Poštnina plačana v gotovini Cena Din 2 OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11929'30 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: MIRKO POLIČ La Bohčme Premijera 15. februarja 1930 ROKAVICE NQGAVICE prvovrstne kvalitete dobite le v špecijalni trgovini SREČKO VRŠIČ nasl. V. LESJAK ŠELENBURGOVA ULICA 3 cAin>ij/Ko JUTROV!MALI OGLASl RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI PRODAJO KUPIJO POSREDUJEJO VSE in Vsakomur Oglasni oddelek »JUTRA« prMernovaaul.4 SEZONA 1929/30 OPERA ŠTEVILKA 13 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 15. februarja 1930 La vie de Boheme Pesnik H. Murger karakterizira na naslednji način svoje junake: .. . dež ali prah, zima ali žgoče solnce, nič ne zadržuje teh pogumnih pustolovcev ... Njihova eksistenca je ženijalno delo z dneva v dan, dnevni problem, ki ga oni venomer rešujejo s pomočjo smelih matematičnih kombinacij... Kadar jih potreba prisili so vzdržni kot anakoreti — toda, če pade v njih roke malo sreče, evo jih, kako se zaletavajo do najbolj fantastičnih norosti, kako ljubijo najlepše žene in najmlajše, pijejo najboljša vina in najstarejša, a okna jim niso nikoli dovolj odprta za razmetavanje denarja; nato — čim je poslednji Srebrnjak izginil in pokopan — evo jih, kako se gostijo ob okrogli mizi slučaja, kjer je njih posoda vedno pripravljena; tihotapci v vseh podjetjih, ki izhajajo iz umetnosti, lovijo od jutra do večera ono divjo žival, ki ji je ime: Srebrnjak. Bohema ima svoj posebni jezik, svoj jargon... Njih slovar je pekel retorike in raj neologizma... Življenje veselo in strašno... ... Mimi je bila ljubka devojka, ki je morala prav posebno odgovarjati plastičnim in po?tičnim idealom Rudolfa in simpatizirati z njimi. Dvaindvajset let; mala, delikatna... Njeno lice se je zdelo kot kopija aristokratične figure; njene poteze so bile čudovito nežne. Mladostna kri je toplo vrela in begala po njenih žilah ter je barvala z rožnato barvo njeno prozorno kožo, baržunasto-belo kot kamelija .. Ta bolehna lepota je zavedla Rudolfa ... Toda brezumno se je zaljubil v mademoiselle Mimi zaradi njenih ročic, ki jih je znala, tudi ko je opravljala hišne posle, ohraniti še bolj bele, kot so roke boginje brezdelja ... 69 Dirigent: M. Polič. Opera v Štirih dejanjih. Po H. Murgerju napp G. Giacosa in L. Ulica, uglasbil G. Puccini. Rudolf, pesnik............................ 'A..................J. Gostič — B. Vičar Marcel, slikar..............................I.................P. Grba — 11. Primožič Schaunard, glasbenik...................... I.......................V. Janko ,Colline, filozof............................| . ...........J. Betetto — E. Rumpel Mimi .......................................B ....... V: Majdičev« — I. Ribičeva Musetta......................................r.................Št. Poličeva Alcindor..............................,....•.......................A. Drenovec Benoit.......................................t.................F, Mohorič Parpignol....................................i.................Z. Bekš Carinski stražnik..........................■?.................A. Perko Dijaki, šivilje, meščani, pralci, vojaki, natakarji, otroci. Godi se v Pa^ okoli leta 18B0. H c Režiser: 11. Krivecki. Blagajna se odpre ob 7. uri Za^k ob pol 18. uri Konec po 10. uri Parter: Sedeži I. vrste .... , II.-III. vrste . . „ IV.-VI. , . . . . VII.-IX „ X.-XI Din 46 „ 40 . 38 . 35 „ 30 Lole: balkonske Nadaljni ložni Lože : Lože v parterju „ I. reda 1-5 6-9 „ 180 „ 180 , 200 Balkon: Sedeži ” tt ' v parterju . v I. redu . »a balkonu if* . J; ’ . i|L j. ; ; VSTOPNICE s« dobivajo v predprodaji pri gledališki blafl*^ opernem gledalliiu od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure Din 100 Galerija: Sedeži I. vrste . Din 16 • 120 II • „ 14 ■ 25 „ III. „ • • • „ 14 H 30 20 „ IV • „ 10 II „ V • „ 10 II 30 25 Stojišče • . • „ 4 II 18 Dijaško stojišče . . 