Poštnina plačana t gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg t. Telefon It 73.
Leto XXII. #t. SO.
Kranj, lO. decembra 1938
Izhaja vsako soboto. Naročnina: ćeMetno 40- dir,, polletno 20-* din, četrtletno tO'- dia.
Beseda resnim volivcem
Le še en dan nas loči od dneva volitev. Ta dan se ho odločilo ljudstvo po vsej državi, kaj in kam hoče. Tokrat se bo lahko svobodno kot še nikoli izjavilo ali je za delo, ki ga vrši sedanja vlada, ali želi nekaj drugega. Kam se bo velika večina volilcev odločila, pač ni težko uganiti, saj razen vladne liste nihče drugi ne more postaviti programa, za katerega bi se mogli ogreti vsi oni, ki želei državi in narodu dobro. Med one, ki tej državi in narodu dobro žele pač brez dvoma v prvi vrsti spadajo oni, ki so to državo soustvarjali, ki so se za to državo borili, bodisi z orožjem v roki na bojiščih, bodisi doma bili preganjani in teptani, in ne kot oni, ki so se v najbolj nevarnem času upali vsemgočnim vlastodržcem na Dunaju povedati svoje odkrito mnenje, zahteve svojega naroda, da hoče svobodo. Drago smo plačali to našo svobodo. Za ceno krvi, preganjanja, zapostavljanja in zasramovanja, da celo za ceno lastne slovenske zemlje. Kdor premisli, Za kako ceno smo dobili to našo svobodo, bo pač vedel ceniti, kaj je nam vsem naša država, naša svobodna slovanska država.
Ko smo praznovali 20 letnico našega narodnega zedinjenja, smo se poleg gornjih misli spominjali tudi vseh neprijetnih in grenkih dogodkov, katere smo preživeli teh 20 let pod našim svobodnim krovom. Neprijetni so ti spomini in tisti, ki so preživeli težke ure, dneve, mesce in leta v ječi samo radi politične zagrizenosti svojih lastnih bratov, ki so plačali ogromne svote kazni za povsem nedolžna dejanja, ki so bili izpostavljeni najhujši denuncijaciji in zatiranju, tisti bi bili danes upravičeni, da bi vračali svojim preganjalcem milo za drago. Toda mi vidimo ravno nasprotno. Oni, ki so največ trpeli, so resni ljudje, ki smatrajo državno idejo za nekaj več kot zamomentano politično geslo. Ti ljudje danes rešujejo tisto, kar so njihovi predniki zagrešili in zavozili.
Danes se oglašajo iz tabora, ki je združil najbolj pisano družbo vseh političnih tipov, ljudje, ki bi morali biti veseli, da jih nihče ne kliče na odgovornost za nasilje, ki so ga izvajali nad nedolžnimi žrtvami. Težki so bili časi preganjanj, zlasti za one, ki so to občutili na lastni koži, vendar je takrat marsikdo trpel udano češ: še nikdar ni bilo takega divjega in maščevalnega preganjanja, še nikoli se ni zagrizenost gotovih politikov pokazala tako javno, pred vsem narodom in pred vsem svetom, da bi o tem pisalo časopisje vseh kulturnih držav. Bili so takrat trpeči trdno prepričani, da bodo ti dogodki ostali vsem v neizbrisnem spominu, da si nekoč po zlomu režima tisti, ki so vse to nasilje povzročili, ne bodo upali odpreti ust. Danes vidimo, da so se ti, ki so tako mislili, težko varali. Tisti preganjalci, so si samo nadeli novo firmo ter zopet poizkušajo priti do krmila, da bi nadaljevuli svoje pogubonosno delo. To so ljudje brez vsake politične morale, katerim njihov bližnji ni ni-česar drugega, kol pripomoček, da potom njegovega glasu pridejo do oblasti, da celo svoje lastne ljudi zataje, če j11,1 tako kaže. To so pravi politični pusto-
lovci, zločinci, katerih namen ni služiti narodu in državi, ampak svojim osebnim težnjam, svojemu političnemu sadizmu. Toda naš pošten delovni človek, naj si bo to kmet, delavec, uradnik, ali obrtnik, si ne želi več časov, ko je bil v vedni nevarnosti ne samo, da bo politično preganjan, ampak da bo tudi moral biti vsled nesposobne politike takih in enakih ljudi dnevno v skrbeh za svojo eksistenco, za svoj kruh. Tudi ljudje iz gospodarskih krogov si ne želijo več časov, da bi morali . zapirati objektom v svojih tovarnah ter odpuščati v trumah uboge delavce. Če bi tedaj nič drugega kot samo materialni ozir vplival na politično razpoloženje vseh pridobitnih slojev, se bodo ti odločili, da podpro vlado, ki ima dovolj sposobnosti, dovoli volje pa tudi dovolj zaupanja najvišjih krogov, da to delo, ki ga je že v veliki meri začela tudi uspešno nadaljuje ter ustvari tako državo, da jo bomo prav vsi resnični pa-triotje lahko ljubili, pa bodisi da tudi nismo enotnih pogledov v vseh političnih vprašanjih. Vlada potrebuje v tem trenutku priznanja svojih državljanov ter tudi upravičeno upa, da ji bodo vsi oni, ki jim je pri srcu dobrobit te narodne države to priznanje tudi dali, ne samo oni ožji pristaši vladne stranke, ampak tudi vsi tisti, ki sicer po svojem prepričanju ne spadajo v ta ožji krog vladnih prijateljev, ki pa kot resni in zreli možje dajo priznanje vsakemu, ki zvesto služi državi in narodu, pa naj bo to kdorkoli in kateregakoli prepričanja. Tako delajo vsi zreli državljani po vsem svetu. Veliki trenutki dajo izpričevalo državljanske zavesti in zrelosti vsakemu posamezniku in celemu narodu. Kdor je bil na fronti ve, da se tam-> kaj ni vprašalo, kateri stranki ta ali oni pripada. Vsi so bili sinovi ene domovine, služili so ji brez razlike v prepričanju in stanu. Zakaj bi danes ne služili vsi kot en mož naši državi, našim voditeljem, ki so položaj na vseh področjih tako izboljšali, da že danes skoro sleherni sluti blagodejni vpliv novega, prostejšega življenja tako v političnem življenju kakor v gospodarstvu, pa še v naši zunanji politiki.
Mnogokrat se sliši v vsakdanjem pogovoru krilatica: Naj pride na oblast Peter ali Pavel, samo da bo dobro gospodaril, pa bomo vsi zanj. Mislimo, da je danes na krmilu vlada, ki ji nihče ne more oporekati, da je veliko storila, da je vse kar je obljubila tudi izvršila in da je velike načrte naredila še prej preden je stopila pred volilce. V tem oziru smo doživeli pri nas nekaj novega, namreč, da vlada ne obljubuje ničesar. Vlada dr. Stojadinoviča je stopila pred volilce z izvršenimi deli, katere lahko vsak vidi, z reformami, katere vsak čuti. Vsak stan je bil deležen v gotovi meri teh dobrot in upravičeno upamo, da bo ta vlada po volitvah pokazala vso svojo naklonjenost tistim, ki so še res potrebni, da se njihovo sta nje izboljša — državnim uradnikom. To pa je mogoče samo tedaj, če bodo državne finance zdrave, če bodo ob tem trenutku vsi razumeli, da je dolžnost vsakega posameznika in vseh skupaj, d« to zgradbo, ki jo je pričela Bedenja
vlada, pomagamo vsi naprej graditi, da postavimo vsako stvar na svoje mesto, da bo red povsod, zlasti pa v našem narodnem gospodarstvu.
11. december 1938. bo velik dan v naši narodni in državni zgodovini. Pokazal bo, koliko je v nas narodne in državljanske zavesti, pokazal ali nam je za resno delo, aH samo za isto politično obračunavanje, kot so ga uganjali do sedaj. Prepričani smo, da bodo ta dan vsi Slovenci, Hrvati in Srbi pokazali vstmu svetu, da so zrel narod, ki je dorasel nalogam današnje dobe ter da hočejo tudi oni biti močni na zunaj in znotraj. Če je želja tujih državnikov, da bi bila Jugoslavija močna in velika,
ali se bomo potem sami pred svetom osmešili ter mesto gradili, razbijali svoj Listen dom? Zato vsi, ki so dobre volje, mali in veliki ljudje, brez razlike stanu in prepričanja, vsi, ki želijo zvesto služiti državni ideji — ne samo stranki — vsi nai se zavedajo velikega in resnega trenutka, ki bo mejnik v naši državni in narodni zgodovini, ter dne il, decembra t. 1. oddajo svoje glasove za vlado miru, reda in poštenja, vlado dr. Milana Stojadinoviča in našega preizkušenega voditelja dr. Antona Korošca.
Naj živi naša narodna in državljanska zavest! Naj živi vlada dr. M. Stojadinoviča! Naj živi velika in močna Jugoslavija!
V zarji zmage
Volilna borba se približuje svojemu zaključku. Ze danes pa jte vsakemu jasno, da bo zmaga liste dr. Stojadinovič-Korošec mnogo večja kot se je prvotno pričakovalo.
Dosedaj še nobena vlada v Jugoslaviji ni mogla pokazati na tako delo in tolike uspehe kakor je to mogla storiti sedanja vlada.
Rešila je državno gospodarstvo poloma. Dvignila narodno blagostanje. Kmeta rešila dolgov in davkoplačevalca previsokih bremen. Odpravila nezaposlenost. Dvignila delavske rneade. Samo v Sloveniji se je izplačalo 90 mil. din na mezdah več kot preje. Z dvigom delavskih mezd na jugu jle ustavila katastrofalen dotok delavskih mas iz južnih krajev v Slovenijo in odpravila pretečo nevarnost preselitve industrije iz Slovenije v južne kraje. Kaj bi počelo naše delavstvo, če bi mu še nadalje kvarili južni bratje mezde z nižjimi ponudbami. Kam bi šli naši delavci, če bi se industrija preselila' Vsem tem velikim nevarnostim se je vlada znala izogniti in ustanovila tudi na delavskem trgu znosne razmere.
Naša Gorenjska Se posebej uživa blagodati pametne gospodarske in socialne politike. Lesna industrija je oživela. Gradijo se ceste, javne zgradbe in zasebna podjetnost je zopet v razmahu. Kdor je priden in varčen, gleda z zaupanjem v bodočnost.
Sedanja vlada je v tem kratkem času poskrbela že za mnogo kategorij onih, ki so bili v starosti in onemoglosti brez lastnih sredstev. Starostno zavarovanje delavstva in invalidski zakon sta zelo veliki dejanji, da jih vsa čveka rija nasprotnikov ne more spraviti s sveta.
In v bodočnosti? Ali pameten človek more dvomiti, da bi ta vlada ne imela resnega namena pa tudi dovolj sposobnosti, da reši vprašanja uradniških plač in mnogo drugih Se nerešenih vprašanj? Ako morda kdo misli, du je v naši državi možna solucija s kako dric" skupino. Resen in pameten človek nobtvjen.
Krono vsem uspehom pa si je vlada priborila s svojo zunanjo politiko. Lahko mirno povemo — in kdor je bij v ponedeljek na kranjskem trgu, je to izvedel iz avtentičnih ust — da se Slovenija mora zahvaliti le, trezni in dalekovidni politiki vlade, da ostanemo Slovenci še nadalje v svoji lastni svobodni državi. Na naših mejah je mir iu mir še ostane, pa naj drugi delajo kar hočejo.
Od vlade, ki je znala urediti uaše težke razmere s sosedi, smemo puč pričakovati, du bo znala urediti razmere tudi v notranjosti. Vprašanje najširših samouprav bo rešeno na zadovoljiv način, pa naj. sedaj pred volitvami Maček izjavlja kar hoče. Mi vemo, da bo po volitvah računati z »dado JRZ in bodo računali z njo tudi bratje Hrvatje.
