj je bilo prisotnih okoli 400 časnikarjev in poročevalcev. Pred zaključkom zborovanja je bila javna tiskovna konferenca, organizirana na edinstven način. Kardinal Dopfner in trije drugi škofje so bili na trgu vsem na razpolago za vprašanja in pojasnila. Konferenca je bila izredno živahna in plodna, škofje se niso izognili nobenemu vprašanju. Odgovarjali so na vprašanja o celibatu duhovnikov, o rimski sinodi, o cerkveni hierarhiji, o pomoči tretjemu svetu, o Cerkvi v Latinski Ameriki. Za Latinsko Ameriko so se zlasti zanimali mladi protestniki in so želeli, naj se podpre kandidatura brazilskega škofa Helderja Camare za Nobelovo nagrado, časnikarji pa so opazili, da ti mladi ljudje niso pozorni za problem dveh mili, jonov tujih delavcev v Nemčiji, ki pogosto živijo v zelo težkih stanovanjskih razmerah. Ob sklepu tiskovne konference je bilo izredno dolgo ploskanje kot izraz priznanja škofom, ki so se znali popolnoma približati svojemu ljudstvu.
Po časopisnih poročilih je nemški Katholikentag doživel velik uspeh. Kljub različnim pogledom se je utrdila enotnost katoličanov in pokazala velika pripravljenost za graditev božjega občestva v službi skupnosti.
STANKO ZORKO
KRATKE NOVICE
Sv. oče blagoslovil novo naselje
Sv. oče je v bližini Castelgandolfa blagoslovil novo naselje za 64 družin. Naselje je zgradila župnijska zadruga, šteje IS stavb, ki imajo dve ali štiri stanovanja. Naselje se imenuje po sv. Pavlu. Sv. oče je v nagovoru pohvalil zavzetost župnijske skupnosti, ki je pomagala tolikim družinam do primernega stanovanja.
Smrt francoskega duhovnika
V	Rimu je umrl Znani francoski duhovnik Gaston Courtois. Zadnjih devet let je bil glavni tajnik papeške misijonske zveze za duhovnike. Devet let je vodil v Parizu na željo tedanjega nadškofa kardinala Ver-dierja tečaje za izpopolnjevanje mladih duhovnikov. Po svetu je bil poznan po svojih številnih knjigah duhovne vsebine, iki so prevedene v razne jezike.
Ekumenski obisk sicilskih škofov
Sicilski škofje so skupno obiskali Atene i'i Carigrad. V Atenah so se srečali s pravoslavnim nadškofom Hieronimom, v Carigradu pa s patriarhom Atenagoro. Ustavili so se tudi v Efezu in na Kreti. Za to ekumensko potovanje so se sicilski škofje odločili med zadnjo molitveno osmino v januarja. Sicilske škofe je vodil kardinal Carpino.
Osebnosti, značilne za naše kulturno življenje na Goriškem med prvo in drugo svetovno vojno, izginjajo druga za drugo. Za Francetom Bevkom smo izgubili še enega značilnega kulturnega delavca. V Ajdovščini je namreč umrl 23. septembra slikar Veno Pilon.
Pilon se je začel uveljavljati najprej na Primorskem v Gorici, šele pozneje ga je pot zanesla v širni svet, zlasti v Pariz, kjer je po letu 1930 preživel večino svojega življenja. Na stara leta ga je pa domovina zopet priklicala nazaj. Vrnil se je v rodno Primorsko in se nastanil v Ajdovščini, ki je njegova rodna vas. Veno Pilon je namreč sin slovenske Vipavke in furlanskega očeta. Rodil se je 22. septembra 1896 v Ajdovščini. Realko je opravil v Gorici, odšel kot mlad študent na fronto in prišel v rusko ujetništvo leta 1915. Po vrnitvi iz Rusije se je udeležil bojev za slovensko Koroško. Ko je bilo bojev in vojske konec, se je posvetil slikarstvu, študiral je v Pragi, Firencah, na Dunaju. Postal je zrel -umetnik. Doma so bili ta krat za -slovenskega kulturnika težki časi. Svojih knjig in časopisov nismo smeli več izdajati. Pilon, ki je sodeloval pri raznih naših revijah in ilustriral nekaj knjig, ni dobil več dela, da bi živel. Tedaj ga je priklical k sebi Pariz. Tu si je ustanovil drugi dom. V Parizu je živel kot svoboden umetnik, silikal, razstavljal, se posvečal tudi kiparstvu, grafiki, umetniški fotografiji in celo pisateljevanju in prevajanju. Seznanjal je Francoze s Slovenci.
Plodno in bogato je bilo njegovo delo. Toda tujina ga ni ogrela. Vrnil se je v domovino, se ustavil v Ajdovščini, toda razstavljal v Ljubljani in drugod. Za se-demdesetletnico je v Moderni galeriji v Ljubljani pripravil retrospektivno razstavo svojega dela. Slovenija je takrat odkrila njegovo bogastvo in mu nato leta 1969 podelila Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Še je imel načrte in še je bil željan aela, ko mu je smrt iztrgala iz rok čopič in pero na dan po njegovem rojstnem dnevu. Pokopali so ga v Ajdovščini.
Sovjetske podmornice na Kubi
Obveščevalna služba severnoameriškega vojaškega poveljstva je ugotovila s pomočjo vohunskih letal U-2, ki slikajo iz stratosfere zemljo pod seboj, da gradi Sovjetska zveza veliko oporišče za svoje podmornice v pristanišču Cienfuegos na Kubi.
To bi bilo, če je res, direktna kršitev dogovora med Hruščevom in pokojnim Kennedyjem, da Moskva ne bo na Kubi postavljala nobenih svojih vojaških oporišč. Ameriški vojaški krogi so resno zaskrbljeni, ker bi tako podmomiško oporišče lahko postalo stalna grožnja varnosti ZDA, saj imajo sovjetske podmornice atomske rakete, ki jih lahko izstreljujejo.
Severnoameriška vlada je že izjavila, da smatra graditev sovjetskega podmorniške-ga oporišča za silno resno zadevo. Ponovila je izjavo, ki jo je 20. novembra 1962 dal takratni predsednik Kennedy: »Mir v Karibskem morju bo ohranjen samo v primeru, če bodo Sovjeti umaknili svoje napadalno orožje in ga ne bodo več postavili.«
če bodo ugotovitve severnoameriške obveščevalne službe dokončno potrjene, potem bo »ameriška vlada podvzela korake, ki jih smatramo za potrebne, da bo ta nevarnost za ZDA odpravljena«, so izjavili v Washingtonu. Niso pa merodajni krogi hoteli povedati, v čem naj bi ti konkretni koraki obstajali. Gotovo se bi pred morebitnim vdorom na Kubo severnoameriška vlada poslužila diplomatskega pritiska na Sovjetsko zvezo, da jo prisili k odstopu od njenih namer.
Kardinal Konig v Armenijo
Kardinal Konig bo ta mesec obiskal rusko Armenijo. Povabil ga je poglavar armenske Cerkve Katholikos Vasgen I. Kardinal Konig se bo v Armeniji ustavil več
miNiiHiHiiiiiiiimiNiiniimiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiimmmiiiiiiiimmiiiuiiiiMim
Smrt italijanskega kardinala
V sredo, 30. septembra je umrl kardinal Benedetto Aloisi Masella, star 91 let. Umrli kardinal je upravljal lateransko baziliko, svoj čas pa je bil prefekt kongregacije za zakramente. Vrsto let je bil nuncij v Čilu, in v Braziliji. Za kardinala ga je imenoval leta 1946 papež Pij XII.
