Poštnina plačana t gotovini. Posamezna številka 1 Din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg t. Telefon It 73. Leto XXII. #t. SO. Kranj, lO. decembra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: ćeMetno 40- dir,, polletno 20-* din, četrtletno tO'- dia. Beseda resnim volivcem Le še en dan nas loči od dneva volitev. Ta dan se ho odločilo ljudstvo po vsej državi, kaj in kam hoče. Tokrat se bo lahko svobodno kot še nikoli izjavilo ali je za delo, ki ga vrši sedanja vlada, ali želi nekaj drugega. Kam se bo velika večina volilcev odločila, pač ni težko uganiti, saj razen vladne liste nihče drugi ne more postaviti programa, za katerega bi se mogli ogreti vsi oni, ki želei državi in narodu dobro. Med one, ki tej državi in narodu dobro žele pač brez dvoma v prvi vrsti spadajo oni, ki so to državo soustvarjali, ki so se za to državo borili, bodisi z orožjem v roki na bojiščih, bodisi doma bili preganjani in teptani, in ne kot oni, ki so se v najbolj nevarnem času upali vsemgočnim vlastodržcem na Dunaju povedati svoje odkrito mnenje, zahteve svojega naroda, da hoče svobodo. Drago smo plačali to našo svobodo. Za ceno krvi, preganjanja, zapostavljanja in zasramovanja, da celo za ceno lastne slovenske zemlje. Kdor premisli, Za kako ceno smo dobili to našo svobodo, bo pač vedel ceniti, kaj je nam vsem naša država, naša svobodna slovanska država. Ko smo praznovali 20 letnico našega narodnega zedinjenja, smo se poleg gornjih misli spominjali tudi vseh neprijetnih in grenkih dogodkov, katere smo preživeli teh 20 let pod našim svobodnim krovom. Neprijetni so ti spomini in tisti, ki so preživeli težke ure, dneve, mesce in leta v ječi samo radi politične zagrizenosti svojih lastnih bratov, ki so plačali ogromne svote kazni za povsem nedolžna dejanja, ki so bili izpostavljeni najhujši denuncijaciji in zatiranju, tisti bi bili danes upravičeni, da bi vračali svojim preganjalcem milo za drago. Toda mi vidimo ravno nasprotno. Oni, ki so največ trpeli, so resni ljudje, ki smatrajo državno idejo za nekaj več kot zamomentano politično geslo. Ti ljudje danes rešujejo tisto, kar so njihovi predniki zagrešili in zavozili. Danes se oglašajo iz tabora, ki je združil najbolj pisano družbo vseh političnih tipov, ljudje, ki bi morali biti veseli, da jih nihče ne kliče na odgovornost za nasilje, ki so ga izvajali nad nedolžnimi žrtvami. Težki so bili časi preganjanj, zlasti za one, ki so to občutili na lastni koži, vendar je takrat marsikdo trpel udano češ: še nikdar ni bilo takega divjega in maščevalnega preganjanja, še nikoli se ni zagrizenost gotovih politikov pokazala tako javno, pred vsem narodom in pred vsem svetom, da bi o tem pisalo časopisje vseh kulturnih držav. Bili so takrat trpeči trdno prepričani, da bodo ti dogodki ostali vsem v neizbrisnem spominu, da si nekoč po zlomu režima tisti, ki so vse to nasilje povzročili, ne bodo upali odpreti ust. Danes vidimo, da so se ti, ki so tako mislili, težko varali. Tisti preganjalci, so si samo nadeli novo firmo ter zopet poizkušajo priti do krmila, da bi nadaljevuli svoje pogubonosno delo. To so ljudje brez vsake politične morale, katerim njihov bližnji ni ni-česar drugega, kol pripomoček, da potom njegovega glasu pridejo do oblasti, da celo svoje lastne ljudi zataje, če j11,1 tako kaže. To so pravi politični pusto- lovci, zločinci, katerih namen ni služiti narodu in državi, ampak svojim osebnim težnjam, svojemu političnemu sadizmu. Toda naš pošten delovni človek, naj si bo to kmet, delavec, uradnik, ali obrtnik, si ne želi več časov, ko je bil v vedni nevarnosti ne samo, da bo politično preganjan, ampak da bo tudi moral biti vsled nesposobne politike takih in enakih ljudi dnevno v skrbeh za svojo eksistenco, za svoj kruh. Tudi ljudje iz gospodarskih krogov si ne želijo več časov, da bi morali . zapirati objektom v svojih tovarnah ter odpuščati v trumah uboge delavce. Če bi tedaj nič drugega kot samo materialni ozir vplival na politično razpoloženje vseh pridobitnih slojev, se bodo ti odločili, da podpro vlado, ki ima dovolj sposobnosti, dovoli volje pa tudi dovolj zaupanja najvišjih krogov, da to delo, ki ga je že v veliki meri začela tudi uspešno nadaljuje ter ustvari tako državo, da jo bomo prav vsi resnični pa-triotje lahko