Vse to ve pri nas že vsak političen otrok. Zalo pa prenio s toliko samozavestjo In zaupanjem v volitve. Narod instinktivno čuti. kje je njegovo mesto. Nič nus ur moti. če se
to pot posamezniki ie ne bodo mogli otresti starega tkzv. naprednjakarstva ter bodo zopet svoje boljSe prepričanje ali ostali doma ali pa dali celo zaupnico izdajalcem slovenskega naroda in njegovih koristi. Veseli nas pa, da vidimo mnogo že iztreznjenih intelektualcev in pripadnikov drugih stanov, ki mislijo z lastnimi možgani in ki brez pridržkov izrekajo priznanje delu ia uspehom sedanje vlade. Pokazali bodo z glasovanjem, da njim ni sama za besede, ampak tudi za dejanja. Po dejanjih sodimo sedanjo vlado, po dejanjih in ne besedah bomo sodili tudi te po volitvah.
Kaj pa nasprotniki' Na uspehe svojih vlad ne morejo pokazati, ker jih ni ali pa so v pri. meru z delom sedanje vlade tako malenkostni, du jim ne kaže na nje kazati. Pohvaliti bi se pač mogli s terorjem in nasiljem, s korupcijo in zavoženim gospodarsvom, ako bi taka hvala pri volitvah kaj zalegla. Programa nimajo ogenj. Zakaj spoštovanje' Od spoštovanja pa skupnega. Pravijo, da spoštujejo program drug drugemu. Njihovi programi pa so kakor voda m tudi volilci nimajo ničesar. Pošla so jim vsa poštena agitaticna sredstva. Zato so zagrabili *a edino sredstvo, ki jim je še ostalo to je ~ laž. Grmade najgrših laži trosijo med volilce, samo da bi enoto, ki ti jo je slovenski narod z dolgoletnimi napori ustvaril, če že ne razbili pa vsaj malo odkrhnili. Politični mrtvaki hodijo okrog in lažejo samo zato, da bi, kakor sami pravijo, vsaj malo „klerikalcem" pona-gaj'ali. Da bi zmago preprečili, tega sami vet ne upajo. Da taki nesodobni politikanti nimajo več pri volitvah sreče, jte pač razumljivo. Laž ima kratke noge.
Poznamo pa nekatere plačance tako dobro, da že sedaj lahko povemo, da bodo ti deloma iz Zagreba deloma iz Nemčije plačani agentje skušali še zadnji trenutek pred volitvami oziroma na dan volitev z raznimi lažmi zadržati naše ljudstvo od glasovanja. Ne verujte nobeni vesti, ki jih ne bi mogla naša organizacija potrditi. Vsakega razširjevalca neresničnih vesti pa takoj razkrinkajte.
V posebno zadoščenji; pa nam je, da se je poskus zanesti v naše vrste zmedo popolnoma ponesrečil. Čimdalj je trajala volilna borba in Čimveč shodov so ti ljudje napovedali, tembolj se je ločila nevažnost kakega zakotnega uspeha. Predsednik kranjske JSS se je rotil, da bo ..klerikalcem" že poka2a). Po volitvah bosta s Čolnarjem Lojzetom pač morala poiskati drugega in drugačne kandidate, kakor sta Križnar lomaž in dr. Mohorič ter napraviti druge načrte, kot so bili dosedanji, sieer lmstn ostala popolnoma sama s svojo ..ljudsko fronto".
Zarja obeta lep dan. Nočni ptiči se bodo umaknili dnevu, Ptice pevke pa se oglašajo I veselim žvrgolenjem in radostjo, da bodo mogle doživeti Vzhod lonca. Tako se tudi mi radujemo obetajoče se velike zmage slovenskega ljudstva,
Vsa Gorenjska naj odmeva 11. decembra: Volim listo dr. Stojadinoviča!
STRAN 2
►GORENJEC«
Tomaževe besede in dejanja
Škofja Loka v taboru dr. Korošca
Pravi obraz Tomaža Križnarja vam bomo pokazali, da ne boste verjeli njegovim vabljivim besedam in obljubam.
Tomaž Križnar, kmet nu Okroglem, je kot poslanski kandidat popolnoma nov in še nepoznan človek. V Naklem
t'e pa že dobro znan. Zlasti iz onih let, o je <lovenski narod krva>el pod bičem najhujšega terorja, kuterega je v Naklem vihtel zaslužni Tomaž Križnar. Ta se je sedaj, ko je potegnil i volilna tapa, na hitro roko spreobrnil po Kra-merjevem zgledu iz najhujšega centralista v največjega borca za demokracijo in avtonomijo, v iskrenega prijatelja vseh zatiranih, v edino res.Kiiegi borca za najsvetejše svetinje shvea-skega naroda. Res mu je včasih nerod-
zasluge" izmišljene ali pa naravnost u-kradene. Seveda ima Tomaž tudi svoje resnične zasluge, o katerih pa najraje molči. Bilo je leta 1933 spomladi, ko je Tomaž kraljeval v Naklem kot novoizvoljeni župan in so se njegovi uial.ki v v Ljubljani že začeli pripravljati na znamenite volitve. Tedaj je lepega dne dobil nepričakovan dar 3.000.- din kot podporo za brezposeme, za javna dela. Ves v skrbeli je šel takoj na inspekcijsko potovanje po svojem kraljestvu, da ugotovi, kje so potrebna kakšna javna dela. Prehodil je celo svoje kraljestvo — vendar zaman, ker je bilo povsod vse v najlepšem redu. Šele prav na koncu zadnje vasi, tukorekoč že na meji, je pri svojem zvestem oprodu ugo-
no, ker hi moral govoriti o krivicah, ki  tov||t ^a »bo treba nekaj narediti . jih je sam zagrešil — ali ker ima močne živce, veliko prenese in mu to ne dela posebnih težav.
Kadidat mora biti priljubljen pri ljudeh. Ker Tomaž nima resničnih lastnih zaslug, si je prilastil tuje zasluge, nekaj svojih dobrih del si je pa gladko izmislil in sedaj z njimi radodarno polni ušesa ljudi, ki so tako usmiljeni, da ga poslušajo. Morda bo pa le kdo tako naiven, da bo verjel, si misli zvita buča Tomaž in krepko laže o svojih dosedanjih in prerokuje o bodočih, še večjih zaslugah za mili slovenski narod. Tri zasluge si Tomaž posebno lasti.
1) Okroglanski vodovod,
2) železniški nadvoz,
3) most v Želinu.
Če pa stvar nekoliko natančneje pogledamo, vidimo, da je stvar v resnici čisto drugačna, kakor pa Tomaž pripoveduje.
Še največ zaslug ima Tomaž morda res pri vodovodu, a vendarle veliko manj. kot si jo sam lasti. Resnica je taka: Bivši župan Marinšek Janez je s pomočjo bivše SLS in zlasti po prizadevanju pok. monsig. Tomo Zupana izposloval podporo 29.000 din od takratnega oblastnega- odbora, katerega predsednik je bil sedanji naš ban dr. Marko Natlačen, ki je sam osebno prišel gledati teren in tudi ob tej priliki obljubil potrebno podporo. Križnar ni niti s prstom mignil v dosego te podpore, še inanj, niti vedel ni zanjo, ko je bila že v občinski blagajni, ker je župan ni smel izplačati dokler niso bili načrti gotovi. Vsa njegova zasluga pri vodovodu je v tem. da je župan njemu izročil denar in da je on vodil vsa dela pri gradnji vodovoda, ker so mu to nalogo poverili vaščani. Danes si seveda lasti vse zasluge edino on — vedno pa pozabi dodati, da še do danes, ko je vendar minilo že nad 6 let, ni predložil obračuna — ker je menda pozabil.
SlOVencM Kdor je za mir in blagostanje, voli ti. decembra dr. Stojadinov ćevo listo!
Druga „njegova" velika zasluga je most nad železnico v Temniku. Tudi to je za vas Okroglo velika pridobitev, ker sta bila z njim odstranjena dva strma klanca in tako ustvarjena dobra zveza z državno cesto. Res je Tomaž sprožil to zamisel, kar mu vsi radi priznamo. On je vodil to akcijo, dokler je šlo le za besede. Toda, ko je bilo treba začeti z dejanji in žrtvami, se je Tomaž umaknil lepo v ozadje — da drugih ne bi oviral pri delu. Za Tomaža je namreč dovolj, da je govoril. Da danes ta most stoji, ima največ zaslug pač Lojze Bukovnik, ki je kot predsed-sednik vaškega odbora letal od vrat do vrat, da je izposloval potrebne podpore. Največ dela in denarja je vložil v to gradbo, tako, da mu Okroglanci zlepa ne bodo dovolj hvaležni — in vendar se on zaradi tega ne baha in ne hvali,
Enč pa je to delo zopet prevzel Tomaž, i se je takoj ob otvoritvi mostu priri-ni) v ospredje in na govorniški oder.
še en most je ..zgradil" Tomaž. Stoji v gozdu v ?elinu. Zanj se je uporabil denar, ki je prišel od lova. Več let je bivši župan Marinšek zbiral ta denar ko ga je dovolj zbral, je zopet prišel Tomaž, ki je dosegel, da je bil leta 1932. župan razrešen in na njegovo mesto imenovan on, — današnji veliki in iskreni borec za demokracijo. Nato je kot župan razpisal gradnjo mostu in z enim samim podpisom si je tako priboril to »velikansko zaslugo", kakršne še ne pomni svet. Tako vidimo, da so   vse Tomaževe
svetovala sta se in prišla do zaključka, da bo denar najlepše naložen, ce ta zvesti oproda na svojem dvorišču naredi škarpo, ki jo je bil že tako potreben. Ni ju motilo dejstvo, da je bil denar dodeljen kot podpora za brezposelne in namenjen za javna dela, saj sta vedela, da ne bo treba polagati računov. Sicer so bila pa tedaj javna dela nekaj tako novega in redkega, da naša junaka pač nista mogla vedeti, da so namenjena za javno korist in ne v izključno korist posameznih privržencev.
Menda ni treba še posebej pripominjati, da je po pameti računano, nekaj denarja moralo ostati, da pa je ta denar skopnel ali kaj, ker v občinskem knjigovodstvo ni evidence o njem. Ker se tedaj Tomaž še ni tako iskreno poganjal za demokracijo kot danes, je umi j ivo, da glede te podpore in njene uporabe ni obvestil niti občinske uprave. Čisto umljivo, čim namj je deležev
— tem večji so. Še ena podpora je, o kateri pa Tomaž
v svoji skromnosti najraje molči. Bilo je že pred leti, ko je tudi takole za volitve dobil kot ugleden občinski voditelj bivše samostojne kmet. stranke, pošiljko 500 kg koruze z nalogo, da jo razdeli med potrebne volilce. Najbrže je bilo tudi zapisano, naj po svoji uvidevnosti izbira med potrebnimi reveži. Pravimo, najbrž, ker ne vemo natančno. Vemo le to, da je zopet upošteval preizkušeno resnično nadelo: Čim manj deležev — tem večji so, in koruzo delil le na dva dela: štirideset kg za kokoši uglednega somišljenika, ostalih 400 kg pa za lastne prašiče, da so se za božič bolje opitali, ker so bili reveži gotovo že sestradani. Škoda, da tega da-i.es ne moremo več ugotoviti, upamo pa, da je Tomaž, ki je brihten, pravilno delil. Če pa že ne pravilno, pa gotovo koristno — vsaj za svoj žep.
Še eno zanimivo lastnost ima Tomaž. Pri vsakih volitvah ima namreč nov „gvant". lak dogodek je pri njem podlaga za štetje časa in določanje velikih političnih dogodkov. Volitve so zanj torej nekaj zelo koristnega, saj mu vedno vsaj za nekaj časa pomagajo nn konja. Še posebno pa si bo opomogel sedaj, ko je tako visoko pogledal
— zasedel bi rad kar poslanski stolček. Če se mu te prelepe sanje uresničijo, bo velik gospod, takorekoč minister in narodni voditelj... Za vse to pa je treba nele nove obleke, katero je seveda tu* tudi sedaj takoj dobil, ampak tudi o-bilo denarja — zato ni čuda, ako ljudje, ki nekaj vedo, govore o lepih številkah, kar o 20 tisočakih, resničnih tisočakih, katerih ni gledal le v sanjah.