Buhovnik-delavec odpuščen iz tovarne
V železarskem podjetju v kraju Denain v severni Franciji je izbruhnilo stavkovno gibanje, ker je vodstvo podjetja odpustilo duhovnika-delavca Huberta Davida, ki ob sprejemu na delo ni navedel, da je duhovnik. V podjetju je delal kot strugar. Duhovnik je šel na delo v soglasju s svojimi predstojniki. Hubert David pravi, da pri sprejemu na delo zares ni navedel svojega duhovniškega poklica, vendar so vsi vedeli, da je duhovnik, tudi vodstvo podjetja, saj je poročal delavce in krščeval njihove otroke. Sindikati so se za odstavljenega duhovnika odločno potegnili. Organizirali so enourno protestno stavko in opozorili inšpektorat za delo, da ukrep podjetja posega v delavčevo privatno življenje, kar je nedopustno.
iiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiililiitliiiiiiiiliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllMiiiii
Krivično izigravanje dolinskih občanov
Komunistični paradoksi
Največ hvale je bil pokojni Naser deležen s strani raznih komunističnih gibanj in strank. Morda zato, ker je v Egiptu spravil komunistično stranko v ilegalo in napolnil domače zapore s tisoči komunistov...
Levičarski elementi so v Italiji žvižgali Nixonu in uprizorili nekaj vandalističrdh izbruhov. Takoj zatem so pa jugoslovanski komunisti sprejeli Nixona z vsemi častmi in simpatijami. Zaključek: evropski komunisti so v veliki krizi in sami ne vedo več, kje se jih glava drži... Pri tem je bil v zagati tudi »Primorski dnevnik«, ki ni vedel ali bi dajal prav Titovim hvalnicam ali pa grajam PCI na račun Nixona. Iz zagate ga je rešila Naserjeva smrt, ki jo je tržaški dnevnik spretno izrabil, da mu ni bilo treba dajati prevelikega poudarka obisku Nixona v Jugoslaviji.
Vse kaže, da je PCI pred hudo krizo in morebitnimi razkoli. Krogi okoli »Manifesta« so spravili partijo v zelo kočljiv položaj. Izgleda, da je v tržaški PCI zaenkrat še mimo, čeprav ni težko uganiti, da bi marsikak bivši in sedanji kominfor-mist rad prestopil vrste in se pridružil bolj revolucionarnim ljudem okrog »Manifesta«...
Ko so sklenili zgraditi tovarno Grandi Motori pri Boljuncu in so v to namen rabili zemljišča, so zainteresirani krogi obljubljali, da bodo v novi tovarni zaposlili čimveč domačinov. Sedaj ko so pobrali čez milijon kvadratnih metrov in bi bilo treba obljubo držati, pa so dolinske občane zlasti Boljunčane in Dolinča-ne vnovič grdo in krivično izigrali. Najprej so z nezakonitim poizvedovanjem policije hoteli ugotoviti politično in narodno zavednost tistih mladih fantov iz dolinske občine, ki so bili zaprosili za sprejem na strokovne tečaje ANCIFAP in s tem na delo v tovarno Grandi Motori. Prijavilo se jih je lepo število. Toda niso se še polegli protesti proti nedopustnemu posegu policije, ko smo zvedeli za novo in še bolj krivično diskriminacijo: na omenjeni tečaj so sprejeli reci in piši 6 (šest!) mladeničev od preko 30 prosilcev. S tem je bilo domače prebivalstvo, ki je največ žrtvovalo za industrializacijo, neodgovorno in krivično izigrano v posmeh vsem danim obljubam.
Protest Slovenske skupnosti. Na pobudo svetovalcev Slovenske skupnosti se je 1. oktobra sestal dolinski občinski svet, ki je sprejel resolucijo proti policijskemu poizvedovanju in na zahtevo istih svetovalcev tudi izrecno proti zadnji diskriminaciji — sprejem samo šestih mladeničev k natečaju za zaposlitev pri Grandi Motori. To nezaslišano izigranje domačinov je -posebno ostro obsodil načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti dr. A. Tul, ki je s tem v zvezi zahteval, da se mora ta krivica nemudoma popraviti, tako de se sprejme na natečaj oziroma na delo v Grandi Motori ustrezno število mla-
IZ ŽIVLJENJA MflŠIH LJUDI
Izreden uspeh goriškega rojaka
V	Kobaridu je bila v nedeljo, 4. oktobra popoldne izredna slovesnost, med katero je g. škof Janez Jenko iz Kopra blagoslovi! dva nova zvonova za ifarno cerkev. Vso slovesnost je spremljalo zelo ubrano petje domačega pevskega zbora. Zvona, ki tehtata, manjši nad 8 stotov, večji pa nad
12	stotov, sta bila ulita v livarni Feralit v Žalcu in sta izredne kakovosti. Njuno brnenje traja skoraj tri minute. Poleg glavnega glasu se zelo izrazito oglašajo tudi stranski glasovi, kar, žal, ipri mnogih zvonovih ni slišati.
Za Goričane pa je razveseljivo, da sta bila ta zvona ulita po izredno točnem in izvirnem načrtu goriškega rojaka priznanega zvonarskega strokovnjaka g. Albina Martinčiča, ki je s tem dosegel zaželeni cilj svojih dolgoletnih študijev, razočaranj in prizadevanj. 'Martinčičeva zvona sta gotovo najboljša, kar jih je bilo ulitih v Jugoslaviji po vojni in se lahko mimo kosata z zvonovi svetovno priznanih livarn v Italiji.
Goriškemu rojaku prisrčno čestitamo in mu želimo še nadaljnjih uspehov v tako nenavadni in vendar tako potrebni in lepi stroki. Novi zvonovi pa naj Kobaridča-nom dolgo oznanjajo slavo božjo in mir svetu.
deničav iz dolinske občine. Kajti če ostanemo pri številu šest, pomeni, da se zadovoljimo z dejstvom, da bo od celotnega števila 2600 zaposlenih oseb v tovarni Grandi Motori, le 0,23 % mladih domačinov, torej niti 1%!!!
Vsa slovenska javnost in dolinski občani še posebej se upravičeno zgražajo nad tako poniževalnim izigravanjem, s katerim so jih prizadeli odgovorni krogi za namestitve v omenjeni tovarni. Ali naj še verjamejo slovesnim obljubam in zagotovilom, da bo razlaščanje njihove, torej slovenske zemlje delno v korist tudi domačinov in slovenskega delovnega človeka nasploh?
a. t.
S TRŽAŠKEGA
Vabilo na verska predavanja
Skupine, ki imajo svoj sedež v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu, bodo skozi letošnjo zimsko sezono pripravile vrsto verskih predavanj. Vršila se bodo enkrat na mesec in sicer ob sobotah zvečer ob 20. uri pred tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Marijinega doma. Predavali bono naši znani strokovnjaki, od katerih večina uči po raznih univerzah. Vabimo na predavanja vse, ki se zanimajo za globlje poznanje verskih resnic. Predavanja bodo imeli: v oktobru: dr. Jakob Aleksič, profesor za sveto pismo na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, o temi »Današnja verska kriza in vprašanje enotnosti sv. pisma«;
v novembru: dr. Valter Dermota, profesor za pedagogiko in katehetiko istotam, o temi: »Moderni starši pred moderno mladino«;
v decembru: dr. Matej Poštovan, Trst, o temi: »O štrajkih«;
v januarju prihodnjega leta: dr. Anton Trsetnjak, profesor za psihologijo in zgodovino filozofije na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, o temi: »Hoja za človekom«;
v februarju: 'dr. Janez Vodopivec, dekan teološke fakultete na univerzi Propaganda Fide v Rimu, o temi: »Dinamika Cerkve in aktivnost vseh njenih članov«.