7 O Gustave Colline, veliki filozof; Marcel, veliki slikar; Rudolf, veliki pesnik; in Schaunard, veliki glasbenik — tako so se medsebojno nazivali — so bili stalni gosti kavarne Momus, kjer so jih imenovali: štiri mušketire; saj so bili nerazdružni. Prihajali so, igrali in odhajali vedno skupaj, cesto ne da bi plačali računa in vedno z akordom, vrednim konzervatorijskega orkestra. Mademoiselle Musette je bila lepa mladenka dvajsetih let. Mnogo kpketerije, nekaj malo ambicije, nikake ortografije ... Razkošje gostij quartier Latina. Večna izmenjava brougham bleu in omnibusa, ulice Breda in quartier Latina ... Kaj pa hočete? Od časa do časa moram vdihavati zrak tega življenja. Moja brezumna eksistenca je kot pesem; vsaka moja ljubav tvori po eno kitico, toda Marcel je njen refrain.— Glas Mimi je s svojo sonornostjo prodiral do srca Rudolfovega kot odmev agonije... Toda on je gojil za njo ljubav polno ljubosumja, fantazije, bizarnosti in histerije. Dvajsetkrat sta se že hotela raziti. Mora se priznati, da je njuna eksistenca bila pravi pekel. Kljub temu sta sporazumno, sredi med viharjem njunih razporov, našla počitka v sveži oazi kake ljubavne noči — — toda ob novi zori je nepričakovana bitka odgnala prestrašeno ljubezen. Tako sta živela — če se to more tako imenovati — srečne dneve, ki so jih zamenjavali mnogi hudi, v večnem pričakovanju ločitve ... Musetta je, vsled podedovane bolezni ali pa iz materijalnega instinkta, imela smisla za eleganco. Ta čuden stvor je bržčas koj po rojstvu zahteval ogledalo. — Inteligentna in zvita, uporna proti vsakemu znaku tiranstva — je imela le eno pravilo: kaprico. Sigurno je ljubila le enega moža, Marcela — mogoče ker jo je on edini znal mučiti — toda razkošje je bilo za njo pogoj zdravja. ...Tisti čas sta prijatelja bila že davno vdovca. Musetta je postala zopet, rekel bi, službena osebnost; Marcel je že tri ali štiri mesece ni videl. Tako tudi Mimi — Rudolf ni slišal o njej niti besedice, razen kadar je sam zase govoril o nji. Nekega dne, ko je Marcel skrivaj poljubljal trak, ki ga je pozabila Musetta, je Rudolf skrival čepico — rožnato čepico — ki jo je pozabila Mimi: Prav, je zamrmral Marcel, hinavec je kot sem sam! Življenje veselo in strašno! Vsebina La Boheme I. V manzardi. Pesnik Rudolf in slikar Marcel zmrzujeta v nezakurjeni sobi. Da bi se ogrela, se odloči žrtvovati rokopis svoje drame. Ž njo zakuri peč in oba se veselita toplote. Njirna se pridružita filozof Colline in glasbenik Schaunard. Poslednji je bil k sreči zaslužil nekoliko Srebrnjakov s tem, da je na željo nekega Angleža toliko časa sviral, dokler ni poginil papagaj, ki je bil Angležu nadležen. S tem denarjem je nakupil jedi, pijače in kuriva, vsled česar pozabi četvorica na vse nadloge siromaštva. Toda kmalu jih vzdrami kruta usoda v osebi hišnega gospodarja Benoita, ki prinese pobotnico za 3mesečno stanarino. Ali naši umetniki se ne dado z lepa preplašiti; z najsladkejšimi besedami vabijo Benoita na gostijo, kar se jim tudi posreči. Be-noit sicar poskuša dobiti denar, ali četvorica se ne vda. Marcel zasuka razgovor na zgodbico, po kateri je Benoit, dasi je oženjen, nedavno zvabil v past mlado krasotico. Četvorica hlini razljučenost, očita Benoitu nečistost ter ga končno pahne skozi vrata. Rudolfovi prijatelji odhajajo v kavarno, on pa se malo zamudi, ker hoče še končati neki članek. Mrači se že in delo pesniku ne gre izpod rok; kar nekdo potrka na vrata. Vstopi Mimi, njegova soseda, ki ji je 'ugasnila sveča. Šibka deklica na mali omedli, Rudolf ji hoče pomagati, toda ona se predrami in.iicee oditi; zapazi, da je izgubila ključ svoje sobe, ko je omedlela. Med tem ugasnejo vsled prepiha obe' luči in oba iščeta ključ v temi. Rudolf ga najde in vtakne v žep. Dražestna deklica je pesnika očarala, ali tudi ona že gori zanj. V razgo- * voru si vzajemno razodeneta svoje življenje in svojo