To je torej Tomaž Križnar, kakor ga poznamo v Naklem, kjer ga vsak dan vidimo. Vemo, da ga razjeda hrepenenje po nečem višjem — vsaj po poslanski časti, po plači seveda še bolj; vemo pa tudi, da so to nemogoče želje, ki se ne morejo in ne smejo uresničiti, saj bi njihovo uresničenje pomenilo začetek konca.
Slovenci potrebujemo poštenih in sposobnih poslancev, ki bodo delali za narod in ne zase, ki bodo res zaslužni borci za narodove pravice, da jim ne bo treba izmišljevati si zaslug ali jih celo drugim krasti. Naklanci, ki Križnarja poznamo, smo se brez težave o-dločili, vsi drugi, ki Tomaža Križnarja doslej še niste poznali, premislite dobro, kdo in kaj je Tomaž Križnar. Spoznajte njegov pravi obraz, ki ga skriva pod krinko, da bi nas preslepil in se po naših hrbtih povzpel na konja,, da bi nas nato — v zahvalo — zopet bičal in precranial, kakor je delal to pred leti. Odločite se in nam sledite, da dne 11, decembra složno glasujemo za politiko našega edinega narodnega voditelja dr. Korošca.
1. decembra mora odnesti naš slovenski voditelj dr. Anton Korošec v našem okraju svojo najsijajnejšo zmago. Doseči zmago naj-nmnj 80°,'o vseh oddanih glasov to mora biti naš cilj. Vsak naš človek mora na volišče. Kdor bo ostal doma, je isto, kakor bi volil nasprotnika. Mi se moramo izkazati hvaležni svojim voditeljem, ki so za naš mladi okraj prav v zadnjih letih storili toliko, kot še nikoli. Lahko trdimo, da je naš okraj <sedaj pod JRZ eden izmed najlepše razvijajočih se okrajev. Ali naj ves gospodarski, kulturni, prosvetni in drugi razvoj ustavimo s tem, da glasujemo za take ljudi, ki ne pomenijo nikjer nič in nam niso še nikdar ničesar drugega dali, kakor po grbi za časa diktatorskih vlad? Vsak kdor želi, da se naš okraj, posebno pa še Škof;a Loka, čim lepše razvije prav v vsakem oziru, bo v nedeljo gotovo oddal svoj glas za listo JRZ z nosilcem dr. Milanom Stojadinovičem na čolu ter ža našega okrajnega kandidata
prof. Ivana Dolenca,
Kdor voli Mačka, naj vzame hrvaško torbo in naj gre, na hrva« ko!
Vsi ga poznate, posebno še sedaj, ko ste posečali shode JRZ po oheh dolinah, po mestu in okolici mesta. Je poštenjak, da malo takih, visoko izobražen, a vseeno prepro-t in povrhu tega še naš domačin iz naših hribov. Le takemu možu smemo zaupati, le tak bo znal braniti našo težko priborjeno samostojnost, da Loka ni več pastorek, ampak enaka med enakimi. — Zato
tujca ne bomo volili!
JNS, ki doma v svojih lastnih vrstah ni mogla dobiti kandidata ker njeni zrelejši člani vidijo vso vrtoglavo politiko d. Kramerje in drugih ..fiirerjcv" in ker ni nihče od njih maral mazati imena s tem, da bi se zapletel v mačje mreže, je sprejela prvo ponudbo, ki je prispela in postavila za naš okraj tistega, v svojem domačem okraju tako osovraženega Albina Komana in ga je dala nam škofjeloškim volilcem v prebavo. A že danes povemo, da ga naši volilci ne bodo prebavili temveč ga izločili kot neužitno hrano pač zato, ker je liil kot poslanec zvest zagovornik tistih, ki so izjavljali, da so šenčurski obtoženci in z njimi mi vsi zadnji ostanki pasjega plemena, zato ker je zagovarjal tiste, ki so iz naših čitank trgali najlepše Cankarjeve sestavke, ki so opevali lepoto naše materne zemlje, zato, ker je glasoval v parlamentu, da se izženo jezuiti, naj se cerkev loči od države, zato, ker je glasoval proti konkordatu, zato ker je osebni nasprotnik našega okra;a enako kot njegov vodja Pucelj, zato, ker za prejšnji svoj okraj ni še prav nič naredil — še manj pa bi za našega in končno zato, ker nam tujec ne bo rezal kruha — ker bi ga nam rezal pretanko. In kon-
čno mu bodo naši volilci pokazali hrbet tudi zuto ker sc je hinavsko skril za hrbet federalista Mačka.
Spanovem Lojzku se slabo godi.
Dr. Miha Krek je na shodu v Društvenem domu dejal: „Nevem, ali je vodil te ljudi napuh, ali se jim je zmešalo ali kaj mislijo, da znajo bolje voditi slovensko politiko, kot naš voditelj dr. Korošec." Tudi mi ne vemo, katera od teh dveh lastnosti je vodila g. llartma-na Lojzeta, da je šel na Mačkovo listo kot njegov kandidat. Res, zelo se čudimo. Pravi, da se bori za federacijo! Prosim vas, v družbi z Kramerjem Zivkovieem in Komanoui?! Priredil je že nešteto shodov po mestu in deželi, a vedno se jih udeležujejo samo eni in isti Hud je in to so najvidnejši odborniki J3/. iz tovarne „Šešir" in en sezonski delavec. To druščina ga posluša kar naokoli brez konca in kraja. Tu pa tam pa še kak pijanček, ki se slučajno priguga v gostilno. Vendar je pa postala agitacija te družbe precej izzivalnu, zato so naši fantie in možje razbili sliodo v soboto v Plevni in na kolodvoru, v nedeljo pa pri „Frtunovcu" v Stari Loki. Gospod kandidat in njegovi spremljevalci so sicer spreminjali barve, ali pomagalo ni nič. — Omenili smo že, da najvidnejši odborniki tukajšnje JSZ najbolj zagrizeno agitirajo za Mačkovo listo. Vemo, iz kakšnih razlogov in kdo jih je k temu pozval. Vemo, da JSZ v Ljubljani dela z vso močjo in skuša potegniti vse člane za seboj v družbo s framazoni in komunisti, orjunaši in fašisti, morilci in batinaši.
Delavci, ne sledite zapel ji vcem!
Nobenega dvoma ni več, da so se na vodstvo JSZ vrinili ljudje, ki nikakor nima:o več legitimacije voditi te v bistvu krščanske delavske organizacije. Strokovni tajnik Peter Rozman je povedal jasno in določno, kar smo že davno slutili vsi. Vodstvo JSZ ni več krščansko, ampak je samo socialistično. Konec je skrivanja za dr. Krekovo osebo. Če bi bil on živ, bi pometel z niimi tako, da bi od njih v organizaciji ne ostalo nc duha ne sluha.
Tudi delavci morajo biti skupen člen "Io-venstva in gorje tistim, ki skušajo ta člen odtrgati.
Vsi delavci, ne samo tovarniški, ne verjemite tistim, ki so vam lagali o mrtvih in ranjenih za časa tekstilnega štrajka. Lažejo vam tudi sedaj.
Ob teh volitvah, ki naj bodo vaš prvi glas povejte, <ln nočete s tistimi, ki So iz nekdaj krščanske delavske JSZ napravili varno zavetje za fašiste in komuniste. Pove'te jim s tem, da ne. boste volili ne njih, ne njihovih komunističnih in framazonskih tovarišev, ki pa za delavca niso imeli drugega kot spredaj medeno besedo zadaj pa bič in puško — pod katere streli je padel rudar Fasin, ampak volite JRZ, ki je v kratkih letih uzakonila že toliko socialnih zakonov delavstvu v ogromno korist.
Če hočemo, da bo naš okraj res napredoval moramo vsi kot en mož oddati svoj glas za našega kandidata
prof. Ivana Dolenca
Delavci! Nobena vlada v naši državi še ni toliko storila za delavstvo kot sedanja. Zato volite vsi kandidate JRZ.
POZOR!
Krajevne organizacije JRZ prosliimo, da nas sproti obveščajo o volivnih rezultatih z dežele. Če mogoče, nam sporočite rezultat vsako uro. Kličite telefon Kranj št. 89, ali pa pošljite kurirja.
Poskrbite, da bo na voliščih red in mir. Ne dajte se izzivati od nasprotnikov, ki bodo poizkusili vse, da vas pre-
Elasi jo! Ne pustite se begati od laži, ki odo zadnje dni pred volitvami krožile po vsej državi! Bodite samozavestni! Vlada bo zmagala, četudi nasprotniki trde nasprotno. Bodite mirni! Vlada bo po volitvah v vsakem slučaju nadaljevala svoje započeto delo. Kakor ste vztrajali pod hudim pritiskom prejšnjih režimov, tako odločno pokažite, du sie. ostali zvesti svojim načelom in svojim voditeljem. Vsi do zadnjega na volišče! Nihče ne sme ostati doma.
Če bi se kje pripetil slučaj, da bi Vas nasprotniki dejansko napadli, da bi begali volilce, ali da bi ovirali volilce pri dostopu na volišče, javiti takoj slučaj orožnikom. Obenem obvestite takoj našo pisarno v Kranju. Leta, ko so nas nasprotniki zatirali in teptali, so minila. Sedaj se ne pustimo od nikogar tlačiti, kakor tudi mi pusiimo vsem nrn-stost.
Skrbite zlasti, da našo okrajno pisarno čimprej obvestite o končnem rezultatu.
Vsi nn drlo za čim častnejšo /nago!
Tomaž Križnar
in delavstvo
Tomaž Križnar danes delavstvu prisega in zagotavlja, da more biti edino on njihov pravi zastopnik, da edino on razume njihovo trpljenje in da bi se edino on zanje, kot bodoči poslanec mogel s pridom zavzemati in jim priboriti raznih ugodnosti. Govori s takim ognjem in navdušenjem, da bi nepot-učen človek, utegnil misliti, da mu vse te besede vro iz dna srca. V resnici pa je to le njegova taktika. Delavci, ozir. njihovi glasovi pri bodočih volitvah so njemu le sredstvo, da bi se z njihovo pomočjo po delavskem hrbtu povzpel na poslanskem stolčku.
Poglejmo, kakšno je bilo Križnarje-vo mišljenje o delavstvu pred leti, ko se mu niti sanjalo še ni, da bi kdaj mogel kandidirati za poslanca! Bilo je na političnem shodu bivše ^ samostojne kmet. stranke, ki se je vršil v gostilni pri Janu Zadrago. Nekdo je med drugim vprašal, kakšno je stališče novoustanovljene samostojne kmet. stranke do delavstva. Pa je vstal Tomaž Križnar in mu odgovoril sledeče: „Mi delavca sploh ne poznamo. Mi poznamo le poljskega delavca in ta je na štirinajsti točki naših pravil." Tudi pozneje je še velikokrat v besedi in dejanju pokazal« da je prepričan kmetijec, ki ne pozna in ne upošteva nikjer nobenega drugega stanu, najmanj pa še ubogega delavca. Tako se je nekoč zgodilo, da je v času, ko je on v Naklem kot novoizvoljeni župan strahoval vse poštene ljudi. Prišel je k njemu ubog, bolan delavec
»GORENJEC'« wmmmmmmmmmmmmmmm m
STRAN 3
in prosil podpore, da J>i JbAO|«l r»HUi v ljubljansko bolnišnico, Tonj*z imi je pa
zabrusil: „Če hočeš hrt1 dol, $1 ne jI peš!" Zopet ob drugi priliki je očital na seji Mlekarske zadruge v .\uklein. da je pri tem obratu prevelik^/*ežiju in da je treba zmanjšati si rojSj^e" Predlagal je, naj se delavcem zmzTj'tV plače, češ da so previsoke,
Vse to je govoril on seveda takrat, ko še ni vedel, da bo kandidiral za poslanca in ko se mu torej še ni bilo treba ozirati na delavske glasove. Danes seveda govori vse drugače in se hlini, zlasti delavstvu,' da bi ga ujel v svojo mrežo. Vsak pameten človek pa ve, da je Tomaž Križnar- sicer menjal besede, da pa je v bistvu ostal starega prepričanja in da bo to svoje prepričanje tudi pokazal.