Obljubil je predavanje tudi dr. Alojzij Šuštar, škofov vikar v Ohunu v Švici.
* * *
Prvo predavanje bo v soboto, 17. oktobra ob 8. uri zvečer v dvorani Marijinega doma, ul. Risorta 3. Imel ga bo dr. Jakob Aleksič o temi: »Današnja kriza vere in vprašanje enotnosti sv. pisma«. Po predavanju razprava. Vabljeni na predavanje vsi, ki se zanimajo za 'sv. pismo.
Dograjen podmorski vodovod
Čez približno mesec dni bo naše mesto oskrbljeno s pitno vodo, ki bo pritekala po novem 18 km dolgim podmorskim vodovodom. Omenjeni vodovod, ki so ga precej časa gradili, je sicer že dosegel Staro pristanišče, vendar je sedaj potrebnih več zaključnih del ter notranje čiščenje cevi. šele ko bodo sanitarne oblasti ugotovile, da priteka čista voda, bodo povezali mestne vodovodne cevi z novim vodovodom. Upati je, da bodo odpravljene številne nevšečnosti, ki so iz leta v leto večje zaradi pomanjkanja vode.
Po mednarodnem tekmovanju pevskih zborov
Za nami so trije res polni ter intenzivni dnevi polifonske in folklorne vokalne glasbe v dvorani goriške Telovadne dvorane, ko smo prisostvovali nastopom več kot tridesetih zborov udeležencev IX. mednarodnega pevskega tekmovanja »Seghizzi«. Ta pevska manifestacija je letos dosegla morda naj višji kvalitetni vzpon. Zbori iz Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Poljske, Bolgarije, Grčije ter seveda iz Italije so se tu merili v po-lifonski in folklorni glasbi.
Če smo bili še prejšnja leta vsaj v glavnem precej navajeni na resničen diletantizem večine udeleženih zborov, smo letos že imeli občutek, da gre včasih za skupine, ki bi lahko veljale za profesionalne. Zato bi bila tudi naloga umetniškega vodstva tekmovanja, da bi bolj točno opredelilo amaterski značaj zborov in s tem primerno omejilo prijavo udeležencev. S tem pa nočemo reči, da bi morali izpasti odlični zbori. Treba bi bilo morda najti neko vmesno pot, po kateri bi se dalo poskrbeti zlasti za določeno selekcijo, s katero bi že »a priori« izpadli podpovprečni ansambli.
Tudi letos smo opazili razne nedostatke v zvezi z umetniško organizacijo celotne prireditve. V mislih imamo predvsem program ter izbiro obveznih pesmi. Kar se tiče slednjih, bi spet lahko pripomnili (kar je bilo že nakazano po vseh zadnjih tekmovanjih), da je v primeru pomanjkanja prave polifonske nove skladbe bolje poseči po skladbah klasične polifonije ali pa po priznanih delih iz svetovne sodobne vokalne literature. Tako npr. imamo v treh sekcijah za polifonske nastope tekmovalne skladbe, ki v bistvu ne odgovarjajo v vsem zahtevam take kategorije, kot je polifonska. Kljub temu bi med letošnjimi obveznimi skladbami kot najbolj posrečeno označili Vita Levija »II vecchio« za mešane zbore, kljub tradicionalni novo-romantični inspiraciji. Ostali obvezni pesmi sta bili za moške zbore »Tu es Pe-trus« A. Martorella ter »Ninna nanna« C. Seghizzi.
V	zadevi programov nasploh bi se dalo tudi kaj pripomniti. Večkrat smo naleteli npr. na iste skladbe, v obeh kategorijah
—	polifonski in folklorni. Kaj takega pred-_ stavlja v resnici absurd in prav naloga umetniškega vodstva bi bila, pravilno uokviriti skladbo v kategorijo, v katero spada. Poleg tega tudi ni umestno, da imamo na programu zaporedno si sledečih zborov iste skladbe proste izbire. V tem primeru bi moralo umetniško vodstvo po prioriteti določiti, kateri izmed zborov lahko predstavi omenjeno skladbo. Vsekakor bi bilo tudi želeti, da bi se umetniško vodstvo goriškega tekmovanja razširilo in dopolnilo tudi z glasbeniki izven ozkega mestnega območja.
Če se ozremo nekoliko po udeleženih zborih in njih izvajanju, si lahko ustvarimo najbolj nasprotujoče si slike. Mimo res odličnih in polprofesionalnih kom-
ustvarjalna invencija — vse lastnosti, ki so presenečale. Ko tem dodamo še posebej elitno izbiro programa, se ne čudimo več zasluženim lovorikam.
Med res dobrimi zbori se gotovo nahajajo tudi razni nemški oziroma češkoslovaški ansambli, ki so letos nastopili na goriškem tekmovanju. Dva izmed njih, »Kammerchor Hausen« ter »Technik« iz Bratislave sta že goriška stara znanca. Prvi je presenetil po muzikalni precizno sti in nastudiranosti z zelo zahtevnim sporedom (Schoenberg, Orff), drugi pa po svoji doziranosti in mladostni svežosti. Slišali smo še češki zbor »Pevecky sbor Janaček« iz Jablonca v zelo dostojni predstavi npr. del Černohorskega in Palestri-ne za polifonsko skupino.
Prvič so nastopili na goriškem tekmovanju poljski zbori. Od obeh moških kompleksov, »Warszawski chor kameralny« in »Harfa« iz Varšave je bil slednji nedvomno boljši, če ne med najboljšimi v moški kategoriji. Poljakom se pozna neka bolj čustvena interpretacija tudi v polifoniji Novost za Gorico so bili tudi Grki. Njih zbor »Horodia Korinthoy« je prav prijetno presenetil s prepričljivim petjem, kar je morda na splošno za grške ansamble nenavadno.
Zaustavimo se nekoliko pri slovenskih zborih. Navadno smo bili priča dokaj dovršenim izvedbam naših pevskih skupin iz Slovenije, kar pričajo recimo razni ljubljanski ali celjski zbori. Letos pa je treba podčrtati, da so slovensko čast reševali zamejski zbori. Pevski zbor z Jesenic ni bil na umetniški ravni, ki jo zahteva mednarodna tribuna, po pripravi in muziciranju je veliko bolje nastopil zbor »France Prešeren« iz Kranja. Zelo resno
naštudiran je bil tržaški mešani zbor »J. Gallus«, kateremu se pozna smisel za po dajanje polifonske vokalne glasbe, odlikoval pa se je tudi v folklori z globoko zasnovano pesmijo Matetiča-Ronjgova »Ča če moj«. Glasovno pa je slovenski tržaški zbor precej bogat in tehnično izšolan. Samozavestno je nastopil goriški moški zbor »Mirko Filej« (ki je tudi edini zastopal go-riško mesto) s častno uvrstitvijo v folklorni kategoriji. Zlasti naj tu omenim njegovo spontano in toplo izvedbo Foer-sterjeve pesmi »Večerni ave«, v kateri je prišla pravilno do izraza izbira čistega glasovnega materiala. Njegov nastop je pokazal dokajšnje vrline goriškega moškega zbora, ki jih bo ob pravilnem tehničnem ter interpretativnem izoblikovanju lahko samo še bolj razvil. Zbor »Vasilij Mirk« s Proseka je predstavil med drugim skladbe Gallusa in Gobca ter potrdil precejšnjo pevsko tradicijo s primerno zbranim glasovnim ansamblom.