ljubili, pa bodisi da tudi nismo enotnih pogledov v vseh političnih vprašanjih. Vlada potrebuje v tem trenutku priznanja svojih državljanov ter tudi upravičeno upa, da ji bodo vsi oni, ki jim je pri srcu dobrobit te narodne države to priznanje tudi dali, ne samo oni ožji pristaši vladne stranke, ampak tudi vsi tisti, ki sicer po svojem prepričanju ne spadajo v ta ožji krog vladnih prijateljev, ki pa kot resni in zreli možje dajo priznanje vsakemu, ki zvesto služi državi in narodu, pa naj bo to kdorkoli in kateregakoli prepričanja. Tako delajo vsi zreli državljani po vsem svetu. Veliki trenutki dajo izpričevalo državljanske zavesti in zrelosti vsakemu posamezniku in celemu narodu. Kdor je bil na fronti ve, da se tam-> kaj ni vprašalo, kateri stranki ta ali oni pripada. Vsi so bili sinovi ene domovine, služili so ji brez razlike v prepričanju in stanu. Zakaj bi danes ne služili vsi kot en mož naši državi, našim voditeljem, ki so položaj na vseh področjih tako izboljšali, da že danes skoro sleherni sluti blagodejni vpliv novega, prostejšega življenja tako v političnem življenju kakor v gospodarstvu, pa še v naši zunanji politiki. Mnogokrat se sliši v vsakdanjem pogovoru krilatica: Naj pride na oblast Peter ali Pavel, samo da bo dobro gospodaril, pa bomo vsi zanj. Mislimo, da je danes na krmilu vlada, ki ji nihče ne more oporekati, da je veliko storila, da je vse kar je obljubila tudi izvršila in da je velike načrte naredila še prej preden je stopila pred volilce. V tem oziru smo doživeli pri nas nekaj novega, namreč, da vlada ne obljubuje ničesar. Vlada dr. Stojadinoviča je stopila pred volilce z izvršenimi deli, katere lahko vsak vidi, z reformami, katere vsak čuti. Vsak stan je bil deležen v gotovi meri teh dobrot in upravičeno upamo, da bo ta vlada po volitvah pokazala vso svojo naklonjenost tistim, ki so še res potrebni, da se njihovo sta nje izboljša — državnim uradnikom. To pa je mogoče samo tedaj, če bodo državne finance zdrave, če bodo ob tem trenutku vsi razumeli, da je dolžnost vsakega posameznika in vseh skupaj, d« to zgradbo, ki jo je pričela Bedenja vlada, pomagamo vsi naprej graditi, da postavimo vsako stvar na svoje mesto, da bo red povsod, zlasti pa v našem narodnem gospodarstvu. 11. december 1938. bo velik dan v naši narodni in državni zgodovini. Pokazal bo, koliko je v nas narodne in državljanske zavesti, pokazal ali nam je za resno delo, aH samo za isto politično obračunavanje, kot so ga uganjali do sedaj. Prepričani smo, da bodo ta dan vsi Slovenci, Hrvati in Srbi pokazali vstmu svetu, da so zrel narod, ki je dorasel nalogam današnje dobe ter da hočejo tudi oni biti močni na zunaj in znotraj. Če je želja tujih državnikov, da bi bila Jugoslavija močna in velika, ali se bomo potem sami pred svetom osmešili ter mesto gradili, razbijali svoj Listen dom? Zato vsi, ki so dobre volje, mali in veliki ljudje, brez razlike stanu in prepričanja, vsi, ki želijo zvesto služiti državni ideji — ne samo stranki — vsi nai se zavedajo velikega in resnega trenutka, ki bo mejnik v naši državni in narodni zgodovini, ter dne il, decembra t. 1. oddajo svoje glasove za vlado miru, reda in poštenja, vlado dr. Milana Stojadinoviča in našega preizkušenega voditelja dr. Antona Korošca. Naj živi naša narodna in državljanska zavest! Naj živi vlada dr. M. Stojadinoviča! Naj živi velika in močna Jugoslavija! V zarji zmage Volilna borba se približuje svojemu zaključku. Ze danes pa jte vsakemu jasno, da bo zmaga liste dr. Stojadinovič-Korošec mnogo večja kot se je prvotno pričakovalo. Dosedaj še nobena vlada v Jugoslaviji ni mogla pokazati na tako delo in tolike uspehe kakor je to mogla storiti sedanja vlada. Rešila je državno gospodarstvo poloma. Dvignila narodno blagostanje. Kmeta rešila dolgov in davkoplačevalca previsokih bremen. Odpravila nezaposlenost. Dvignila delavske rneade. Samo v Sloveniji se je izplačalo 90 mil. din na mezdah več kot preje. Z dvigom delavskih mezd na jugu jle ustavila katastrofalen dotok delavskih mas iz južnih krajev v Slovenijo in odpravila pretečo nevarnost preselitve industrije iz Slovenije v južne kraje. Kaj bi počelo naše delavstvo, če bi mu še nadalje kvarili južni bratje mezde z nižjimi ponudbami. Kam bi šli naši delavci, če bi se industrija preselila' Vsem tem