Toda mi bomo ostali previdni in se ne- bomo dali zapeljati njegovim sladkim besedam, čeprav nam obljublja svetle gradove v — oblakih. Mi bomo podpirali ljudi, ki so nam z dejanji dokazali, da delajo za nns, zavrgli pa bomo hinavce, ki se nam samo — .
jo celil rane, ubogim strganim škarpom, kuj ti „poslanski stolec je visoko, a Kcograd je daleko."
če voliš Mačka voh« živ-
kovica - dezerterja Billtga -komunista Topalovića. To pa gotovo ni tvoja želja I
Tomaž Križner in „samouprave
Kandidat kranjskega okraja na Mačkovi listi, po veselih zgodbicah dobro znani sicer politično nenevarni in do-sedaj že številnim strankam pripadajoči Tomaž Križnar je,s svojim namestnikom, baje poklicnim novinarjem — na Primskovem ga poznajo samo kot „šuštarja" — Bajdoin, poslal volilcem kranjskega okraja volivno proklamacijo, v kateri pravi, da je ,.na željo velike večine volilcev kranjskega okraja sprejel kandidaturo na Mačkovi listi." Ta njegova trditev bo kar držala, kajti velika večina volilcev bo glasovala za Tomažu nasprotnega kandidata."Ta velika večina *e namreč ravno .veseli, da ima opozicija takega kandidata, ki ni niti najmanj nevaren,<da bi mogel ogrožati zmage JRZ*.
Druga reč je pa z obljubami, ki jih volilcem obljubljata Tomaž. Križnar in ..novinar" Bajd. Pravita namreč, da bosta izposlovala najširše samouprave. Tudi to radi verjamemo, kajti po volitvah bosta kandidat,in njegov namestnik vsak zase uživala res najširšo samoupravo. G. Tomaž bo še nadalje O-stal vrl gorenjski oratar, ki bo na svojem posestvu gospodaril po mili volji, njegov namestnik pa bo lahko še nadalje nemoteno pisal članke v „Delavsko politiko" ter z usmiljenjem in ljubezni-
Voditelju v pozdrav
V ponedeljek je prihitel v naše mesto notranji ministere g. dr. Anton Korojšec. Tedaj smo se nehote spomnili na slovesen sprejem, ki ga je g. minister doživel v Kranju pred 20 leti in sicer 21. septembra 1918. leta. ko ga je navdušeno pozdravil tedanji župan g. Pire Ciril in imenoval dr. Korošca „našega slovenskega voditelja in jugoslovanskega apostola". Prav s temi besedami je tudi zadnji ponedeljek junaško pozdravil notranjega ministra simpatični ljudskošolski deklamator llerlec Janezek.
Gospod minister, Bog vas živi!
Pred leti dvajs't ste Kranju bili „apostol drag, voditelj mili." ker domu ste pomagali v sili.
z očeti ste hrabro se bojevali, pa matere nam za prostost užgali. da smo otroci — v zlati zori vstali.
Duj Bog, da slogo še nam daste, da dom v zdravju k moči zraste! Gospod minister, ves čas — danes zopet
|— naš ste!
V senci komunistov
V petek zvečer se je vršil v gledališki dvorani Narodnega doma v Kranju volilni shod Združene opozicije, na katerem so se govorniki mučili ljudem pokazati nekaj, česar ta pisana politična družba nima, namreč program in delo, ki so ga tisti politiki, ki tvorijo današnji konglomerat te družbe ali bolje rečeno „političneg bastarda" izvršili odnosno ga bodo izvršili v bodočnosti Res, zelo nehvaležna naloga iti na fronto brez streliva.
Dvorana je bila dobro zasedena od ljudi raznih političnih prepričanj, ki so prišli, ali da se ob besedah govornikov navdušijo za volilno borbo, aH da nn-pasejo svojega ..firbca". Za red so skrbeli predvsem znani komunistični obrazi, ki so se tega shoda polnoštev ilno udeležili. Dosedaj smo poznali „kmetij-ce" po tradicionalni zeleni barvi, tokrat
pa je g. senator iz Vel. Lašč govoril ohdan od rediteljev z rdečimi trakovi. Kajpada so ti reditelji iz tabora, kjer se pridiga o ..bratstvu" in ..enakosti" skušali medklice drugače mislečih parirati s pestmi, ker jih govorniki z uma svetlini mečem niso mogli. Oh tej priliki moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da se oni, ki so poklicani za red in mir tet varnost vseh državljanov, niso bali javno pokazati svoje notranje prepričanje, ter se spozabjli tako daleč, da so nekaterim našim ljudem javno grozili. Upamo, da bodo ti ljudje dobili primerno in izdatno lekcijo, kako je treba služiti domovini in narodu in ne svojim bodisi takim ali takim nagnjenjem.
Poleg „velikega kmetskega prijatelju" iz Vel. Lašč je seveda govoril tudi kan didat Tomaž iz Okroglega, ki ni naredil velike škode. IVi pa povedal, koliko ima že podpisov, da bodo zanj volili. Mislimo, da so tudi tisti, ki so se svo-ječasno podpisali, da bodo samo njega volili, prepričani, da je taka obveza vredna ravno toliko kot lanski sneg.
Poleg njega je govoril tudi še g. inž. G ros, velik nacionalist. Čudimo se, da si ta gospod spričo svoje velike nacionalnosti ni dal že uradno popraviti svoj nejugoslovensko zveneči priimek v pristno nacionalno: Veliković ali pa celo Mnlič, ker velik ravno ni.
Tedaj shod ni imel za opozicijo dobrih pa tudi za vlado ne slabih posledic, pač pa so mnogi kljub temu, da se je vršil zvečer, lahko videli, v kakšni pisani družbi so se znašli. Vsi danes prav dobro vedo, kaj je to jugoslovanska združena opozicija:
Hromo politično telo. ki vsebuje: mu-tasta Mačkova usta, Kramerjeve politične možgane. ..daljnovidne" Pucljeve oči, Jevticeve čiste roke. nn šibkih nogah Zivkovičeve škornje, tankovestnosi srca bivšega policaja Veije Popoviča. unitarističnost Jovana Banjanina. sepa-riiizem preganjenih hrvatskih „punk-tašev"", ter siguren korak „čistokrvnih Slovencev", ki kakor senca capljajo . tem političnim strašilom. Kdo bi si mislil, da bomo imeli to leto kar dva pustna dneva.
Uganka
Na Primskovem živi,
ne dela, ne trpi,
ni pensrijoniit,
ni farški in ,.ne komunist",
le primskovska politika
razkošno ga redi...
(■pfcg   1W(|5|0(I   UjiđAOll    I'|,)|JIU11Z| :a,iiis.)u)
IZJAVA.
/. ozimni na razne govorice, ki so nastale radi mojega zadržanju za predstoječe volitve lt. decembra t. 1. si štejem v dolžnost, du dam sledečo javno izjavo.
Kot zuvedea Slovenec bom šel na volitve II. decembru t. 1. z večino slovenskega narodu in bom glasoval za državno kandidatno listo g. dr. Stojadinoviča-dr. Korošca v prepričanju, da s tem glasujem zu slovenski katoliški pro gram in s t eru tudi dokažem, da sem ostal zvest pristaš dr. Korošca in zaveden član slovenske katoliške skupnosti.
Tako bo ostalo prazno veselje in upanje vseh nasprotnikov slovenstvu, ki so si že meli roke od samega veselja ker so pač mislili, da me bodo pri teh volitvah lahko prišteli med svoji pristaše.
Tovariši, delavci! Pridružimo se vsem slovenskim delavnim stanovom in tako podprimo našega narodnega  voditelja dr. Ant. Korošca.
Ipam, da bodo mojemu koraku sledili še \ si ostali zavedni slovenski katoliški delavci, ki so do sedaj še omahovali. Zavedajmo se starega pregovora, ki pravi: Sloga jači, nesloga tlači]
Zorman Rudoll, 1. r. predsednik obrat, zaupnikov JSZ za kranjski okraj in predsednik J. S. Z. v Šenčurju.
Po drugih osebah sem zvedel, da sem za volišče v Preddvoru imenovan za namestnika predstavnike liste Združene opozicije in sicer za njenega kandidata g. dr. Jakoba Mohoriča.
Ker se je to zgodilo brez moje vednosti in proti moji volji, izjavljam, da nisem nikdar pripadal strankam, ki so se zbrale na sedanji Mačkovi listi, ter da ostanem vedno kot doslej zvest pristaš JRZ in našega voditelja dr. Korošca. Z ostalimi, ki na tak način love svoje pristaše, pa nočem imeti nikake-ga opravka.
Tupaliče pri Preddvoru, 5. dec. 1938.
Dolinšek Janez, 1. r.
Podpisani Josip Weiseisen, posestnik na Zg. Beli št. 5. p. Preddvor sem zvedel, da sem določen za predstavnika lisic Združene opozicije na volišču v Preddvoru in sicer za kandidata dr. Jakoba Mohoriča.
S tem izjavljam, da se je to zgodilo proti moji volji in brez moje volje ter da gornjega imenovanja ne priznam.
Zg. Bela pri Preddvoru, 5. dec. 1938.
Josip Weiseisen, 1. r.
Kdor bo pri volitvah
ostal doma, ni nič boljši od izdajalca slovenskega naroda!
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 141* v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
Jerca jc storila po starem običaju in je i mehkim, tihim glasom zupela staro pesem:
„Le urno, le urno s<> suči kolo. da spredem, nevesta, si nitko tenko. Mlad tkalec 'z nje sfkal mi rjuho bo ročno, da z njo si pogrnem posteljo poročno."
„Kolovrat se ti dobro vrti, peti pa ne znaš, kakor je znala Minca," jo je ljubeznivo dražil Miha.
Rudo je fanta po strani grdo pogledal. Itud pa na bodočega svaka vendar ni mogel biti. Zato je ruje Jerco povabil-
„Pojdi sem, dekle, boš pila z nami vino."
Jerca je sedla k mizi in srknila komaj toliko vina, da si je zmočila ustnice.
„Za nič boš, vina ne znaš piti," jo je še dražil Miha.
„Boš pa ti boljšo izbral, če jo boš dobil," je odgovoril rado namesto Jerce, ki je bila zelo, zelo zamišljena.
Dan se je hitro nagibal k večeru in oni so se domenili, da mora biti v kratkem pripravljena bula in vse, ker je Rado hotel oženiti še pred s V.' adventniin Časom, Zvezde so že svetile na nebu, ki ga je mrzli veter očistil zoprno megle, ko se je Rado odpravljal in sta sama stala z Jcrco nn pragu.
„Komaj morem verjeti, da se je danes res zgodilo, o čemer prej šo misliti nisem upala, ker, no, ker je bil moj oče tlačan," je rekla Jerca in gledala naravnost v Rado-tove črne oči.
„Lc tiho bodi zdaj, ko se je vse dobro obrnilo. Bal sem se že, da me boš zavrnila."
..Zaslužil si, saj me prej še poznnti nisi hotel."
„Sebi in meni lažeš, Jercn. Ko sem prvič odhajal od vas, sem te imel prav tako rad, knkor te imam zdaj."
Jerca m ti ni odgovorila. Rado bi jo bil r;id objel, u ponos mu je branil ponižati se pred žensko, čeprav bo v kratkem njegova žena. Bil je poč iz rodu Veharjev, kri zal mehkobo. Stisnil je Jeričtio roko in s<- poslovil, očeta in dedov mu je branila, d« bi kdaj nn zunaj poka-
»Lahko noč, Jerca."
..Bog ti daj srečno pot," mu je želela.