Med italijanskimi zbori je morda najbolj izstopal že znani »Cantori di Assisi«, ki se je predstavil v vseh sekcijah. Z lepim zvočnim ogrodjem zna združiti fino vokalno izpeljavo ter smiselno interpretira. Tržaški »Illersberg« je močan, včasih za polifonijo morda le preoster zbor, bolje pa podaja romantično ali folklorno literaturo. Zboru »Grion« iz Tržiča se poznata šola in tehnika, čeprav ne povsem zadovolji v polifonskem podajanju.
Celoten potek tekmovanja je pokazal njegovo pozitivno vlogo, vedno večjo u-metniško zavzetost, globoko humano ter posredovalno vlogo med kulturami, narodi, družbami. Zato si lahko le želimo, da bi svojo plemenito nalogo uspešno nadaljeval.	Andrej	Bratuž
Kan in vstekleničenje vina
Naj nadaljujem z odgovori, ki sem jih začel v prejšnji številki.
Kan ali vinski cvet se pojavi na površini vina v obliki belkastih krpic, ki se širijo in združijo v tanko kožico. Ta se kasneje odebeli, naguba, raztrga in useda na dno soda. Na površini se spet napravi kožica in bolezen se razvija kot opisano. Obolijo predvsem vina, ki vsebujejo malo alkohola (izpod 12°). Bolezen povzročijo kanove glivice, ki so v zraku, posodah, na orodju in strojih ter se razvijejo le ob navzočnosti zraka. Hranijo se z alkoholom in vinsko kislino; zato je obolelo vino vedno šibkejše in zdi se, da je postalo vodeno. Tej bolezni navadno sledi druga
—	še hujša — in sicer kisanje vina ali cik. Takrat dobi vino okus po kisu in lahko postane neuporabno kot pijača.
Kan preprečimo tako, da sode po končanem vrenju vina napolnimo do vrha in dobro zapremo. Ker se vino v sodjj zaradi ohlajevanja skrči, deloma pa izhlapi skozi lesene stene, je treba nastalo praznino večkrat dopolnjevati z enakim vinom. Kdor nima dovolj vina za dolivanje, mora prazni prostor napolniti s plini npr. z žveplanjem ali spuščanjem ogljikovega dvokisa iz malih jeklenk. Vino v manjših sodih in pletenkah lahko zavarujemo z dodatkom vazelinskega olja ali uporabimo tablete Florstop.
Vino vstekleničimo šele, ko je popolnoma dozorelo. Takšno vino mora v sodu do kraja prevreti, ne sme vsebovati ostankov sladkorja in mora biti popolnoma bistro. Vstekleničimo ga spomladi ob lepem in hladnem vremenu. Steklenice prej ope-
remo z vročo 4 % raztopino sode in potem dobro izplaknemo. Zamaške iz plutovine omehčamo in razkužimo tako, da jih obesimo v mreži nad lonec vrele vode za pol ure ali pa jih namočimo v dobrem alkoholu. Tik pred zapiranjem steklenic namažemo zamaške z vazelinskim oljem ah raztopljenim parafinom. Nikdar pa ne smemo rabiti rastlinskih clj ali živalske masti. Če je zamašek zdrav in vino odlično, napolnimo steklenico do vrha, jo zamašimo in hranimo na hladnem pri 8-10“ C v ležečem položaju. Nekateri pa pustijo v steklenici malo prostora in na vino kanejo nekaj kapelj vazelinskega olja. Take steklenice seveda ostanejo v stoječem stanju. Nezanesljiva vina pa v velikih obratih pasterizirajo in s tem preprečijo vsako bolezen.
Sporočilo vinogradnikom. Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu obvešča v se vinogradnike pokrajine, da bo ob koncu zime razdelilo omejeno število cepljenih sadik s 50 % prispevkom na kupno ceno. Na razpolago so cepljenke sledečih sort: refošk, merlot, malvazija iz Ronk, sauvi-gnon in to v različnih količinah. Cepljenke so domače proizvodnje, iz trsnice, ki je pod neposrednim nadzorstvom kmetijskega nadzorništva in izvirajo iz najboljših krajevnih kultur. Vsi tisti, M nameravajo izvesti nove nasade, ki pa so tudi lahko manjšega obsega, so vabljeni, da naročijo cepljenke na sedežu nadzorništva v ulici Ghega št. 6. Naročila se sprejemajo do izčrpanja razpoložljivih količin.
Inž. Janko Košir
pleksov moramo beležiti tudi zelo povprečne zbore, ki bi se ne smeli predstavili na neko mednarodno pevsko tekmovanje.
V glavnem gre tu za nekatere provincialne pevske skupine, ki poleg dobre volje ne posedujejo drugih rekvizitov za podoben nastop.
V tem smislu so tudi letos najbolj presenetili zbori slovanskega vzhoda in srednjeevropskega področja. Ko smo poslušali zbor »Georgi Kirkov« iz Sofije ali pa »Kammerchor des Musikgymnasiums« z Dunaja, smo gotovo odnesli vtis bližajoče se popolnosti. Bogatost pevskega materiala, mnogotera barvna zmogljivost, po-
 ....................    minil....mm.....m,...n,,,,,....n,,..muimmmimiiiiiiiimiimitimmmmiiiiim...........................................ihiiihiiiii....................................................................................................
prvotno -so zahtevali le 3 %. Pa je prav takoj prvi dan tudi argentinska masa s dotedanjim župnikom v Pompeo. Deževalo
Začetek šolskega leta na Tržaškem
Tudi na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj se je pričelo z začetno sv. mašo novo šolsko leto. Z zadovoljstvom in ponosom gledamo naše učence in dijake, ki samozavestno prestopajo leto za letom šolski prag. Vse priznanje gre seveda tudi tistim slovenskim staršem, ki izpolnjujejo svojo narodno in versko dolžnost ter pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo. Pa ne gre samo za dolžnost: naši starši so tudi pravilno doumeli, da je v obmejnih krajih nujno potrebno poznati več jezikov, pri nas pa predvsem slovenščino, saj imamo vsakodnevne stike z brati onstran meje. Priznanje in vzpodbuda velja tudi našim učiteljem in profesorjem, ki vestno opravljajo svojo dolžnost in vzgajajo našo doraščajočo mladino.
Če se sedaj nekoliko pomudimo pri neuradnih statističnih podatkih, lahko ugotovimo, da se je letos število vpisanih povečalo za 105 učencev in dijakov. Skupno število vpisanih na vseh naših šolah je 2.244: od tega 1.179 na osnovnih šolah (v I. razred je vpisanih 272 otrok in sicer 44 več kot lani), na nižji srednji šoli 630 dijakov in na višjih srednjih šolah 435.
Deželni svet za miljsko ladjedelnico Navalgiuliano
Miljska ladjedelnica Navalgiuliano (bivša Felszegy) je zabredla v hudo finančno
it. 1
Po srebrnem jubileju, ki ga je doživel mladinski list »Pastirček« lani, je letos stopil v svoje 26. leto izhajanja. Prav lepo se predstavi. Na platnicah igra mlad pastir na harmoniko, obdan od ovac in s svetogorskim svetiščem v ozadju. Risbo je izdelal Avrelij Lukežič.
Zanimivega branja ne manjka. Povest Jona Svenssona »Nonni in Manni v gorah« se bo nadaljevala skozi vse leto. Učiteljica Majda pove v prijetni zgodbi, kako je prišel sedemletni Boris do spoznanja, kaj je resnica. Zelo vzpodbudna je tudi zgodba o Karlu Guijo (izg. Giho) iz Madrida, ki je umrl kot kletni dijak. »Srečanje s tigrom« nas pelje v Južno Azijo, kjer deluje misijonar stric Janez. Darina Konc opiše življenje otrok z vseh petih celin. Zaključek je: Postati moramo mali misijonarji in se zanimati za usodo bratcev in sestric v Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji.