velikim nevarnostim se je vlada znala izogniti in ustanovila tudi na delavskem trgu znosne razmere. Naša Gorenjska Se posebej uživa blagodati pametne gospodarske in socialne politike. Lesna industrija je oživela. Gradijo se ceste, javne zgradbe in zasebna podjetnost je zopet v razmahu. Kdor je priden in varčen, gleda z zaupanjem v bodočnost. Sedanja vlada je v tem kratkem času poskrbela že za mnogo kategorij onih, ki so bili v starosti in onemoglosti brez lastnih sredstev. Starostno zavarovanje delavstva in invalidski zakon sta zelo veliki dejanji, da jih vsa čveka rija nasprotnikov ne more spraviti s sveta. In v bodočnosti? Ali pameten človek more dvomiti, da bi ta vlada ne imela resnega namena pa tudi dovolj sposobnosti, da reši vprašanja uradniških plač in mnogo drugih Se nerešenih vprašanj? Ako morda kdo misli, du je v naši državi možna solucija s kako dric" skupino. Resen in pameten človek nobtvjen. Krono vsem uspehom pa si je vlada priborila s svojo zunanjo politiko. Lahko mirno povemo — in kdor je bij v ponedeljek na kranjskem trgu, je to izvedel iz avtentičnih ust — da se Slovenija mora zahvaliti le, trezni in dalekovidni politiki vlade, da ostanemo Slovenci še nadalje v svoji lastni svobodni državi. Na naših mejah je mir iu mir še ostane, pa naj drugi delajo kar hočejo. Od vlade, ki je znala urediti uaše težke razmere s sosedi, smemo puč pričakovati, du bo znala urediti razmere tudi v notranjosti. Vprašanje najširših samouprav bo rešeno na zadovoljiv način, pa naj. sedaj pred volitvami Maček izjavlja kar hoče. Mi vemo, da bo po volitvah računati z »dado JRZ in bodo računali z njo tudi bratje Hrvatje. Vse to ve pri nas že vsak političen otrok. Zalo pa prenio s toliko samozavestjo In zaupanjem v volitve. Narod instinktivno čuti. kje je njegovo mesto. Nič nus ur moti. če se to pot posamezniki ie ne bodo mogli otresti starega tkzv. naprednjakarstva ter bodo zopet svoje boljSe prepričanje ali ostali doma ali pa dali celo zaupnico izdajalcem slovenskega naroda in njegovih koristi. Veseli nas pa, da vidimo mnogo že iztreznjenih intelektualcev in pripadnikov drugih stanov, ki mislijo z lastnimi možgani in ki brez pridržkov izrekajo priznanje delu ia uspehom sedanje vlade. Pokazali bodo z glasovanjem, da njim ni sama za besede, ampak tudi za dejanja. Po dejanjih sodimo sedanjo vlado, po dejanjih in ne besedah bomo sodili tudi te po volitvah. Kaj pa nasprotniki' Na uspehe svojih vlad ne morejo pokazati, ker jih ni ali pa so v pri. meru z delom sedanje vlade tako malenkostni, du jim ne kaže na nje kazati. Pohvaliti bi se pač mogli s terorjem in nasiljem, s korupcijo in zavoženim gospodarsvom, ako bi taka hvala pri volitvah kaj zalegla. Programa nimajo ogenj. Zakaj spoštovanje' Od spoštovanja pa skupnega. Pravijo, da spoštujejo program drug drugemu. Njihovi programi pa so kakor voda m tudi volilci nimajo ničesar. Pošla so jim vsa poštena agitaticna sredstva. Zato so zagrabili *a edino sredstvo, ki jim je še ostalo to je ~ laž. Grmade najgrših laži trosijo med volilce, samo da bi enoto, ki ti jo je slovenski narod z dolgoletnimi napori ustvaril, če že ne razbili pa vsaj malo odkrhnili. Politični mrtvaki hodijo okrog in lažejo samo zato, da bi, kakor sami pravijo, vsaj malo „klerikalcem" pona-gaj'ali. Da bi zmago preprečili, tega sami vet ne upajo. Da taki nesodobni politikanti nimajo več pri volitvah sreče, jte pač razumljivo. Laž ima kratke noge. Poznamo pa nekatere plačance tako dobro, da že sedaj lahko povemo, da bodo ti deloma iz Zagreba deloma iz Nemčije plačani agentje skušali še zadnji trenutek pred volitvami oziroma na dan volitev z raznimi lažmi zadržati naše ljudstvo od glasovanja. Ne verujte nobeni vesti, ki jih ne bi mogla naša organizacija potrditi. Vsakega razširjevalca neresničnih vesti pa takoj razkrinkajte. V posebno zadoščenji; pa nam je, da se je poskus zanesti v naše vrste zmedo popolnoma ponesrečil. Čimdalj je trajala volilna borba in Čimveč shodov so ti ljudje napovedali, tembolj se je ločila nevažnost kakega zakotnega uspeha. Predsednik kranjske JSS se je rotil, da bo ..klerikalcem" že poka2a). Po volitvah bosta s Čolnarjem Lojzetom pač morala poiskati drugega in drugačne kandidate, kakor sta Križnar lomaž in dr. Mohorič ter napraviti druge načrte, kot