ljubezen. Skleneta ostati skupaj. Srečna se napotita za prijatelji v kavarno »Momus«. II. Na trgu v quartier latin. Veselo vrvenje pred kavarno Momus«. Tudi naša četvorica je tu, Rudolf v družbi Mimi. Snidejo se pred kavarno. Marcel je slabe volje, ker ga je bila zapustila Musette, ki je sedaj ljubica bogatega starikavega gizdalina Alcindora. Kar se prikaže ravno ona s svojim kavalirjem. Musette takoj zapazi svojega Marcela in sede nalašč k sosedni mizi, blizu njega, da bi ga zopet pridobila. Ona razvija vso svojo umetnost v zapeljevanju, toda na poti ji je Alcindor; zato hlini bolečine na nogi, češ, čevelj jo tišči. Alcindora pošlje s čevljem k bližnjemu čevljarju, tako se ji je mogoče združiti z Marcelom, ki jo spet radostno sprejme. Približuje 73 se vojni obhod s fanfaro. Ko pride mimo, se mu vesela množica pridruži, na čelu je naša četvorica z Mimi in Musette. Plačilo pa prepustijo opeharjenemu Alcindoru. III. Pri barieri d Enfer. Rudolf in Mimi ne živita več složno; ljubezen Musette in Marcela je tudi že precej zrahljana. Marcel, Rudolf in Musette se veselijo v veseli družbi v gostilni; Mimi pride in prosi Marcela za svet. Marcel priporoča ločitev. Mimi meni, da bi bilo res najbolje tako. Ker Rudolf baš prihaja iz krčme, svetuje Marcel, naj Mimi odide. Toda ona se skrije v bližini in. prisluškuje pogovoru prijateljev. Marcel opominja Rudolfa, naj ne bo ljubosumen, naj se spravi z Mimi in spet v ljubezni z njo živi. Rudolf ljubi iskreno svojo Mimi, toda ne prenese njene koketnosti. Sicer pa ga njeno stanje navdaja z obupom, ne more prenašati njenega kašlja, ki napoveduje pretečo katastrofo, za katero se obtožuje sam. Napad kašlja izda prisotno Mimi. Ona se hoče še posloviti in oditi. On ji prigovarja, ali ona se vrača v svojo malo sobico, kjer bo izdelovala umetne cvetice, kakor poprej. Ganjena vzameta slovo in odideta, Musette in Marcel sta se zopet sprla in se jezno razideta. IV. V manzardi. Rudolf in Marcel ne moreta pozabiti svojih idealov, na katere ju spominjajo zaostale malenkosti: mala nočna čepica in svileni trak. Vsak skriva pred drugim svoj amulet in pa svoja čuvstva. Prihrumita še Colline in Schaunard. Gladna umetniška četvorica ugtnja svoje burke, da bi s tem prepodila dolgčas in temne misli, kar prihiti Musette s poročilom, da ji sledi na smrt bolna Mimi. Hitro ji pomagajo vsi, polože jo na postelj in kmalu ji toliko odleže, da more govoriti. Da bi preskrbeli zdravila, sklenejo zastaviti in prodati, kar kdo more. Ko se vrnejo prijatelji, je Mimi že oslabela. Musetta ji je izpolnila poslednjo željo: prinesla ji je topel muf, da bi si zgrela hladni roki. Srečna in zadovoljna zaspi Mimi... Schaunard se prvi zave usodepolne resnice, ki jo Marcel obzirno sporoči prijatelju Rudolfu. Obupanega tovariša si ne upajo niti tolažiti, saj so sami do dna duše pretreseni... Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Polič. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 74 7*/ko /toV1 calcoivko *iov/4t RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Protinikotin „Nicotless“ je zdravju neškodljivo, sigurno raztrovalno delujoče sredstvo, ne da bi vplivalo na kvaliteto, okus in aromo tobaka. Dobi se v lekarnah, dro-gerijah in trafikah Elitni kino Malica in Kino Ideal opozarjala cenfeno občinstvo na premi Jere sledečih velefilmov: Divje orhideje . ffreta ffarBo Tlite Tlstfjer Grof Monte Christo Po romanu A. Dumasa Christina Janet ffano os* Cfjarfee 7Tlorton Najboljši prijatelj Harrg 'Picf Latinska četrt (Guartier Latin) (&> Svetistav 'Petrovič Zlato Dotores det 7iio Brezbožno dekle Veliki specijalni velefilm. t&> Cecit S. de 'filifte^a Zadnja četa Cortrad Veidt Brezkončna ljubezen Camitta 'Horn fs> Jofjn 'Barrgmore V Crni domino 7{arry BiedtUe Naš vsakdanji kruh Cfjartes Tarrett es> 'Režija 77Iurnau CX3 U-J Zmagovalci vsemirja s co ca Tiamon Tlovarro r—j< Pravi raj m is ffeorge 0”Brien —*