Na začetek šolskega leta nas spomni pesem Ljubke Šorli »Šola kliče«. Skavt Ivo Jevnikar in Skavtinja Modri metulj poročata o letošnjem taborjenju, Tomaž Simčič pa o slovenskem romanju v Lurd. Marko Jevnikar razpravlja o pomenu televizije, Branko pa piše o telovadbi ter pravi o njej, da je potrebna za zdravje kakor kruh in voda. Pastirčkova pesem v notah za ta mesec je »Šel sem vrh planin« od Jožeta Tovšaka.
Med pismi je zanimivo zlasti tisto od Bogdana Briclja, objavljeno na prvi strani, saj je prišlo iz zadimljenih Jesenic.
Mladinski list »Pastirček« naši šolski mladini kakor tudi družinam ter odraslim toplo priporočamo, saj hoče služiti trem vrednotam: mati - domovina- Bog. Izšel bo osemkrat; celoletna naročnina je 1.000 lir.
-jk
krizo. Tristo uslužbencem je pretil odpust, zato so se krajevni politični faktorji zedinili v iskanju ustrezne rešitve. Stvar je prišla tudi pred deželni svet, v katerem je odbornik za industrijo Dulci zagotovil raznim interpelantom, da bo deželna uprava priskočila ladjedelnici na pomoč z ustreznim finančnim prispevkom, in sicer preko delniške družbe Friulia. V razpravo je posegel tudi svetovalec Slovenske skupnosti, ki se je zavzel za rešitev krize v miljski ladjedelnici. Poudaril je, da je potrebno rešiti globalno ves problem okrog ladjedelnice, da bo tako delavcem zagotovljeno stalno delo in da se jim ne bo treba bati pred krizami in odpusti.
Posvetitev nove župnijske cerkve
V	soboto, 3. oktobra je tržaški nadškof posvetil novo župnijsko cerkev na Greti. Posvečena je v čast karmelski Materi božji. Župnijo na Greti upravljajo redovniki karmeličanskega reda.
Čestitamo
Pred kratkim je dr. Emidiju Susiču povila žena Lučka deklico, ki so jo krstili za Bredo. Srečnima staršema čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi naš list.
Slavnostna akademija v Bazovici
Za zaključek pastirskega obiska, ki ga je v nedeljo, 4. oktobra opravil nadškof Santin v Bazovici in na podružnicah v Padričah, v Gropadi in na Pesku ter za dvajsetletnico obstoja bazoviške kino dvorane in kulturne dejavnosti, ki se odvija v njej ali v zvezi z njo, je bila v isti dvorani slavnostna akademija, ki so jo pripravili in izvedli ansambli, katerih člani izhajajo iz glasbene šole Slomškovega doma ali se v njem zbirajo. Strokovno poročilo bomo objavili prihodnjič.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 11. do 17. oktobra 1970 Nedelja: 10.50 Otroška matineja. 18.30 Mestece Peyton - nadaljevanka. 20.35 Mejaši - humoristična oddaja.
Ponedeljek: 18.00 Zgodbe o Taktuju -madžarski film. 18.30 Po sledeh napredka.
20.35 A. Decany: Rosemberga ne smeta umreti - TV drama.
Torek: 17.45 Pravljica Pika Nogavička.
18.30	Torkov večer z Jožetom Kampičem.
19.05 O našem govorjenju. 19.30 Spolne bolezni niso zatrte. 20.35 Avantura - italijanski celovečerni film.
Sreda: 17.50 Zaklad kapitana Parangala.
18.35 Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno skupino. 19.20 Praznik na vasi.
20.35 Teh naših petdeset let - leto 1942.
22.10	Nogomet Luxemburg : Jugoslavija.
Četrtek: 18.30 Izbrali smo v Kranju - s festivala športnih in turističnih filmov.
19.05 Enkrat v tednu. 20.35 A. J. Cronin: Primeri dr. Finlaya. 21.35 Kulturne diagonale. 22.00 Veliki orkestri: Zagrebška filharmonija.
Petek: 17.25 Mc Pheetersovo popotovanje. 20.35 Največja predstava na svetu -ameriški film.
Sobota: 17.50 Po domače s Podpeškim oktetom in Triom Burnika. 18.15 V senci zvezd: Z živalmi potrpežljivo. 20.35 Senegalski folklorni ansambel. 21.40 Skrivnosti morja. 22.05 Nepremagljivi - film.
t Msgr. Janez Hladnik
96 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Tako je padla zadnja ovira in nadškof je mogel ustanoviti krajevno vikarijo San Jose de Pompeo, mene pa je imenoval za prvega vikarja. Pohiteli smo z zgradbo štirih prostorčkov, da bi cerkvica imela tudi župnišče, čeprav na moč skromno.
31. maj 1950, binkoštna sobota, je bil določen za dan, ko prevzamem svoje bodoče mesto in nalogo, da od tam skrbim za Slovence v okolici in poskusim kaj storiti za božje kraljestvo v Pompeju.
POT JE PRIPRAVLJENA
Slovenoi so se že začeli naseljevati na kupljeni zemlji. Prvi je bil Rozina v zasilni hišici. Zgonc je pa zastavil že zidano in kar hitro so se opogumili še drugi. Izven Slovenske vasi je že imel poleg mojega brata hišo tudi Mehle ter brata Ur-
banča, Rot, Guzelj, Boštjančič. Bilo je že kar blizu stotine rojakov v tisti bližini.
Ko je g. Viktor Bratulič zapustil svoje službeno mesto, je tudi maša v Pompeju postala negotova. Tako so naši ljudje začeli prihajati k meni za pomoč. Vedno se je dobil kak slovenski duhovnik, ki je izpolnil vrzel. Za praznik sv. Jožefa leta 1950 sem prišel tudi jaz, da pomagam pri procesiji.
Po končani procesiji smo zbrali veliko vernikov, ki so se obvezali za plačevanje enega ali pol pesa mesečnega prispevka za bodočo župnijo. Tedaj sem spoznal od blizu družine Lucijana Rojasa, Garauovo in Tinellijevo 'ter skupino fantov, ki so bili pri procesiji reditelji. Vse samo preprosto in dobro ljudstvo. Zares mi je bilo všeč. Vrnil se bom spet v redno delo duhovnega pastirja, za katerega sem se toliko let pripravljal v semenišču.
Velika skrb z zemljišči v vasi mi je delala preglavice do končne rešitve. Na papirju in na tleh je bila razdelitev narejena. 27 % zemlje je šlo za ceste in vogli-če, 4 % sem moral dati občini kot »resarva fiscal«. Ni bilo lahko dobiti toliko, kar
tisti čas prišel nov zakon, ki je to dajatev povečal.
Še je ostalo nekaj malega neprodanih zemljišč in pa 1400 m velik trikot, razlaščen za veliko Avenido General Paz, s katero so vedno delali velik hrup, toda krave so se in se še sedaj pasejo, v kolikor je niso pokrili z umazanijo zasilnih naselij, ki jim rečemo Villa Miseria.
Medtem je pa tudi večina slovenskih rojakov zapustila Avellanedo. Kupili so si lastno zemljo in postavili hiše v Lanus Este ali po Bemalu ali kjerkoli. Na Avellanedi je bilo le še malo naših ljudi, tako da res ni imelo smisla nadaljevati tam z mašo. V Pompeju pa je število naših ljudi rastlo. Vsem je postalo jasno, da nam kaže avellanedsko mašo prenesti v Lanus.