so bili dosedanji, sieer lmstn ostala popolnoma sama s svojo ..ljudsko fronto". Zarja obeta lep dan. Nočni ptiči se bodo umaknili dnevu, Ptice pevke pa se oglašajo I veselim žvrgolenjem in radostjo, da bodo mogle doživeti Vzhod lonca. Tako se tudi mi radujemo obetajoče se velike zmage slovenskega ljudstva, Vsa Gorenjska naj odmeva 11. decembra: Volim listo dr. Stojadinoviča! STRAN 2 ►GORENJEC« Tomaževe besede in dejanja Škofja Loka v taboru dr. Korošca Pravi obraz Tomaža Križnarja vam bomo pokazali, da ne boste verjeli njegovim vabljivim besedam in obljubam. Tomaž Križnar, kmet nu Okroglem, je kot poslanski kandidat popolnoma nov in še nepoznan človek. V Naklem t'e pa že dobro znan. Zlasti iz onih let, o je el pod bičem najhujšega terorja, kuterega je v Naklem vihtel zaslužni Tomaž Križnar. Ta se je sedaj, ko je potegnil i volilna tapa, na hitro roko spreobrnil po Kra-merjevem zgledu iz najhujšega centralista v največjega borca za demokracijo in avtonomijo, v iskrenega prijatelja vseh zatiranih, v edino res.Kiiegi borca za najsvetejše svetinje shvea-skega naroda. Res mu je včasih nerod- zasluge" izmišljene ali pa naravnost u-kradene. Seveda ima Tomaž tudi svoje resnične zasluge, o katerih pa najraje molči. Bilo je leta 1933 spomladi, ko je Tomaž kraljeval v Naklem kot novoizvoljeni župan in so se njegovi uial.ki v v Ljubljani že začeli pripravljati na znamenite volitve. Tedaj je lepega dne dobil nepričakovan dar 3.000.- din kot podporo za brezposeme, za javna dela. Ves v skrbeli je šel takoj na inspekcijsko potovanje po svojem kraljestvu, da ugotovi, kje so potrebna kakšna javna dela. Prehodil je celo svoje kraljestvo — vendar zaman, ker je bilo povsod vse v najlepšem redu. Šele prav na koncu zadnje vasi, tukorekoč že na meji, je pri svojem zvestem oprodu ugo- no, ker hi moral govoriti o krivicah, ki tov||t ^a »bo treba nekaj narediti . jih je sam zagrešil — ali ker ima močne živce, veliko prenese in mu to ne dela posebnih težav. Kadidat mora biti priljubljen pri ljudeh. Ker Tomaž nima resničnih lastnih zaslug, si je prilastil tuje zasluge, nekaj svojih dobrih del si je pa gladko izmislil in sedaj z njimi radodarno polni ušesa ljudi, ki so tako usmiljeni, da ga poslušajo. Morda bo pa le kdo tako naiven, da bo verjel, si misli zvita buča Tomaž in krepko laže o svojih dosedanjih in prerokuje o bodočih, še večjih zaslugah za mili slovenski narod. Tri zasluge si Tomaž posebno lasti. 1) Okroglanski vodovod, 2) železniški nadvoz, 3) most v Želinu. Če pa stvar nekoliko natančneje pogledamo, vidimo, da je stvar v resnici čisto drugačna, kakor pa Tomaž pripoveduje. Še največ zaslug ima Tomaž morda res pri vodovodu, a vendarle veliko manj. kot si jo sam lasti. Resnica je taka: Bivši župan Marinšek Janez je s pomočjo bivše SLS in zlasti po prizadevanju pok. monsig. Tomo Zupana izposloval podporo 29.000 din od takratnega oblastnega- odbora, katerega predsednik je bil sedanji naš ban dr. Marko Natlačen, ki je sam osebno prišel gledati teren in tudi ob tej priliki obljubil potrebno podporo. Križnar ni niti s prstom mignil v dosego te podpore, še inanj, niti vedel ni zanjo, ko je bila že v občinski blagajni, ker je župan ni smel izplačati dokler niso bili načrti gotovi. Vsa njegova zasluga pri vodovodu je v tem. da je župan njemu izročil denar in da je on vodil vsa dela pri gradnji vodovoda, ker so mu to nalogo poverili vaščani. Danes si seveda lasti vse zasluge edino on — vedno pa pozabi dodati, da še do danes, ko je vendar minilo že nad 6 let, ni predložil obračuna — ker je menda pozabil. SlOVencM Kdor je za mir in blagostanje, voli ti. decembra dr. Stojadinov ćevo listo! Druga „njegova" velika zasluga je most nad železnico v Temniku. Tudi to je za vas Okroglo velika pridobitev, ker sta bila z njim odstranjena dva strma klanca in tako ustvarjena dobra zveza z državno cesto. Res je Tomaž sprožil to zamisel, kar mu vsi radi priznamo. On je vodil to akcijo, dokler je šlo le za besede. Toda, ko je bilo treba začeti z dejanji in žrtvami, se je Tomaž umaknil lepo v ozadje — da drugih ne bi oviral pri delu. Za Tomaža je namreč dovolj, da je govoril. Da danes ta most stoji, ima največ zaslug pač Lojze Bukovnik, ki je kot predsed-sednik vaškega odbora letal od vrat do vrat, da je izposloval potrebne