Pogledal je v njene oči in je videl v njih sumo srečo bil pa je tudi on srečen in vesel, ko je zajuhal vranca.
VII.
„Leži, leži ravno polje, po polju bela cesta gre, po cesti jtezdi grofov sin oh s srcem, polnim bolečin."
Konjem klecajo od otmjenosti noge, sedla in jermena pokajo, na živalih Bo naloženi težki tovori. Peter, Andrej in Miklavž jezno stopajo zraven konj. Anžon pa poje in ko odpoje se obrne po polju.
„Juhuhu! Juhuhuhul"
Njemu ni mar, du gre s konjli že od Ljubljane brez počitka, ne briga ga jesen, ki ,so bolj in bolj spreminja v zimo. Saj vendar sije sonce in če jv tisto sonce zadnji pozdrav življenja, nič ne de. Polja so res pusta in prazna, mi njih ni plevic, da bi vzdigovale glave izmed zelenega rastlinja in prisluhnile pesmi mladega tovornik*. In nn tiavnikih ni veselih koseev, ki tako rudi odgovarjajo njegovemu vrisku. Skušajo se i. njim v vriskanju, a Anžona ne prekosi nihče, kakor tudi ne zapoje nihče lepše od njega. Anžon je stopil na cesto pred leti, mlad fant z veselo dušo, ki mu je mati težko dajala kruha. In fant si je kmalu prislužil tolarjev, lepih, sivkastih, srebraih. Polno žepe jih je imel, in še materi jih je dujal proč. Ljudje so ga vzljubili in Anžon se jih je navadil, ceslu gu je vubila za seboj in Anžon se je odzival njenemu klicu. 2elel je videti tuje kraje in ljudi. Gledal jih je, pil njih lepoto, u niso ga zvabili, da bi za vedno ostal v tujini. Anžon se je z dobro voljo in s srebrniki vračal nazaj na Kranjsko in se ustavljal v Stražišču, v leseni hiši, kjer so materi lasje siveli in se je sestra Cilka razvijala, kakor rdeča roža. Zdaj je Cilka omožena in mati vabi Anžona. naj se še on oženi na borno kajžo in naj obdeluje tiste uboge njivice, ki se raztezajo za bajto v rebar. Anžon pa noče. On se boji trpljenja v dveh iu roke so mu vajene držati povodec, pokati z bičem, ne zna pa obračati grude Tovornika vabi cesta, ki vsa bela hiti naprej in nnpr:vj, brei konca. Njega zvablju rožmarin na okencu in rdeči nageljni. On živi vrisku in pesmi in jima hote ostati zvest do groba.
Zato Anžon poje, čeprav je poznojesenski dan in se zdi, tla so vrane zakrakule veselju pogrebno pesem. Anžon ve, da I o /daj res nastopil mraz, a puščobe ne bo. Sneg bo, bleščal v soncu. Anžon bo p« vriskal svojo mero naprej, saj oštirji tudi pozimi točijo vino in ker ima priti za zimo zelena pomlad. Zato poje in vriska tovornik, ker je cesta bela, prav tako bela, kakor v poletju, čeprav se je
trava ob njej posušila in se glus pesmi izgublja v pusto otožnost osumljenih polj.
Počasi gredo konji, klecajo že od utrujenosti, ker so tovori res težki. Peter kolne skozi zobe in postrani gleda Aužona.
„Konji so trudni, treba jim bo dati počitka. Čv dopoldne ne bomo počivali, ne pridemo danes k gospodom na Plavž*
..Vidiš, tamle je Radovljica in ob robu čepi Bregarjeva hiša. Prodno pridemo do tja. nam menda vendnr kleke ne bodo popadale in če bodo jih pustimo na cesti, da se spočijejo."
Tovorniki so slujšano vzdihu ili. ko so čuli, da se pri Bregarju odpočijejo in si pri veže j o duše. Pognali so utrnite konje, da bi čimprej prišli v prijazno gostilno. Peter je nehal kleti in je rekel prijatelju:
„Anžoti, zapoj, da bodo Radovljičani vedeli, kdo gro."
,.A katero bi zapel? O županovi hčerki na Koroškem?"
„Ne, Tisto daj o lovcu vrh planine."
„Po boni,"" je pritrdil An/on. Ko so se bližali Radovljici, je res zapel iz polnili prs, da so ljudje stezali vratove skozi ozke line.
..Stoji vrh gore loveče mlad, V dolino se ozira. Še hiše krijile mrak in hlad. pogled očem zapiru." Pel je in pel Anžon, ni mu zmanjkulo sape. Ljudje so pu poslušali in še prodno so prav razločili med tovorniki brdkega  Anžona z modrimi očmi in kodranimi, zlatimi lasmi so vedeli:
..Kamniški Anžon gre! Sumo on tako poje." Tudi Bregar je že oddaleč spoznal po pesmi mladega tovornika.
„IIej, Kamniški Anžon gre", je rekel, pustil vulpeta /igo samega v hiši in je stekel ven nn prag gledat, če se tovorniki že bližajo. Bes, kmalu se je prikazal Anžonov konj. za njim še oni trije in obstali so preti Bregarjeni.
„Bog vas sprejmi, Bog va> sprejmi," jih je pozdruvljal oštir in si me| roki \ mislih pa že prešteval tolarje, ki mu jih bodo pustili.
Vidim, da si še živ. Bregar iu to je prav," gu je fant polrepal po upognjeni rumi.
.,2i\  sem živ, no. komaj da semše."
„Kako to?" Te je kdo po grbi?"
„To pa ne! Starost me da<ie. no. pa nekaj časa. upam. bomo še tovornikom točili vino."
..Nikari še ne umri. nikari. Za v peklo je še vedno dosti časa, drugam pa tuko ne boš prišel."
STRAN «
»GORENJEC«
Babja jezica
Vsi poznate „babjo jezico". Kadar je premalo možnosti v ozračju za sneg, pade na zemljo bela drobna kaša, ki ji naši ljudje pravijo „babja jezica". Takale babja jezica je sedaj pričela padati iz oblakov pofovsko orjunsko fasi-stovskega Ljotićevega Zbora. Možje so si ob pričetku volilne borbe obetali mnogo političnega snega, tako visoko in izdatnega, da bodo' v njem izginile vse stranke, tudi tiste, katerim so do nedavna služili današnji „borci zabrez-slrankarsko korporativno državo", Pa, glej ga spaka! Snega ni in ni. Volitve so pred durmi, mraz je, tako, da zmr-zujejo sami pofovski generali, žametov pa noče in noče biti. V noči od sobote na nedeljo, pa je končno le padla „po-fovsko-fašistično-orjunska" „babja jezica" v obliki malih letakov, ki pa imajo silno široka usta, tako bolestno raztegnjena, kakor puščavskega potnika, ki sredi mirne noči naenkrat zagleda pred seboj bliskajoče se tigrove oči ter se pripravlja na svojo zadnjo uro. Kdor še ne ve kakšna je ta najnovejša „po-gruntacija" naših »nacistov", naj posluša:
Po zboraškem smrtno preplašenem izročilu v naši državi še nikdar ni vladal tak teror in tolika reakcionarnost, kot danes pod današnjo vlado. Kajpada so bili ti kriki groze le glas vpijočega v puščavi, če bi v njih ne bilo posebno povdarjeno, da je najstrašnejši ^trinog današjega »grozovitega režima" sam Bog nas varuj, dr. Korošec. Strah in groza! Toliko je Zborašev, da vlada ne more več vzdržati njih pritiska, zato jih je začela streljati kakor zajce. Gotovo bomo doživeli kmalu, da bodo tudi kranjskem okraju oddani lovski revirji prepolni Ljotićevcev na javni dražbi. Pa kaj samo to. Klerikalni trinogi niso samo lovci, ampak tudi mesarji. Kar trebuhe parajo ubogim zboraškim »kuncem", ki plaho iščejo zavetja s »farbenkanglo" in „nacionalpinslom" v roki po kranjskih ulicah in po najrazličnejših skrivnih stezah, kjer od samega strahu puščajo krvave sledove za seboj. Nikake svobode ni. Zborovanja se ne smejo vršiti. Samo tam, kjer ie za Ljotičev shod dovoljno število ljudi, jim pusti vlada zborovati, tam pa, kjer ni za Ljotiča niti enega glasu, tam pa se shod ne sme vršiti. Ali ni to velika
merno nazivali. Pisali so, oziroma pišati so pustili vsem tistim, ki režejo kruh slovenskim delavcem in ki imajo sicer koga pod svojim vplivom, da jim strogo prepovedujejo, da bi se mešali v volitve, ter na kakršenkoli način skušali vplivati na svoje podložne. Le škoda, da tudi ženske nimajo še volilne pravice, kaj ti potem bi g. »nekronani", ki ga pa sicer prav pošteno »kronajo", pisali na vse „velečasne", „da ne smeju vplivati na kuharice". To bi posebno imponiralo našim „tavarišem" in sodrugom, ki bi se zopet lahko razpisali o »črnem farškem terorju".
Potem so pa »nekronani" vrgli svoj pogled po ■ ;tex tudi tem dali pi-
sati, da morajo biti pridni, sicer bodo po volitvah — če ne zgubijo seveda — postopali po znanem reku: »Ako ne buš dobar, te bom tu kal" I Ej, to so tič ta gospod Mucek tam v Hrvaški metropoli, Čim starejši so, tembolj so korajžni. Leta 1935 so bili ravno za dve leti in pol premladi, da bi upali Jevtičevim oprodam pisati enako junaško »dnevno povelje". Tedaj so rekli, ko jim je gospod Gotlieb Bi-lig ukradel okoli 300.000 glasov, "odnio ga dža-vo iz brda u brdo".
Danes so pa časi drugačni. Z njdmi korakajo ramo ob rami: gospodin Boško Jevtič. »onaJ mali", ki je napisal roman „Dezerter", potem gospodin Pera iz operete »Adieu, mein kleinor
KdOr Želi, da se povrnejo časi orjune In pofovcev, časi zatiranja in preganjanja, naj voli dr. Mačka! Slovenci pa bomo vsi stali v taboru dr. Korošca In mu priborili sijajno zmago!
Gardeoffizier", Jovo Banjanin, popek ia trebuhu jugoslovanskega nacionalizma, gospod Zivko Topalović, onaj „crveni" sa 100.000, pa onaj stari čika Ljuba, Dragoljub a la Moskva. Pižon pa mnogo ostalih, dakle „čista Horvat-ska". Kako bi ne bil človek korajžen ob druščini penzioniranih vojščakov in političnih in-validov, ki so še vedno pripravljeni da posade svoje polomljene ude na mehak ministrski fotelj. Alal mu vera!
Ko so naši srečni prejfiemniki ..Mačkovega testamenta" prebrali poslane vrstice, so rekli: „Bes so tič, tistile gospod Muc tam doli onstran Sotle. Čeprav je sedaj slabo vreme, se mora človek od srca smejati njihovim hrvatskim dovtipom, „kaj so oni gospon tak lepo hecaju"-
ni'-.
o0VlO •» puto*0 \J0SW'
Tedenske novice
VOLILCEM1 Volilna pisarna za one volilce, ki bo-do glasovali na volišču v mestni hiši se nahaja v lokalu g. Petra Mayr. Za volilce, ki bodo glasovali na volišču v gimnaziji, bo pa volilna pisarna na „Stari pošti". Volilci se naj obračajo za pojasnila in event. reklamacije na ti dve naši pisarni.
Veliki vodovod od Preddvora do Kranjn zagotovljen.