Pripeljali smo še harmonij in slovenska maša je bila za naprej pri Sv. Jožefu v Pompeju vsako nedeljo in praznik ob 8\ Svak Mirko je že imel zbran nov pevski zbor, ki naj bi nastopil 1. junija na bin-koštno nedeljo. Pa je že tudi poiskal v kapeli nekaj argentinskih glasov, da bo
petjem.
PETI DEL PREVZEM KAPELICE SV. JOŽEFA
»San Jose de Pompeo«. Vsakomur se je porajalo vprašanje: Zakaj ta Pompeo? Ali je to kak drug sveti Jožef?
Pompeo nima kaj videti s Pompejo, ki je na drugi strani avellanedskega mostu v Buenos Aires imenitna Marijina cerkev in zelo obiskana božja pot. Pompeo se imenuje po italijanskem naseljencu Pompeo Meriggi, ki je pred 80 leti odprl prvo trgovino v kraju, do kamor so pozneje pripeljali tramvaj na konjsko vleko in še pozneje električnega. Z njim je začel prihajati napredek v to okolico. Pompeo Meriggi je tako pustil okolici svoje ime. Ko je krajevni župnik razmišljal o imenu, katerega naj da kapeli, se je spomnil, da je tudi v Lanusu že kapela sv. Jožefa Delavca — San Jose Obrero. Da ne bo zmede, je dal kapeli sv. Jožefa pridevek Pompeo.
Imel sem torej škofovo pismo in tako sem se napotil 31. maja 1950 z mojim
je, tako da sem že videl, da bo moj prvi nastop utesnjen v najbolj skromne meje. Saj razen kapele ni bilo nobene strehe, kjer bi mogli ljudje čakati.
Pet kvader prej sva zapustila avto. Tam je bilo tlaka konec. Skakala sva čez jarke in iskala pot mimo luž. Že je bila pred nama kapela. Pa je tedaj zapel zvon. Jem-čev oče in Lojze Škoda sta bila na cerkveni strehi in sta udarila prav po slovensko. Veselo sta pritrkavaia z dvema zvončkoma, ki sta dala od sebe, kar sta mogla.
Kakih petdeset ljudi nama je prihitelo naproti. V cerkvi sta čakala župnik Padre Francisco Altinier ter Gospod Jezus, katerega je župnik prinesel, da sprejme mene in da bo dal potem vsem navzočim tudi blagoslov, prvi blagoslov z Najsvetejšim v Pompeju.
V	nadškofovem imenu mi je izročil skrb za versko občino in navduševal navzoče, naj pomagajo z delam in gorečo molitvijo, da bo sveti Jožef čim hitreje imel v Pompeju lastno cvetočo župnijo.
(Se bo nadaljevalo)
Delovanje Slovenske demokratske zveze (SDZ) na Goriškem
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je na svojih zadnjih sejah pregledalo dosedanje delovanje v novoizvoljeni pokrajinski in občinski upravi v Gorici in pri tem pozdravilo z zadoščenjem dejstvo, da je dr. Paulin prevzel na občini obdorništvo za osebje, ter vzelo na znanje odstop dr. Bratuža in njegovo nadomestitev v občinskem svetu po dr. Bratini.
Na dnevnem redu je bilo tudi imenovanje članov v razne pokrajinske in občinske komisije in odbore, ki jih bodo v kratkem obnovili.
Posebno pozornost je vodstvo SDZ posvetilo šolskim vprašanjem in med drugim sklenilo, podvzeti vse potrebne korake za čimprejšnjo zgraditev novih šolskih poslopij v ulici Čampi. Za to se SDZ
SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI vabi na [kulturni večer, ki bo v ponedeljek, 11. oktobra ob 20,30 v Katoi. domu v Gorici. Predaval bo g. Vinko Zaletel
O IZGUBLJENEM PLEBISCITU NA KOROŠKEM PRED 50 LETI
Predavanje bo spremljalo 250 barvnin slik.
in njeni občinski svetovalci že več let vztrajno zanimajo in do tu so že dosegli zadevni sklep občinskega sveta. Sedaj gre za dosego potrebnih fondov.
Vodstvo SDZ je že več časa na delu za izbiro novih prostorov za strokovno šolo trgovske smeri, ki mora zapustiti tiste v starem semenišču. Sprva je kazalo, da bo mogoče šolo preseliti v ulico Morelli, a pri pregledu prostorov so ugotovili, da niso primerni. Predstavnika SDZ v občinski upravi se zato še dalje zanimata za zadovoljivo rešitev tega vprašanja.
Nadalje je vodstvo SDZ skrbelo za uspešno vpisovanje v slovenske vrtce in šole vseh vrst in z zadovoljstvom ugotavlja, da ta skrb ni bila zaman. Z začudenjem pa je sprejelo vest, da v doberdobski občini več kot polovica otrok ne more v vrtec, ker niso pravočasno poskrbeli za primerne prostore.
Vodstvo SDZ se je ukvarjalo tudi z vprašanjem otroških vrtcev in izrazilo mnenje, da bi vrtce morale prevzeti občine, ker ONAIRC ne zadovoljuje. Primeru števerjanske občine, ki je to že uredila, naj sledijo še druge občine.
Na Vrhu se je pouk na osnovni šoli začel v privatnih prostorih, ker prav sedaj popravljajo šolsko poslopje. Za taka dela bi bilo treba poskrbeti med počitnicami, tega bi se morala sovodenj ska občinska uprava zavedati.
Nazadnje je vodstvo SDZ ponovno sklenilo, da bo predlagalo nova poimenovanja ulic in trgov v goriški občini po zaslužnih slovenskih možeh.
Neurejeni položaj naših vrtcev
S prvim oktobrom so se odprla vrata naših šol tudi na Goriškem. Žal je začetek pouka takoj odkril nekatere hude nedo-statke.
V	bližini Gorice morajo nekateri učitelji ali učiteljice imeti na skrbi kar tri razrede, čeprav število otrok presega 15. Prav bi bilo, da se pristojno šolsko skrbništvo, kjer je tako, za zadevo zanima in poskrbi še za kako učno moč, saj slovenskih učiteljev, hvala Bogu, ne primanjkuje. Če bi se to zgodilo na italijanskih šolah, bi bilo vse že zdavinaj urejeno.
Slišali smo tudi, da v Sovodnjah in Doberdobu ni bilo mogoče vpisati v vrtce vseh	naših otrok,	ker da ustanova	ONAIRC,	ki	v naših	krajih za vrtce	skrbi,
noče odpreti novih prostorov, če so naše občinske uprave že naprej vedele, da bo etrok več kot 35 — in le do 35 otrok sime imeti	en	vrtec po	obstoječih predpisih —
zakaj	že	niso prej razmislile, kako	rešiti
predvideno težavo? Morda bi pa z ustanovitvijo konzorcija upravi sovodenjske in doberdobske občine prevzeli nase skrb za občinske vrtce? Tako bi bil vrtec res slovenski, vodile bi ga lahko slovenske šolske sestre kot je to primer v števerjanu.
Spominjamo se tudi programskih izjav strank leve sredine v pokrajinskem sivetu, kjer je bilo govora o šolah, vrtcih in zaposlovanju. Naj bi naši izvoljeni predstavniki posredovali na pristojnih mestih, da se omenjeni problemi čimprej rešijo.