podpore. Največ dela in denarja je vložil v to gradbo, tako, da mu Okroglanci zlepa ne bodo dovolj hvaležni — in vendar se on zaradi tega ne baha in ne hvali, Enč pa je to delo zopet prevzel Tomaž, i se je takoj ob otvoritvi mostu priri-ni) v ospredje in na govorniški oder. še en most je ..zgradil" Tomaž. Stoji v gozdu v ?elinu. Zanj se je uporabil denar, ki je prišel od lova. Več let je bivši župan Marinšek zbiral ta denar ko ga je dovolj zbral, je zopet prišel Tomaž, ki je dosegel, da je bil leta 1932. župan razrešen in na njegovo mesto imenovan on, — današnji veliki in iskreni borec za demokracijo. Nato je kot župan razpisal gradnjo mostu in z enim samim podpisom si je tako priboril to »velikansko zaslugo", kakršne še ne pomni svet. Tako vidimo, da so vse Tomaževe svetovala sta se in prišla do zaključka, da bo denar najlepše naložen, ce ta zvesti oproda na svojem dvorišču naredi škarpo, ki jo je bil že tako potreben. Ni ju motilo dejstvo, da je bil denar dodeljen kot podpora za brezposelne in namenjen za javna dela, saj sta vedela, da ne bo treba polagati računov. Sicer so bila pa tedaj javna dela nekaj tako novega in redkega, da naša junaka pač nista mogla vedeti, da so namenjena za javno korist in ne v izključno korist posameznih privržencev. Menda ni treba še posebej pripominjati, da je po pameti računano, nekaj denarja moralo ostati, da pa je ta denar skopnel ali kaj, ker v občinskem knjigovodstvo ni evidence o njem. Ker se tedaj Tomaž še ni tako iskreno poganjal za demokracijo kot danes, je umi j ivo, da glede te podpore in njene uporabe ni obvestil niti občinske uprave. Čisto umljivo, čim namj je deležev — tem večji so. Še ena podpora je, o kateri pa Tomaž v svoji skromnosti najraje molči. Bilo je že pred leti, ko je tudi takole za volitve dobil kot ugleden občinski voditelj bivše samostojne kmet. stranke, pošiljko 500 kg koruze z nalogo, da jo razdeli med potrebne volilce. Najbrže je bilo tudi zapisano, naj po svoji uvidevnosti izbira med potrebnimi reveži. Pravimo, najbrž, ker ne vemo natančno. Vemo le to, da je zopet upošteval preizkušeno resnično nadelo: Čim manj deležev — tem večji so, in koruzo delil le na dva dela: štirideset kg za kokoši uglednega somišljenika, ostalih 400 kg pa za lastne prašiče, da so se za božič bolje opitali, ker so bili reveži gotovo že sestradani. Škoda, da tega da-i.es ne moremo več ugotoviti, upamo pa, da je Tomaž, ki je brihten, pravilno delil. Če pa že ne pravilno, pa gotovo koristno — vsaj za svoj žep. Še eno zanimivo lastnost ima Tomaž. Pri vsakih volitvah ima namreč nov „gvant". lak dogodek je pri njem podlaga za štetje časa in določanje velikih političnih dogodkov. Volitve so zanj torej nekaj zelo koristnega, saj mu vedno vsaj za nekaj časa pomagajo nn konja. Še posebno pa si bo opomogel sedaj, ko je tako visoko pogledal — zasedel bi rad kar poslanski stolček. Če se mu te prelepe sanje uresničijo, bo velik gospod, takorekoč minister in narodni voditelj... Za vse to pa je treba nele nove obleke, katero je seveda tu* tudi sedaj takoj dobil, ampak tudi o-bilo denarja — zato ni čuda, ako ljudje, ki nekaj vedo, govore o lepih številkah, kar o 20 tisočakih, resničnih tisočakih, katerih ni gledal le v sanjah. To je torej Tomaž Križnar, kakor ga poznamo v Naklem, kjer ga vsak dan vidimo. Vemo, da ga razjeda hrepenenje po nečem višjem — vsaj po poslanski časti, po plači seveda še bolj; vemo pa tudi, da so to nemogoče želje, ki se ne morejo in ne smejo uresničiti, saj bi njihovo uresničenje pomenilo začetek konca. Slovenci potrebujemo poštenih in sposobnih poslancev, ki bodo delali za narod in ne zase, ki bodo res zaslužni borci za narodove pravice, da jim ne bo treba izmišljevati si zaslug ali jih celo drugim krasti. Naklanci, ki Križnarja poznamo, smo se brez težave o-dločili, vsi drugi, ki Tomaža Križnarja doslej še niste poznali, premislite dobro, kdo in kaj je Tomaž Križnar. Spoznajte njegov pravi obraz, ki ga skriva pod krinko, da bi nas preslepil in se po naših hrbtih povzpel na konja,, da bi nas nato — v zahvalo — zopet bičal in precranial, kakor je delal to pred leti. Odločite se in nam sledite, da dne 11, decembra složno glasujemo za politiko našega edinega narodnega voditelja dr. Korošca. 