Občini Kranj se je posrečilo pridobiti gospoda bana za finančni načrt, ki omogoča takojšnjo zgraditev velikega vodovoda iz Preddvora v Kranj. Banska uprava je licitacijo' za dobavo cevi že razpisala. Cevi bodo lahko vsled tega gotove že do pričetka gradbene sezone. Za izkop in druga zemeljska dela je nreskr-bela kranjska občina potreben kredit. Na podlagi tega se je že preteklo soboto vršil tudi komisionelni ogled za odcepe. Tudi ta gradnja je v vrsti onih, za katere smo hvaležni sedanji vladi zlasti pa gospodu banu dr. Natlačeni! in
krivica? In koliko denarnici kazni so plačali ti ubogi »don Kihoti". Če bi vse kranjskemu županu g. Cesnju te zneske imeli sedaj na razpolago bi lahko kupili kar cel vagon barve in firneža in pobarvali še celo svoje volilce od peta do glave, da bi jih vsi poznali in da bi »klerikalci" in njim sorodni „reakcionarci" s strahom gledali hrabre vrste junakov.
Nekaj ni v redu v možganih naših »nacistov". Toda vzemimo, da bi bilo vse to le deloma res! Ali bi se sedaj lahko posvetilo v možganih proslulih orjunašev, kako je bilo pri srcu našim ljudem tista leta, ko je kader današnjih zborašev prirejal pohode po naši deželi z revolverji in bikovkami ter strahoval naše nedolžne ljudi. Ali je morebiti tem „šarfrihterjem" iz Trbovelj še znano, da so za časa Zivkoviće-vega rezina 1. 1931 po Dolenjski »pomagali voditi volitve"? Ej, bratci, naš narod nima mrene na očeh! Tudi ni tako kratke pameti, kakor ima vaša laž kratke noge. Dne 11. decembra pa bo mel priliko, da si Vas ponovno ogleda, toda takrat brez strahu in z zaničeva-vanjem.
Na splošno željo občinstva se PONOVI igra »Prisegam" v soboto, dne 10. decedbra ob 8. uri zvečer. Kdor se hoče nasmejati, pa tudi jokati, naj te igre ne zamudi. Pozneje se ne bo več ponovila. Vstopnice se dobe 1 uro pred pričetkom igre pri blagajni.
Prej je bilo bolje. Velika večina nasprotnikov izgubi sapo, če jim pokažeš na delo današnje vlade, ker se tega, kar človek lahko na lastne oči vidi, pač ne da tajiti. Toda nekateri se ne dajo kar tako ugnati. Eden takih tidoglavcev se je pojavil na nekem shodu, ter trdil, da ni res, da bi bilo sedaj bolje, pač pa da je res, da je bilo preje bolje. Ko se je dotičnega pozvalo, da naj to dokaže, je ta podkrepil svoje trditve ta-ko le: „Ce sem preje ovadil katerega opozicionalca vladnim pristašem, sem dobil za vsakega po 100 in še več dinarjev, sedanja vlada pa ne da za to nič"!?!
SMCUUNa fMOVMA &UV
Dober svet kranjskemu „firerju"
Bil pred tedni je navdušen, bolj petičen kakor zdaj. S severa je mraz pritisnil, fond je zmrznil — oh, zakaj?
Toda dober svet mu damo: naj politiko pusti, rožni venec naj si kupi in naj Ljotiču sledi, naj zapre se v samostan, da bo grozni boj končan. Naj še tretjega dobi, ker za „zbor" je treba tri...
Maček renči
Te dni so jo pogruntali vsemogočni „vodja" in nekronani pogjavar vseh Hrvatov, da b1 bilo dobro če malo „poregirajo" tudi v severnem delu naše mile domovine, med „gorskim1 Hi vati", kakor nas blagovolijo v svoji politični modrosti in etnografskemu znanju pri-
Vldevdmntkm e* §
Patriotizem. Mestna občina je po letakih va" bila na proslavo 20 letnice Jugoslavije. Na Primskovem so veliki patriotje, ki se danes zbirajo skupno pod Mačkovo streho prelepili ta letak z letakom, ki je na shod Zdru-
žene opozicije! Torej, država ni važna, važnejši je shod politične stranke, na katerem s udriha po onih, ki danes to državo vodijo v veliko zadovoljnost velike večine državljanov. Temu letaku je drugi dan sledil letak, kj je vabil na prireditev dijakov kranjske gimnazije, igro „Kralj Matj;až". Toda tudi tu so prelepili vrli patriotje svoj manjši volilni letak. Menda se nekaterim ljudem danes res zelo dopade, da se, kjer se le da, razlegu mačje mijavkanje.
Čisto in duhteče perilo je veselje rodbine. Perite z »Oven" terpentinovim milom in zadovoljni boste. Poceni je, krasno pere in je domač izdelek Fockove milarnp iz Kranju.
Zadnjič smo čitali v „Gorenjcu" o nekem vzgojitelju na kranjski gimnaziji, ki je gimnazijcem govoril o »izdajalskih Slovakih" in
o upokojitvi kranjskega gimnazijskega ravnatelja ter »zlatih vrabcih". Toda, to ni najbolj inična zgodbica o delovanju tega „pedagoga". Znana je še resnična zgodba, ki se je odigrala na gimnaziji takrat, ko je današnji notranji minister dr. Korošec uživil »prostost" v internaciji na Hvaru. Tisto leto so bili na Hvaru nekateri kranjski dijaki, katere je naš voditelj sprejel, pogostil ter se končno dal z njimi fotografirati. Dijaki so potem prišli domov in z veseljem pripovede/vaji, kaj so doživeli v Dalmaciji. To pa je izvedel „pedagog" ki nosi sicer krilo; zgodilo se je nekaj nezaslišanega. Takoj je ta »državotvorna" oseba strogo poučila prizadete dijake, da so zagrešili velik zločin proti državi. Dr. Korošec je vendar »veleizdajalec", tako je izjavila ta dična vzgojiteljska veličina. Dijaki so morali takoj izročiti »vzgojiteljici" slike, na katerih je bila strahotna pojava velikega »veleizdajalca". Du ne bo kdo poizkusil sliko vendarle zadržati je velika domorodka zagrozila, da bo vsaki pri katerem bi se našla taka slika, kratkomalo izključen iz gimnazije. Znano nam je, da še nekaj takih slik obstoja, ker se nekateri dijaki le niso ustrašili »patriotične strogosti" nacionalne vzgojiteljice.
Ali ne bi kazalo, da bi „Gorenjec" danes, ko dr. Korošec državi ni več tako nevaren, priobčil to sliko? Ali ne bi mogoče tista „nacionalna pedagoginja" izvajala kousektveiice ter podala ostavka na svojo službo? Saj je velik greh zoper nacionalni evangelij služiti veleizdujalcem. Če oseba sama ne bi tega storile, bi pa bilo prav, da se tej dični in se in bojeviti »patriotkinji' podeli nov revir za njeno udejstvovanje. Na jugu je mnogo toplje-je in bi njene „nacionalne rožice" tam mnogo bolj uspevale.
Solea krema je najboljše sredstvo, da obvaruje Vašo kožo iu Vaš obraz. Ob vsakem vremenu: soncu, dežja iu snegu! Cena din 3.-, 5.-, 10.-.
Lastniki šoferskih izkaznic se opozarjajo na S 72 pravilnika o banovinskem proračunu za lelo 1938-39, po katerem je rok za prolongi-ranje šoferskih izkaznic najpozneje do 28. februarja 1939. Po tem času bodo javni organi odvzeli vsako neprolongirano šofersko izkaznici, proti lastniku pa bo uvedeno kazensko postopanje.
Vse osebe brez izjeme, ki hočejo proti plačilu banovinske, takse doseči ugodnost, ki jo pravilnik nudi poklicnim vozačem, morajo vložiti ha kraljevsko bansko upravo (odd. VII) prošnjo kolkovano z banovinskim kolkom za din 10.—. Prošnja mora biti vložena d0 plačilnega roka te takse, to je najkasneie do 28, februarja vsakega leta. Kraljevska banska uprava bo vse prošnje, ki bi bile brez zadostne utemeljitve vložene po tem roku, zavrnila. Solea krema 3.-, 5.-, tO.-, milo 7.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko:
H IN KO   PODJAVORSEK - KRANJ.
Skupina poselske zveze v Kranju, sporoča vsem članicam, da ima svoj sestanek to nedeljo t. j. 11. derembra po popoldanski službi božji v Marijanišču. Pridite vse in pripeljite tudi druge tovarišice s seboj.
Odlikovanje. V Službenih novinah štev 276 je objavljen ukaz z dne 1. decembra 1938. s katerim sta med drugimi odlikovana višji katastrski inspektor Zupančič Franjo in poin-špektor finančne kontrole g. Torkar Janko oba v Kranju in sicer prvi z redom sv. Save
IV., drugi za z istim redom V. stopnje. — Čestitamo.
Tečaj za avtogeio varenje namerava prirediti skupno združenje obrtnikov v Kranju. Tečaj bo trajal U dni in sicer teoretično in praktično. Prijave za mojstra stanejo enkrat din 100.—, za pomočnike, din 50.—. Prijavijo se lahko tudi nečlani združenju, vendar je vpisnina za iste dvakratna. Prijuve sprejema du vključno 15. decembra združen/je obrtnikov v pisarni med uradnimi urami.
Vabljeni so tudi mojstri oz pomočniki iz tr-žiškega kota.
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pc-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njuško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.
Skupno združenje obrtnikov v Kranju spo-ioča, du prične pisarna zopet z rednim poslovanjem v svoji pisarni (hotel »Jelen") v petek 9. t. m.
Kralj Matjaž, ki so ga v soboto in v nedeljo vprizorili v Ljudskem domu dijaki kranjske gimnazije, je prav ugodno presenetil. Odrasli so bili zadovoljni, v nedeljo pa menda kar ni bilo konca živžava, ki so ga prozročali malčki. Radi verjamemo, da je moral biti živahni škrat nli nastop vil za nje res pravo doživetje. Vsem, ki so se potrudili ob tej mladijski predstavi tudi mi čestitamo. — Ali ne bi bilo lepo, če bi nam tudi Prosvetno društvo kdaj pripravilo tako odkrito in lahko zabavo? HVs je še vedno, da mladina ugaja in tla je radi gledamo, naj nastopi kakorkoli.
Mir red in dobro gospodarstvo je program
JRZ. Zato dokažimo 11. dec. da smo vsi v taboru JRZ -dr. Korsčevl pristaši!
ŠENČUR
Dvajsetletnica Jugoslavije. Šenčur nosi čast, da je leta 1918. prav slovesno proglasil Jugoslavijo. Proslavo sta ob sodelovanju vseh občanov prav spretno organizirala g. konz. svetnik Grča in g. Umnik Anton. Zfto pa si Šenčur tudi sedaj ni pustil vzeti časti, da bi ne bil prav tako svečano proslavil dvajsetletnico Jugoslavije. 2e v sredo zvečer so naznanili mogočni streli farnega „kanona", da se je proslava začela, šenčursko prosvetno društvo je tu  večer priredilo slavnostno akademijo. Na odru je kar mrgolelo številnih igralcev. Pisane odrske točke, ki so prikazovale v petju, de-klioiiueijuh in rajanju probujenje Slovencev in vstajenje Jugoslavije, so se vrstile z navdu' šenimi govori. Posebno g. Celjer, ki je bil šest mescev  po  nedolžnem  zaprt  kot namišljeni upornik proti Jugvslaviji, je vzhičeno govoril o svobodi, ki jo je Slovencem prinesla Jugoslavija! Dvorana je bila nabito polna Šeneur-janov! — Za 1. december je g. župan Umnik organiziral proslavo dvajsetletnice Jugoslavije zu vso občino. Spet se je oglasil mogočni farni „kanon" Tedaj se je razvil izpred Prosvetnega doma velik sprevod, ki je šel po vasi v župno cerkev. Na čelu sprevoda sta stopala g. župan Umnik iu g. banski svetnik Brodar. Za njima so šli ves občinski odbor, vsi šolski odbori, vsi vaški odbori, številni zastopniki JRZ. Nato je igrala farna godba. Za godbo so korakali v uniformah gasilci, slovenski fantje in dekleta in dolge vrste članov ostalih društev. Bil je res ganljiv pogled, kako dva bivša urestanta, češ, da sta izdajalca Jugoslavije, peljeta tako-rekoč vso občino v cerkev na proslavo Jugoslavije! Prostrana cerkev je bila do zadnjega kotička polna udeležencev, ki so mogočno peli Bogu zuhvalno pesem, da nam je dal Ju-goslavajo. Po končani službi božji je krenil ves sprevod kakor pred dvajsetimi Rti .skozi vso vas nazaj v Prosvetni dom- Najprej je govoril g. župan Umnik in obnavljal spomine, kako je bilo ta dan pred 20 leti. Končal je: še danes je naša neuklonljiva volja ta. da hočemo životi in umreti v Jugoslaviji! Nato je sledila akademija  šolske mladina
Volilni shod JRZ. Bil je v nedeljo v Prosvetnem domu. Tokrat se je dvorana napolnila s sumimi možmi. Govorilu sta g. Pengov in Mu-jeršič. Njihovim prepričevalnim besedam so sledile navdušene ovacije našemu nurodnenu. voditelju dr. Korošcu — polne odločne volje, da hočemo 11. decembra vsi strnjeno glasovati za dr. Korošca! Komunisti so korporativno prišli na shod. Obnašali so se mirno. Niso imeli kaj ugovarjati! So pač preveč otipljivi vladini uspehi zadnjih let — uspehi, ki so v kori«t tudi delavskemu stanu I
»GORENJEC«
STRAN 5
Originalne *Y" j ^T ^ f
hubertuse, damske plašče in moške hlače ima stalno na zalogi
r a nj
Moške hlače Din . 9-; volnene štofaste Din 55--; pumparice Din 75--95-; otroški hubertusi Din 165- 185--; damski Din 270-, 300-; moški Din 280-, 3201-; damski plašči Din 220, 330, 450, Prepričajte se!