Prizadeti oči
Romanje na Brezje
Iti enkrat na leto na Brezje, to je želja vsakega vernega Slovenca. Tudi naši verniki iz Gorice so si že dolgo želeli, da bi kdo organiziral romanje k Mariji Pomagaj. Apostolstvo molitve je tej želji prisluhnilo in romanje preteklo nedeljo tudi izvedlo.
Ob naj lepšem vremenu je 48 oseb odšlo na pot. Ta je bila nekoliko drugačna kakor običajna. Namesto čez Col je avtobus zavil skozi mogočne gozdove na Hrušici. Pri Kalcah je spet prišel na asfalt, a le za nekaj kilometrov. V Logatcu se je nato usmeril mimo Rovt proti Žirem v Poljanski dolini, kjer je v mogočni cerkvi vodja romanja g. Jože Jurak opravil sv. mašo. Nato je pot vodila ob Poljanski Sori do Škofje Loke. Spotoma je bil postanek v Poljanah, kjer so lani posvetili novo cerkev v modernem slogu, ki je res vredna ogleda. Prejšnjo so partizani leta 1944 minirali in porušili.
Brezje so imele preteklo nedeljo veliko slovesnost. Praznovale so 70-letnico, kar je takratni ljubljanski knezoškof, kasnejši goriški nadškof in kardinal Missia posvetil sedanje svetišče. Naši romarji so prišli v času, ko so bile svečanosti na prostem že končane. Tako so imeli prost dostop do čudodelnega oltarja Matere božje, kjer so prisostvovali molitvi rožnega venca in petim lamretanskim litanijam.
Povratek je bil po gornji savski dolini, preko Jesenic, Mojstrane in Rateč in nato mimo Trbiža in po Kanalski dolini. Večer je bil prekrasen, gore kakor umite, nad vsemi pa je dvigal svojo glavo sivolasi očak Triglav. Res, Bogu hvala za vsa doživetja!
Slovenske osnovne šole in vrtci na Goriškem
Letos bo obiskovalo na Goriškem slovenske osnovne šole 474 otrok, tj. devet več kot lani.
V goriškem šolskem okolišu je položaj naslednji: šola v ulici Croce, Gorica, 87 otrok; šola v ulici Randaccio, Gorica, 34, Štandrež 46, Podgora 18, Pevma 23, Štma-ver 13, števerjan 28, Valerišče 12, Jazbine 5, Plešivo 9, Skrljevo 2.
V doberdobs-kem šolskem okolišu pa najdemo sledeče številke: Doberdob 59, Jam-lje 18, Dol 26, Sovodnje 39, Rupa 24, Gabrje 4, Vrh 25.
V osemnajstih slovenskih osnovnih šolah poučuje našo mladino 45 učiteljev in učiteljic.
V slovenskih vrtcih je na Goriškem 266 otrok. Žal je tako v Sovodnjah kot v Doberdobu bilo zavrnjenih več otrok, ker zahtevajo sindikati, da en razred ne sme imeti več kot 35 otrok.
V vrtcih ustanove ONAIRC je letos 163 otrok in sicer: štandrež 25, Podgora 16, Pevma 26, Rupa 25, Sovodnje 35 (5 odklonjenih), Doberdob 35 (otrok za vrtec je kar 74, toiej bi jih bilo še za en razred).
Občinski vrtci so trije: dva v Gorici (ul. Croce 30 otrok, ul. Randaccio 31) in eden v števerjanu: 32 otrok. Tega vodijo v splošno zadovoljstvo slovenske šolske 'sestre iz Trsta.
V	nedeljo, dne 11. oktobra ob 20. uri
bo v župnijski dvorani v štandrežu kulturni večer
KOROŠKA OB 50 LETNICI PLEBISCITA
Predavanje z diapozitivi bo imel g. Vinko Zaletel.
Prva seja novoizvoljenega odbora društva »Štandrež«
Novoizvoljeni odbor prosvetnega društva »štandrež« se je sestal v torek, 6. oktobra na prvi redni seji. Kot smo že poročali, je novi odbor sestavljen iz 11 članov. Na dnevnem redu so bile najprej volitve predsednika in porazdelitev drugih delovnih mest. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Damijan Paulin. Ostala odbor-niška mesta pa so bila porazdeljena takole: podpredsednik Pavletič Jožef, tajnik Zavadlav Majda, blagajnik Brajnik Dušan, referent za pevske zbore Nanut Joana, referent za dramatiko Mučič Jordan, referent za stike z javnostjo Zavadlav Anastazija in Zavadlav Milenka, gospodar Krpan Lucijan, referent za šport Paulin Igor, referent za družabnost Budal Bruno.
Da bo delovanje društva čim bolj učinkovito, je bilo sklenjeno, da se bo odbor sestajal vsaj enkrat mesečno.
-t	RADIO
A	TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 Oddaja za najmlajše: G. Boldrini »Skrivnost Etruščanov«. Prvi del. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 E. Sylvanus: »Kor-czak in otroci«. Drama v enem dejanju.
17.30 Revija zborovskega petja. 18.00 Miniaturni koncert. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov in revij. 20.30 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslu-šavkami«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 17.35 Misli in nazori.
18.15 Umetnost, književnost in prireditve.
18.30 Deželni skladatelji. 19.15 Zbor »A. Ulersberg«. 20.35 Pesmi od vsepovsod.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10	Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Komorni koncert. 19.25 Zbor »J. Gallus« iz Trsta. 20.35 Wagner: »Rensko zlato«, opera v enem dejanju.
Š P ^ R T
«u5	  JiaJiljailSližSniiSiiniiiiniulilslli
IX. Memorial »Mirko Filej« 1970
Kot je že bilo javljeno, se bo začel v drugi polovici tega meseca IX. Memorial »Mirko Filej« 1970, ki ga organizira športno združenje 01ympia. Najprej bodo na sporedu tele discipline: odbojka, namizni tenis in kolesarstvo. Prijaviti se je treba do srede 14. t. m. na naslov: š. Z. »01ym-pia«, Drevored XX. septembra 85, telefon 81120. Podrobni pravilniki in vsa ostala organizacijska in tehnična navodila bodo objavljena pozneje. V odbojki tekmujejo moštva brez starostne omejitve; v namiznem tenisu tekmujejo posamezniki in moštva; v kolesarstvu pa posamezniki razdeljeni v mladince (letniki 1954 in mlajši) in starejše (letniki 1953 in starejši).
Športni teden v Štandrežu
Športni teden 1970 je za nami. V soboto, 3. oktobra so zmagovalci posameznih disciplin prejeli zaslužene kolajne in pokale. Te športne igre, ki jih je organiziralo domače športno društvo »Velox«, so vzbudile med mladino veliko zanimanja, saj je bila udeležba zelo številna.
Športniki, razdeljeni v skupinah: sever-n' Štandrež in južni Štandrež, so se pomerili v košarki, namiznem tenisu, streljanju in odibojki. Končni rezultat je bil v prid severnemu delu, ki je dosegel 56
Sreda: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Liki iz naše preteklosti. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce.
17.35	Slovarček sodobne znanosti. 17.55 Jeviniikar: »Slovenščina za Slovence«. 19.10 Higiena in zdravje. 19.40 Iz potne torbe Milka Matičetovega. 20.35 Simf. koncert.
četrtek: 11.35 Šopek slovenskih -pesmi.
12.10 F. Antonini: Otroške sanje in njih pomen (11) »Zaključki«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansam-bel. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umet-rost, književnost in prireditve. 18.30 Ber-sa: Sunčana polja, simf. pesnitev. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 B. Friel: »Zmagovalci«. Radijska drama.