1. decembra mora odnesti naš slovenski voditelj dr. Anton Korošec v našem okraju svojo najsijajnejšo zmago. Doseči zmago naj-nmnj 80°,'o vseh oddanih glasov to mora biti naš cilj. Vsak naš človek mora na volišče. Kdor bo ostal doma, je isto, kakor bi volil nasprotnika. Mi se moramo izkazati hvaležni svojim voditeljem, ki so za naš mladi okraj prav v zadnjih letih storili toliko, kot še nikoli. Lahko trdimo, da je naš okraj i JbAO|«l r»HUi v ljubljansko bolnišnico, Tonj*z imi je pa zabrusil: „Če hočeš hrt1 dol, $1 ne jI peš!" Zopet ob drugi priliki je očital na seji Mlekarske zadruge v .\uklein. da je pri tem obratu prevelik^/*ežiju in da je treba zmanjšati si rojSj^e" Predlagal je, naj se delavcem zmzTj'tV plače, češ da so previsoke, Vse to je govoril on seveda takrat, ko še ni vedel, da bo kandidiral za poslanca in ko se mu torej še ni bilo treba ozirati na delavske glasove. Danes seveda govori vse drugače in se hlini, zlasti delavstvu,' da bi ga ujel v svojo mrežo. Vsak pameten človek pa ve, da je Tomaž Križnar- sicer menjal besede, da pa je v bistvu ostal starega prepričanja in da bo to svoje prepričanje tudi pokazal. Toda mi bomo ostali previdni in se ne- bomo dali zapeljati njegovim sladkim besedam, čeprav nam obljublja svetle gradove v — oblakih. Mi bomo podpirali ljudi, ki so nam z dejanji dokazali, da delajo za nns, zavrgli pa bomo hinavce, ki se nam samo — . jo celil rane, ubogim strganim škarpom, kuj ti „poslanski stolec je visoko, a Kcograd je daleko." če voliš Mačka voh« živ- kovica - dezerterja Billtga -komunista Topalovića. To pa gotovo ni tvoja želja I Tomaž Križner in „samouprave Kandidat kranjskega okraja na Mačkovi listi, po veselih zgodbicah dobro znani sicer politično nenevarni in do-sedaj že številnim strankam pripadajoči Tomaž Križnar je,s svojim namestnikom, baje poklicnim novinarjem — na Primskovem ga poznajo samo kot „šuštarja" — Bajdoin, poslal volilcem kranjskega okraja volivno proklamacijo, v kateri pravi, da je ,.na željo velike večine volilcev kranjskega okraja sprejel kandidaturo na Mačkovi listi." Ta njegova trditev bo kar držala, kajti velika večina volilcev bo glasovala za Tomažu nasprotnega kandidata."Ta velika večina *e namreč ravno .veseli, da ima opozicija takega kandidata, ki ni niti najmanj nevaren, suči kolo. da spredem, nevesta, si nitko tenko. Mlad tkalec 'z nje sfkal mi rjuho bo ročno, da z njo si pogrnem posteljo poročno." „Kolovrat se ti dobro vrti, peti pa ne znaš, kakor je znala Minca," jo je ljubeznivo dražil Miha. Rudo je fanta po strani grdo pogledal. Itud pa na bodočega svaka vendar ni mogel biti. Zato je ruje Jerco povabil- „Pojdi sem, dekle, boš pila z nami vino." Jerca je sedla k mizi in srknila komaj toliko vina, da si je zmočila ustnice. „Za nič boš, vina ne znaš piti," jo je še dražil Miha. „Boš pa ti boljšo izbral, če jo boš dobil," je odgovoril rado namesto Jerce, ki je bila zelo, zelo zamišljena. Dan se je hitro nagibal k večeru in oni so se domenili, da mora biti v kratkem pripravljena bula in vse, ker je Rado hotel oženiti še pred s V.' adventniin Časom, Zvezde so že svetile na nebu, ki ga je mrzli veter očistil zoprno megle, ko se je Rado odpravljal in sta sama stala z Jcrco nn pragu. „Komaj morem verjeti, da se je danes res zgodilo, o čemer prej šo misliti nisem upala, ker, no, ker je bil moj oče tlačan," je rekla Jerca in gledala naravnost v Rado-tove črne oči. „Lc tiho bodi zdaj, ko se je vse dobro obrnilo. Bal sem se že, da me boš zavrnila." ..Zaslužil si, saj me prej še poznnti nisi hotel." „Sebi in meni lažeš, Jercn. Ko sem prvič odhajal od vas, sem te imel prav tako rad, knkor te imam zdaj." Jerca m ti ni odgovorila. Rado bi jo bil r;id objel, u ponos mu je branil ponižati se pred žensko, čeprav bo v kratkem njegova žena. Bil je poč iz rodu Veharjev, kri zal mehkobo. Stisnil je Jeričtio roko in s<- poslovil, očeta in dedov mu je branila, d« bi kdaj nn zunaj poka- »Lahko noč, Jerca." ..Bog ti daj srečno pot," mu je želela. Pogledal je v njene oči in je videl v njih sumo srečo bil pa je tudi on srečen in vesel, ko je zajuhal vranca. VII. „Leži, leži ravno polje, po polju bela cesta gre, po cesti jtezdi grofov sin oh s srcem, polnim bolečin." Konjem klecajo od otmjenosti noge, sedla in jermena pokajo, na živalih Bo naloženi težki