Opozicija JSZ. Dali so se zapeljati od sanja' vih, visokoletečih fraz, sugeriranih iz Ljubljane in Kranju! Slovenci so, delavci so, pa so se obesili na rep mačku, čeprav dr. Maček rešuje le hrvut. vprašanje in čeprav pozna kmeta le po geslu: Bog i seljačka sloga! Sanjali so, da bo ves narod drl za JSZ, če vdarijo po slovenskem voditelju dr. Korošcu! A so se bridko zmotili! Prišli so na Visoko agitirat za dr-Mačka. Sliod je bil razbit ob pesmi „Hej, Slovenci"! Na Lužah je bil shod končan v par minutah! Je bil prevelik strah! V Šenčurju se napovedani shod sploh ni vršili Ljudje so čakali, pu ni bilo govornikovi — Za kandidata Križnarja se trudi po šenčurski občini g. inž. Gros iz Kranja. Udeležba na njegovih shodih je pičla! Poteguje se za samouprave! Volilci pa pravijo: Dobro! Potem bomo kar dr. Korošca volili! Govornik; Prav! Vsak naj voli po Bvojem najboljšem prepričanju! — In tako se bo tudi zgodilol Šenčur bo v nedeljo v taboru dr. Korošca.
S kletvino so se nekateri fantje iz Britofa prav lepo postavli na Visokem p.edzudnjo nedeljo, zabavljali so čez našega nar. voditelja dr. Korošca in kajpak hvalili Mnčka. Mi bi jim svetovali, naj bi jo kar ti fantički na Hrvaško pobrali, kajti želja se jim ursničila ne bo, da bi v Sltveniji Maček kraljevali
Tople flanelaste rjuhe!
reklam, cena Din 19-.
Dobre kvalitete, 220 cm dolge, v vseh barvah
Din 26-,
Najfinejše Ia   Din 35*-.
Sikra - Kranj
SKOFJA LOKA
Sramota. V nevlsljo ob 11. uri je bil napovedan v gostilni pri Kavčiču volilni shod JNS oziroma Albina Komana. Ker so pa ti gospodje iznajdljivi ptiči, so napisali, da bodo obenem praznovali še 20 letnico Jugoslavije. Vprašamo ali je zedinjenje res tak dogodek v našem narodnem življenju, da se sme mešati med volilni golaž' Sramota!
Stndenški most je gotov. Loka je sedaj zvezana z vso svojo okolico z dobr'mi in trdnimi mostovi. To je nov dokaz delavnosti in sposobnosti naših mož!
VODICE
Volilni boj se bliža koncu. Kandidat v našem okraju g. Strcin je imel zadnjo nedeljo drugi sestanek z našimi volilci in sicer v Sen-kovturnu. Četrti govor je bil to v nedeljo, pa g. Stre n ni pokazal nobene utrujenosti. Z veseljem je prišel in z živahno besedo je razložil volilnem velikanski uepeh sedanje vlade in njeno močno voljo za nadaljnje delo. Ljudje so navdušeni nad koristnim delom, ki ga jim je gospod kandidat prikazal, hoteli so še vedeti, kako je z njihovo cesto, če je res spre" jeta med subvencionirane. G. Štrcin, obenem načelnik cestnega odbora, jim je to brez olepšav povedal in s tem zavrnil govorice ljudi, ki hočejo vsak uspeh naših zasenčiti, včasih pa tudi pristavljati svoje „piskrčke". Zadovoljni obrazi možakarjev so povedali, kako trdno so odločeni v nedeljo 11. decembra pomagati pri uro:evanju države. Ljudje, ki so že ugibali, vidijo, da je le tu koristno delo in da je samo tu pravo razumevanje za njihove težave W potrebe. V nedeljo 11. decembra bomo mi vsi jasno spregovorili, čigavi smo mi in kdo je naš!
2. decembra smo pokopali Heleno Jeraj, mater dobrih naših fantov, od katerih je Loj«e okrožni načelnik F. O., France pa zvezni telovadni učitelj. Zadnje mesece i« revica veliko trpela in je bila smrt zanjo le reSitev. Hudo pa je otrokom, ker so zgubili res Hohrn m skrbno mater in mož pridno ženo. Naj ji sret1 večna luči
Kot nepristranski opazovalci moramo omeniti še eno novico. V nedeljo 4. dec. je počastil našo občino s svojim obiskom g. Dimitrij l.jo-tič v spremstvu Arturja Sturma. Ustavil se je v Jeralovi gostilni. Kaj je g. Ljotič pri nas iskal, nam ni znano, če je pa hotel stopiti v eno najboljših Koroščevih občin, mu pa pove' mo, da se ni zmotili
TRBOJE
Tudi v našo vas so prišli preroki novega kova, dasi so že stari znanci. Priredili so shod za volitve! A bali so se velike udeležbe, /no so kar natihoma zvečer poklica'.i saino svoje izvoljence, da bi ja drugi ne čuli beeed in obljub prihodnje sreče. Kornjžo so si dajali na vse strani. V nedeljo 11. decembra se bo pokazalo, kaj so skuhali pesebnega v amerikanski kuhinji. Pravijoo, da so zelo vpoštevali na rane načine pripravljenega mačka.
V nedeljo 4. decembra je bil javen shod JRZ v društveni dvorani. Vsi pametni in dobromi-sleči kmetje in delavci so poslušali jasne in prepričevalne besede gospodov govornikov s posebno pazljivostjo in zanimarrem. Govorili so g. inž. Pengov iz Ljubljane, g. podpredsednik kraj. JRZ in kandidat Janez Brodar. Za lepe besede odkritega in jasnega delovanja za blagor našega ljudstva vseh stanov so želi vsi pritrjevanje in zahvalo.
Dne 18. decembra — osmina po volitvah — bodo pa naši mladi in starejši prosvetarji napili na novem odru naše preurejene društvene dvorane s krasno prireditvijo igre: „Mi-klova Zala". Vestno pripravljanje nam je porok, de. bo prireditev dobro izpeljana, l.e pridite pogledat vsi prijatelji prosvetne in srčne izobrazbe, gotovo vam ne bo žal. Naužili se boste pravega veselja, obenem pa tudi prispevali z malo vstopnino k nadaljnjemu razvoju in spopolnjevanju društvenih prostorov in razne odrske opreme. Zato vas vabimo vse. domače in okoliške prijatelje, k obilni udeležbi — odbor. Sosednja bratska društva se pa naprošajo, da bi to nedeljo ne prirejala iger ali predstav.
LJUBNO
Dne 1. decembra, na praznik zedinjenja, je prišel v našo faro, novoimenovani župnik, g. Ivan špendal.
Kljub temu, da so farani šele par ur prej izvedeli za prihod tako težko in željno pričakovanega novega dušnega pastirja, kljub celodnevnemu deževju, se je vsa ljubenska fara odela v svečano obleko; postavili so slavoloke, Lulka cerkev pa je bila vsa premrežena z zelenimi venci. Na križišču državne in občinske ceste s0 mladi fantje na konjih nestrpno pričakovali novega župnika. Ko pa se je na gričku pojavil avto, katerega je šofiral osebno g. Novak iz Nakla, spremljajoč z g. Legatom, posestnikom iz Nakla, g. župnika, nekdanjega naklanskega kaplana, na njegovo prvo župnijo, tedi.j se je iz vaškega zvonika oglasilo veselo pritrkovanje in veselo doneči glasovi so na blizu in daleč oznanjali veliko veselje cele ljubenske fure.
Na vasi s0 v kratkih in jedrnatih besedan pozdravili novodošlega dušnega pastirja: g.
dekana čast. g. Jakoba Faturja, kateri je kl;ub slabemu vremenu prišel v Ljubno in sprejel pred cerkvenimi vrati v družbi dosedanjega župnika, novega dušnega pastirja in mu tamkaj slovesno izročil ključe ljubenske cerkve.
Po kratki zahvalni molitvi pred oltarjem čudežne Marije Udarjene pa je g- dekan »i^-pil na prižnico in v izbranih, poučnih in nad vse lepih besedah zbranim faranom razložil ta veličastni trenutek.
Velečastiti gospod župnik! Vaš program: „Po Mariji Udarjeni k Jezusu" je in bode vedno tudi naš program! Vodite nas Vi — in mi f urani Vam bodemu vdano sledili I
CERKLJE
t. december smo lepo proslavili. Sv. maše in lepe akademi:e, ki jo jo priredila šola, so se udeležili poleg uradnih zastopnikov tudi fantje in dekleta v krojih. Godbu pu je lepo poživila spored in akademijo. V govoru je g. upravitelj orisul značajne in deVavne može, ki so ustvarjali Jugoslavijo. Najbolje bomo služili tudi domovini kot narodno zavedni in globokoverni Slovenci.
Volišče ne bo v domu, kot je bilo javljeno, ampak v šoli.
Snežke
originalne švedske znamke
Tretorn
Din 78,110.
Galoše
Din 59, 78.
Velika izbira toplih copat pri
SIKRA - Kranj
Za kmeta In delavca:
Debele in močne nogavic e zelo trpežne
a) v gladkih barvah, kosmato pletene par din 8'-
b) volnene par
din 6*-
c) boljše din 7*-
d) iz čiste volne par. . . din 13 -
ki ste se poročili
in se niste na dan poroke fotografirali, Vam lahko to slikanje izvršimo naknadno, ker imamo tudi za to poročni šopek.
FOTO JUG, - KRANJ
11. december je tu. Veseli smo ga. Naš voditelj dr. Korošec bo ta dan dobil zaupanje vseh slovensko zavednh cerkljanskih občanov. Oboževatelji Hrvata Mačka in batinašev Zivkoviča in Kramerja bodo svojo barvo pokazali. Kdor ima še apetit, da bi pod vodstvom Zivkoviča in Kramerja vihtel g. Julij bič nad cerkljansko občino, naj voli nasprotnike dr. Korošca, ki se skriva:o kot slovenski izkore-n:nje.nci pod Mačkovim repom Pomagal pa boš, ako voliš Mačka, le Kramerju, temu zatiralcu vsake svobode in uničevalcu vsega, kar je zrastlo na slovenskih tleh.
Imena vseh Mačkovih volilcev iz naše faro bo priobčil prihodnji »Gorenjec", da na izko-
reninjence slov. naroda potomci ne pozabijo.