Petek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Stanovanjska kultura in oprema skozi stoletja. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 C. Schwarzen-berg: Zgodovinski razvoj socialnega skrbstva v Italiji (3) »Preporod: Romagnosi, Cattaneo, Tommaseo, Ricciardi«. 19.20 ženski vokalni kvartet iz Ljubljane. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.35 Ljudski plesi.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 L. Businco: O človeški prehrani (3) »Ogljikovi hidrati in prehrana«. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetna glasba. 16.45 Folklorni ansambel »Lado«. 17.00 Znani pevci. 17.35 Slovenski znanstveni delavci z univerze. 17.55 Moj prosti čas. 18.30 Stare pesmi v sodobni izvedbi. 19.10 Družinski obzornik. 19.45 Zbor »T. Tomšič« iz Ljubljane. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Vas Butale in Butalci«. Po Milčinskam priredil za Radijski oder J. Peterlin.
točk in si tako osvojil prehodni pokal, ki ga je darovala gorišika Trgovska zbornica. Južni del je dosegel 50 točk. Rezultati posameznih disciplin so naslednji:
Košarka: Severni Štandrež : Južni Štandrež 58 : 48. Severni del je nastopil v naslednji formaciji: Nanut Rado, Corva Aleksander, Nanut Andrej, Nanut Karel, Lutman Jordan, Plesničar Ivan in Tomšič Valter. Južni del pa: Paulin Igor, Brajnik Rajko, Brešan Milan, Briško David, Mar-vin Diego, Nanut Glauco, Pet arin Danilo in Tabaj Miloš.
Namizni tenis: Med posamezniki je zmagal Ivan Plesničar, 2. Tabaj Miloš, 3. Marušič Pavel. Ekipe: 1. Plesničar Ivan-Lut-man Jordan, 2. Marušič Pavel-Tomsič Valter, 3. Tabaj Miloš-Faganel David.
Streljanje: 1. Nanut Darij, 2. Brešan Milan, 3. Comel Igor. Ekipe: 1. Brajnik Henman-Danilo Petarin, 2. Prinčič Klavdij-Plesničar Ivan, 3. Lutman Severin-Mučič Jordan.
Med mladinci je najboljši rezultat zabeležil Tabaj Maksim.
Odbojka: Zmagal je južni del z rezultatom 3:2. Za južni del so igrali: Briško David, Brešan Milan, Faganel David, Mučič Jordan, Nanut Glauco, Nanut Rudi, Paulin Damijan. Za severni del pa so nastopili: Corva Aleksander, Lutman Jordan, Mučič Marij, Marušič Pavel, Nanut Karel, Nanut Rado, Plesničar Ivan.
Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali z darovi k lepo uspelemu športnemu tednu.
OBVESTILA
Misijonska nedelja 1970. Kot vsako leto, bo tudi letos za letošnjo misijonsko nedeljo — 18. oktobra —• izšla posebna brošura na 24 straneh, bogata na vsebini in slikah. Cena 100 lir za -izvod. Gg. -duhovniki naj dvignejo brošuro tam kot prejšnja leta. Vsakdo bo prejel toliko izvodov kot lani, če do prihodnje srede 14. t. m. ne bo drugače sporočil upravi -našega lista.
Gg. duhovniki lahko dvignejo v Alojzi-jevišču novi poročni in pogrebni obrednik.
Romanje na Staro goro. Apostolstvo molitve v Gorici pripravlja za v nedeljo 25. oktobra romanje na Staro goro. Opoldanski odmor združen s -popoldansko pobožnostjo bo v Kobaridu. Povratek po gornji Soški dolini preko Bovca, Predela in Rablja. Prijavite se na upravi Katoliškega -glasa.
Slomškove slike. Odbor za Slomškovo beatifikacijo iz Rima nam je poslal v razprodajo lepe barvne slike škofa Antona Martina Slomška. Lepo bi bilo, če bi v vsakem slovenskem domu visela na steni slika tega velikega moža, ki je toliko naredil za slovenski narod in -bil prvi buditelj slovanske zavednosti. Slike so na razpolago za ceno 500 lir v upravi Katoliškega glasa -in v Katol. knjigarni v Gorici.
Poštni urad Sovodnje sporoča, da bo cd oktobra dalje INPS izplačevala pokojnine samo v dneh 13., 14. in 15. v mesecu, če padejo omenjeni dnevi na praznik ali nedeljo, bo izplačevala dan prej.
Občina Sovodnje javlja, da je zimski urnik občinske -knjižnice sledeč: ob ponedeljkih in sredah od 16. do 19. ure; ob petkih od 18. do 20. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« - Strada di Guardiella 13/1, Trst - sporoča, da se je začelo vpisovanje za dvoletni tečaj srbohrvaščine in da bo trajalo do 17. oktobra. Vpisovanje sprejema tajništvo zavoda vsako sredo in petek od 18. do 20. ure in po telefonu na št. 95-326.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« obvešča profesorje, ki bi želeli poučevati -srbohrvaščino, naj vložijo ustrezno prošnjo do 17. oktobra na Konzorcij za strokovno izobraževanje - Piazza della Borsa 14, telef. 61-377,
Slovensko gledališče v Trstu začne svojo sezono 1970-71 z uprizoritvijo drame L. N. Tolstoja v petih dejanjih »MOČ TEME«. Premiera bo to soboto 10. oktobra ob 21. uri. Naslednje uprizoritve: nedelja 11. oktobra ob 16. uri, sreda 14. oktobra ob 20. uri in četrtek 15. oktobra ob 20. uri (obakrat mladinski abonma). Rezervacije tel. 734265. Abonmaji se dobijo v Kulturnem domu vsak dan od 10. do 14. ure.
SKPD »F. B. SEDEJ« - ŠTEVERJAN priredi v nedeljo 11. oktobra ob 17,30
v Župnijskem domu v Števerjanu kulturni večer. G. Vinko Zaletel bo s skioptičnimi slikami prikazal
KOROŠKO IN PLEBISCIT LETA 1920
Koroški Slovenci v evropskem prostoru.
Dr. Valentin Inzko je ob 50-letnici koroškega plebiscita izdal knjigo »Koroški Slovenci v evropskem prostoru«, v kateri razpravlja o plebiscitu, o programu Narodnega sveta koroških Slovencev ter o slovenskih narodnih manjšinah v alpsko-jadranskem prostoru. Ker delo obravnava zelo pereča vprašanja, se k njemu še vrnemo.
DAROVI
Za Katoliški glas: K. P., Trst, 500 lir. Za Katoliški doni: dr. Jože Vrtovec ml.
10.000 lir.
Za Alojzijevišče: B. L. 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Msgr. Natal Silvani 25.000 lir; Ivanka in Marija Vidmar 5 (XX) lir; v spomin Valentina Zgaga, sorodniki, 5.000 lir; N. N. 3.000; družine Košuta, Bensa ter Ussai iz Rupe 5.000 lir; v čast sv. Jožefu Meri M. 5.000 lir; N. N., Mavhinje 5.000 lir.
Za cerkev v Stojakovem: C. M,, Trst,
10.000 lir; K. P„ Trst, 10.000 lir; N, N„ Trst, 10.000 lir.
Za Slovenik v Rimu: N. N., Trst, 10.000
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
vabi na
]P]EV®3KJ[ KONCEKf
ki bo v nedeljo, 11. oktobra ob 17. uri v Katoliškem domu.
Nastopila bosta moška pevska zbora iz Vrtojbe in Mirna. Prvega vodi Antek Klančič, drugega pa Ciril Silič.
Vstopnina: odrasli 300 lir, šolska mladina 150 lir.
Mladi števerjanski kolesarji na štartu