tovori. Peter, Andrej in Miklavž jezno stopajo zraven konj. Anžon pa poje in ko odpoje se obrne po polju. „Juhuhu! Juhuhuhul" Njemu ni mar, du gre s konjli že od Ljubljane brez počitka, ne briga ga jesen, ki ,so bolj in bolj spreminja v zimo. Saj vendar sije sonce in če jv tisto sonce zadnji pozdrav življenja, nič ne de. Polja so res pusta in prazna, mi njih ni plevic, da bi vzdigovale glave izmed zelenega rastlinja in prisluhnile pesmi mladega tovornik*. In nn tiavnikih ni veselih koseev, ki tako rudi odgovarjajo njegovemu vrisku. Skušajo se i. njim v vriskanju, a Anžona ne prekosi nihče, kakor tudi ne zapoje nihče lepše od njega. Anžon je stopil na cesto pred leti, mlad fant z veselo dušo, ki mu je mati težko dajala kruha. In fant si je kmalu prislužil tolarjev, lepih, sivkastih, srebraih. Polno žepe jih je imel, in še materi jih je dujal proč. Ljudje so ga vzljubili in Anžon se jih je navadil, ceslu gu je vubila za seboj in Anžon se je odzival njenemu klicu. 2elel je videti tuje kraje in ljudi. Gledal jih je, pil njih lepoto, u niso ga zvabili, da bi za vedno ostal v tujini. Anžon se je z dobro voljo in s srebrniki vračal nazaj na Kranjsko in se ustavljal v Stražišču, v leseni hiši, kjer so materi lasje siveli in se je sestra Cilka razvijala, kakor rdeča roža. Zdaj je Cilka omožena in mati vabi Anžona. naj se še on oženi na borno kajžo in naj obdeluje tiste uboge njivice, ki se raztezajo za bajto v rebar. Anžon pa noče. On se boji trpljenja v dveh iu roke so mu vajene držati povodec, pokati z bičem, ne zna pa obračati grude Tovornika vabi cesta, ki vsa bela hiti naprej in nnpr:vj, brei konca. Njega zvablju rožmarin na okencu in rdeči nageljni. On živi vrisku in pesmi in jima hote ostati zvest do groba. Zato Anžon poje, čeprav je poznojesenski dan in se zdi, tla so vrane zakrakule veselju pogrebno pesem. Anžon ve, da I o /daj res nastopil mraz, a puščobe ne bo. Sneg bo, bleščal v soncu. Anžon bo p« vriskal svojo mero naprej, saj oštirji tudi pozimi točijo vino in ker ima priti za zimo zelena pomlad. Zato poje in vriska tovornik, ker je cesta bela, prav tako bela, kakor v poletju, čeprav se je trava ob njej posušila in se glus pesmi izgublja v pusto otožnost osumljenih polj. Počasi gredo konji, klecajo že od utrujenosti, ker so tovori res težki. Peter kolne skozi zobe in postrani gleda Aužona. „Konji so trudni, treba jim bo dati počitka. Čv dopoldne ne bomo počivali, ne pridemo danes k gospodom na Plavž* ..Vidiš, tamle je Radovljica in ob robu čepi Bregarjeva hiša. Prodno pridemo do tja. nam menda vendnr kleke ne bodo popadale in če bodo jih pustimo na cesti, da se spočijejo." Tovorniki so slujšano vzdihu ili. ko so čuli, da se pri Bregarju odpočijejo in si pri veže j o duše. Pognali so utrnite konje, da bi čimprej prišli v prijazno gostilno. Peter je nehal kleti in je rekel prijatelju: „Anžoti, zapoj, da bodo Radovljičani vedeli, kdo gro." ,.A katero bi zapel? O županovi hčerki na Koroškem?" „Ne, Tisto daj o lovcu vrh planine." „Po boni,"" je pritrdil An/on. Ko so se bližali Radovljici, je res zapel iz polnili prs, da so ljudje stezali vratove skozi ozke line. ..Stoji vrh gore loveče mlad, V dolino se ozira. Še hiše krijile mrak in hlad. pogled očem zapiru." Pel je in pel Anžon, ni mu zmanjkulo sape. Ljudje so pu poslušali in še prodno so prav razločili med tovorniki brdkega Anžona z modrimi očmi in kodranimi, zlatimi lasmi so vedeli: ..Kamniški Anžon gre! Sumo on tako poje." Tudi Bregar je že oddaleč spoznal po pesmi mladega tovornika. „IIej, Kamniški Anžon gre", je rekel, pustil vulpeta /igo samega v hiši in je stekel ven nn prag gledat, če se tovorniki že bližajo. Bes, kmalu se je prikazal Anžonov konj. za njim še oni trije in obstali so preti Bregarjeni. „Bog vas sprejmi, Bog va> sprejmi," jih je pozdruvljal oštir in si me| roki \ mislih pa že prešteval tolarje, ki mu jih bodo pustili. Vidim, da si še živ. Bregar iu to je prav," gu je fant polrepal po upognjeni rumi. .,2i\ sem živ, no. komaj da semše." „Kako to?" Te je kdo po grbi?" „To pa ne! Starost me da Ameriki in Kitajski, od koder )• po tem prenesena v Pran • toslco'ln*celo*Evropo, mobiliziran je bil ves zdravniški aparat da m to zlo tt prepreči..Ljudstvo teh zemelj je gripa stala milione. Nemaste da bolehata In zapravljate denar za zdravljenje in zdravila, pametnejše je da \ bolezen 'v pravem l»%u preprečite. Gotovo jo boste pre-prečili,*aUo si pravočasno" preskrbi!