Goreč pristaš dr. Mačka je g. Julij. Saj ga poznate! Tisti človek, ki je imel nekdaj mogočno besdo na naši občini. Dolgčas mu je po tistih zlatih časih, ko se je cedil med in mleko, pa ne za nas, ampak zanj. Zato kot težko bolan bolnik upa na Mačkovo zmago. Potem bo g. Julij zopet na konju, Maček pa bo moral miške po zaporu loviti. To so želje, brezupne, samo želje, ki se ne bodo nikdar najmanj pa 11. decembra uresničile.
Kdor misli oddati v nedeljo glas za Koro-ščevc nasprotnike ali pa doma ostati, naj prosi g. Julija za pojasnilo, kako zna vladati prejšnji režim. Prejšnji režim pa je vst m v zlo „dobrem" spominu. Nihče zanj ne mara. Zato *bo vsak cerkljanski občan volil slovenske ljudi, ki so na Stojadinovič-Koroščevi listi.
Kdor hoče še naprej dobivati „Gorenjca-*, naj plača naročnino po položnici, ki je listn priložena.
V soboto proti večeru je na poti na Krvavec na Kriški planini zadela kap g. Krizmana A., avtopodjetnika iz Ljubljane. Prinesli so ga v
župan občine Brezje, g. Ivan Marčun, cerkveni ključar, g. Anton Mohorič, šolski upravitelj g. Cerar, ljudskošolska učenka mala Rožika Mar-čunova ter zastopnica Marijine družbe. Vso to slavnost pa je povečal prihod radovljiškega
Albin Jazbec v Kranju
največja konfekcijska trgov, na Gorenjskem
v nedeljo, dne 18. decembra 1938 je
trgov, dopoldne odprta I
z m *z c m
m * 5 *
I Z KO K 1,8 TITE UGODNO PRILIKO I
VZEMITE NEDELJSKO POVRATNO J A   R   T O"
Velika izbira Hubertus plaščev za deco in odrasle — Moške suknje in površniki vseh velikosti — Nepremočljivi veterni jopiči — Damski plašči — Klobuki za dečke in gospode — Vsakovrstno perilo in pletenine.
Velika zaloga izgolovljemk oblek in vsakovrstnega blaga ta obleke.
Prav vljudno se Vam priporoča
Albin Jazbec v Kranju
.^.■•».-ev*--«*.*--
GORENJEC«
Varuh narodnega premožnja
Z našim Jakom je pa taka: bil bankir je svoje dni. A zavozil jo je Jaka in milijoni v nič so Sli. Toda zdaj ga vest je spekla, škodo bi popravil rad, kot poslanec pajde ▼ Belgrad nam slovenstvo reševat!!! Jaka, vrni nam milijone, če tako mandat te miče, sicer slava ti zatone, ker poznamo take tiče!
mrtvašnico v Cerklje, odkoder so ga v torek odpeljali v Ljtiblj-ma Naj v miru počiva!
V nedeljo je okrog 2. ure popoldne .samo-a*vestno" prišel t našo vas držat shod g. TomaŽ iz Okroglega. Shod je bil »veličastna manifestacija" Mačkove godlje. Udeleženci, katerim želimo jpajbolj« tek, bi lahko na prste prešteli. Da občani ne pozabimo povemo, da j* bil „shod" v gostilni pri Jančetu.
Sadjarska podružnica sporoča, da bo žrebali« srecolova, dne 26. 12. ob pol 4. uri popoldne in sicer nepreklicno. Vabimo vse prijatelja sadjarstva, da nas z nakupom srečk pod-pro, mi pa želimo vsem kupcem srečk, da zadenejo glavni <lo" ;tek — motorno kolo.
Ali boš volil one, m jih i
denarjem podpira Inozemstvo? Ali Zelli, da ti delijo pravdo kot delavcu Fakinu? Slovenci, poteptajte golazen, ki nima z nami prav nič skup-negal
SPODNJI BRNIK
Prejšnji petek proti večeru se je v naši vasi pripetila huda nesreča, ki je zahtevala precejšnjo gospodarsko škodo. Povzročila jo je preko ceste ležeča žica električnega voda v napetosti 290 voltov. Po cesti je pa isti čas privozil posestnik Janez Omersa iz Zg. Brnika, ki vsak dan vozi mleko iz tamkajšnje mlekarne v Ljubljano. Imenovani se je vračal proti domu ■ vozom, t katerega je bilo vpreženih par konj. Ker je bil že mrak, voznik seveda žice ai opazil in sta konja stopila nanjo ter ju je lok na mestu ubil. So je voznik videl, da sta konja popadala na tla je ves prestrašen skočil k njima in tako tudi sam prišel v stik z žico, Ca ga je elektrika močno pretresla. Seveda mu j« bilo tedaj takoj jasno, kaj se je konjema zgodilo. Kmalu se je okrog mesta nesreče nabralo precej ljudi, ker je bil nenavaden pogled na vprežena, poginula konja sredi cc-ceste. Na kraj dogodka so prišli tudi orožniki ia ugotovili dejansko stanje, da se dožene, kje je krivda. Škoda se ceni okrog 8000 dinarjev, ki je tako nepričakovano za voznika precej kad udarec.
Volitev se udeleže volilci iz naše vasi pol ■»številno. Na volišče odidemo skupaj z veselim razpoloženjem z. zastavo in harmonike. Zakaj bi pa ne bili veseli, ko se nam pa nudi prilika, da pokažemo svoje slovensko prepričanje in zvestobo našemu voditelju dr. Koro-Icu! Saj je naša vas tudi takrat slovela kot liajbolj .ferdektih", ko so padale batine po naših hrbtih, češ tukaj se skriva „protidržav-golazen. To pa zato, ker se nismo odpovedali g. dr. Korošcu in se priklonili batinaškim generalom Zato sta sedaj samozavest in veselje tembolj upravičena. Mačkovcev in drugih odpadnikov pri nas ni! Vsi za dr. Korošca!
Berite in širite
Gorenjca"
£0,000.000 LJUDI |E POKOSILA GRIPA V TREH ZAPOREDNIH * VALOVIH
Gripa, angina  in  revmatizem prihaja od preklada neg. Ko se je gripa prvi! pojavila > Ameriki in Kitajski, od koder )• po tem prenesena v Pran • toslco'ln*celo*Evropo, mobiliziran je bil ves zdravniški aparat da m to zlo tt prepreči..Ljudstvo teh zemelj je gripa stala milione.
Nemaste da bolehata In zapravljate denar za zdravljenje in zdravila, pametnejše je da \ bolezen 'v pravem l»%u preprečite. Gotovo jo boste pre-prečili,*aUo si pravočasno" preskrbi!« toplo In nepremoiljivc zimsko obutev.
NAŠA OBUTEV*. Z USNJA IN GUME OHRANILA VAM BO ZDRAVLJE IN PRIHRANILA DENAR
4055-64609
L »ti ki pa vendar tepli <«"l|i Iz Urnega mkna, okrašeni z krlmerjem In lakasto !.apico. Za-, pen|ajo se c.saponko.
Maček Marko lisec steri ded Vati vesel|e pravi.
V nebotUnlku^eSieel.
upravljam jas, saj to ni šala.
Trajne Ia močne neeevl-
ce Iz ealpaiiboa« kom-ije Din 0 -
48381 "646 Čeveljčki na vezavo Izdelani Iz lakirane ejume z motnim gumijastim podplatom. Ne prepuščajo vede in stanejo samo Din 15'. 19'- In 25 -
Tople domače copate za otroke, izdelane Iz volnenega dubla z usnjenim podplatom in toplim 'medpodplatom. Okrasen) so z'J bogatim iopkom. Stanejo samo Oln 25"-
2461-43600
Visoki otroški čevlji iz mehkega rjavega usnja. Njihove široka oblik, »stres* higijenskim zahtevam obutve za majhne otroke.
78155 657
Ženska g.lote š široko pete, v ketete dobro sede vsak ievelj. Podelile* okrasni jezik varuje nogavice pred dežjem In blatom.
7025-44
Tople copat« z usnjenim podplatom in filcora. Obrobljene svilo In okraiene z lepo kokardo. Potrebne v se Id goi •edin*.
6624
V tak tevfjik udobnega kroja te požuti Vaia noge prav prijetno. Izdelani to Iz Jrnege ^difjjna     apertnlm okrasom
98157-660
Moike galoie potrebne vsakemu gospodu, abo koto varovati dom pred snegom in blatom, tvoje noge pa pred mrenam. In vlago. Pojetane so v pregibu pe tudi podplat je poja Jen.
1937-68822
Poglejte ti elegantne (ovije za uradnika, trgovca In obrtnika, izdelanu Iz boksa In neraztrfIjlvlm podplatom. Prodajemo jlk v črni In rjavi barvi za prav tako snižena cene. po Din 79"..
38075-091
Celogumljast! ionski < čevlji za sna«, t toplo flanelasto podlogo to srednje pete. O kretene te s okusa Im berir
9935-04646 Praktični,: ionski čevlji ne vezave Iz. rjaveča nll imege boksa z usnjenim podplatom touatsj.no pete.* 4
mm PARU OBUTVE liTAflO ODGOMRAjBCE HOGAV/CE
K elegantni obutvi kupile nato fine nogavice, Izdata ne te najboljšega flora in svile.
Mb&CE: ŽENSKE,
3939-64721
Solidni, enostavni In elegantni iplcastl ievljl Izdelani iz dobrega boksa c usnjenimi ped-plati In usnjeno peto. Spadajo v skupino naših najboljših (evljev „Nei ponot".
Cijene'.
o Ote r.
, Dta 7-|  Dte 15-
Domeflce Zora*? t , a !
Dte 6
Din 9 -Dte 15'-Dln 23--
OTROSKE:
Derao* J % Din ■"glav . } Din Sibira*' .   . Dte
4 - 5 - 6 - 7 -7 - 8-. 9". JCEt 7'- 9..10-.' ~
3067-68829
Molki"Isvllri« bokse- tusnjenlml aotronjU te z Močnim nepromecljivlm In nerettreljl. vtoi gumijastim podplatom. Vtled svoje trpežno iti ti {evlji prenesejo vsak itrapac, e, po svoji obliki lahko nadomeščajo praznične, alevllo.
m
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 6 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni   BERNARD   MAKS, tapetnik
Na skali 5 (v hiši g. Sipica)._
OPOZORILO. Opozarjam vsakega, da nisem   plačnik za dolgove, ki jih naredi moja žena Marija Fende, roj. Švegelj. Primskovo 7. decembra 1958.
Janez Fende, posestnik. Izurjena kuharica, obenem za ostala hišna dela, marljiva in poštena, se sprejme takoj Naslov v upravi.
VINO
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. U
žarnice:
pregorele
z a
popolnoma po din *V-
Vina
Za težko delo je močno vino! Dobit« ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica ti.
menja za
nove že
„OBNOVA"
pri Franjo Nadižar Kranj
Prelet tov« ulica št. 18.
Slike
za nove delavske knlliloe
najlepše Id najceneje pri FOTO JUG BRANJ
Pes poceni božična darila!
mm
Ure, zlatnina, In druga darila pri Ranjjusuv Kranju se bodo dobila 1
B. RANGUS
zlatar in sodni cenilec v Kranju
14 karatni zlati prt, anl že od 70 din dalja
Take ura od
100 din dalle
jPlaizTfc in srebro Kupujem po an.lc.IAJ najvišji dne«
14 karatni zlati ,. uhani že od dnevni cenil     ao din dalje
Že za 250 din
1000 kg prav dobrega premoga
(neprebrani kosovec iz rudnika Pečovnik pri Celju)
Vam promptno w   m w»- *>
dobavi tvrdha O l If •    JI V it H J
Vidov dan»k a e   e   s ta.
Silno nizke cene za nadrobne nabave:
na skladišču vreča SO kg Din 14'-, domov dostavljena vrera SO kg Din 16--.     Poskusite in prepričajte se I
Za urednika iu izdajatelja odjjovarja Vertovšck Milan v Kranju.
Tiska tisknma Tiskovnega društva v Kranju.