« toplo In nepremoiljivc zimsko obutev. NAŠA OBUTEV*. Z USNJA IN GUME OHRANILA VAM BO ZDRAVLJE IN PRIHRANILA DENAR 4055-64609 L »ti ki pa vendar tepli <«"l|i Iz Urnega mkna, okrašeni z krlmerjem In lakasto !.apico. Za-, pen|ajo se c.saponko. Maček Marko lisec steri ded Vati vesel|e pravi. V nebotUnlku^eSieel. upravljam jas, saj to ni šala. Trajne Ia močne neeevl- ce Iz ealpaiiboa« kom-ije Din 0 - 48381 "646 Čeveljčki na vezavo Izdelani Iz lakirane ejume z motnim gumijastim podplatom. Ne prepuščajo vede in stanejo samo Din 15'. 19'- In 25 - Tople domače copate za otroke, izdelane Iz volnenega dubla z usnjenim podplatom in toplim 'medpodplatom. Okrasen) so z'J bogatim iopkom. Stanejo samo Oln 25"- 2461-43600 Visoki otroški čevlji iz mehkega rjavega usnja. Njihove široka oblik, »stres* higijenskim zahtevam obutve za majhne otroke. 78155 657 Ženska g.lote š široko pete, v ketete dobro sede vsak ievelj. Podelile* okrasni jezik varuje nogavice pred dežjem In blatom. 7025-44 Tople copat« z usnjenim podplatom in filcora. Obrobljene svilo In okraiene z lepo kokardo. Potrebne v se Id goi •edin*. 6624 V tak tevfjik udobnega kroja te požuti Vaia noge prav prijetno. Izdelani to Iz Jrnege ^difjjna apertnlm okrasom 98157-660 Moike galoie potrebne vsakemu gospodu, abo koto varovati dom pred snegom in blatom, tvoje noge pa pred mrenam. In vlago. Pojetane so v pregibu pe tudi podplat je poja Jen. 1937-68822 Poglejte ti elegantne (ovije za uradnika, trgovca In obrtnika, izdelanu Iz boksa In neraztrfIjlvlm podplatom. Prodajemo jlk v črni In rjavi barvi za prav tako snižena cene. po Din 79".. 38075-091 Celogumljast! ionski < čevlji za sna«, t toplo flanelasto podlogo to srednje pete. O kretene te s okusa Im berir 9935-04646 Praktični,: ionski čevlji ne vezave Iz. rjaveča nll imege boksa z usnjenim podplatom touatsj.no pete.* 4 mm PARU OBUTVE liTAflO ODGOMRAjBCE HOGAV/CE K elegantni obutvi kupile nato fine nogavice, Izdata ne te najboljšega flora in svile. Mb&CE: ŽENSKE, 3939-64721 Solidni, enostavni In elegantni iplcastl ievljl Izdelani iz dobrega boksa c usnjenimi ped-plati In usnjeno peto. Spadajo v skupino naših najboljših (evljev „Nei ponot". Cijene'. o Ote r. , Dta 7-| Dte 15- Domeflce Zora*? t , a ! Dte 6 Din 9 -Dte 15'-Dln 23-- OTROSKE: Derao* J % Din ■"glav . } Din Sibira*' . . Dte 4 - 5 - 6 - 7 -7 - 8-. 9". JCEt 7'- 9..10-.' ~ 3067-68829 Molki"Isvllri« bokse- tusnjenlml aotronjU te z Močnim nepromecljivlm In nerettreljl. vtoi gumijastim podplatom. Vtled svoje trpežno iti ti {evlji prenesejo vsak itrapac, e, po svoji obliki lahko nadomeščajo praznične, alevllo. m MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 6 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Sipica)._ OPOZORILO. Opozarjam vsakega, da nisem plačnik za dolgove, ki jih naredi moja žena Marija Fende, roj. Švegelj. Primskovo 7. decembra 1958. Janez Fende, posestnik. Izurjena kuharica, obenem za ostala hišna dela, marljiva in poštena, se sprejme takoj Naslov v upravi. VINO Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. U žarnice: pregorele z a popolnoma po din *V- Vina Za težko delo je močno vino! Dobit« ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica ti. menja za nove že „OBNOVA" pri Franjo Nadižar Kranj Prelet tov« ulica št. 18. Slike za nove delavske knlliloe najlepše Id najceneje pri FOTO JUG BRANJ Pes poceni božična darila! mm Ure, zlatnina, In druga darila pri Ranjjusuv Kranju se bodo dobila 1 B. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju 14 karatni zlati prt, anl že od 70 din dalja Take ura od 100 din dalle jPlaizTfc in srebro Kupujem po an.lc.IAJ najvišji dne« 14 karatni zlati ,. uhani že od dnevni cenil ao din dalje Že za 250 din 1000 kg prav dobrega premoga (neprebrani kosovec iz rudnika Pečovnik pri Celju) Vam promptno w m w»- *> dobavi tvrdha O l If • JI V it H J Vidov dan»k a e e s ta. Silno nizke cene za nadrobne nabave: na skladišču vreča SO kg Din 14'-, domov dostavljena vrera SO kg Din 16--. Poskusite in prepričajte se I Za urednika iu izdajatelja odjjovarja Vertovšck Milan v Kranju. Tiska tisknma Tiskovnega društva v Kranju.