Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
številka 73.
JOLIET, ILLINOIS, 10. AVGUSTA 1915
LETNIK XXIY.
emci zavzeli Varšavo
glavno mesto Rusko-Poljske.
u*ke armade se umikajo v vzhodni smeri, zasledovane po Nemcih in Avstrijcih, ki jih poskušajo zajeti. Vojnega plena v Varšavi našli malo. Avstrijci zavzeli trdnjavo Ivangorod. Veselje v Berlinu in na Dunaju.
Nemci začeli obstreljevati forte okrog francoske trdnjave Verdun.
'»Meet>°J?d' 5' avg-> čez London> 6-
av&-> 2:22 ' znanil
zi■ — Sledeče uradno na-"V V€ ,bll° izdano tukaj: li na '0ziu Ivangoroda so Rusi pre-m0sto ,t'esni breg Visle in razstrelili
(Ta K Seb0j"" io 0bra't0Javka kaže' da Rusi
Peti Velike trdnJave) je dan°8rad' S' av£- — Nadškof v Rigi
famn; ^ Irne' zadnjo službo božjo v uanii i,,,. . ...
opusca-
tHošn|- 1	JU »lUiUU UUiJU v
ZaPUst"l atedra'i 'n s konzistorijem jin. ' ' glavno mesto baltiških pokra-
Varšava zavzeta.
Berlin S
' avg. — Varšava je zavzeta, največ g"16510 R"sk°-Poljske in tretje Posest mes^° ruskega carstva je v P0 -i.Pr.ednje straže nemških armad.
Glavno
dvod:
j Vafske te,
Revnem, ljutem bojevanju so *"e°Pol 1 CetC ^ bavarskim princem 'igo tr]0-11 naskočile zadnjo ve-»o mestnja^C' branežih poljsko glav-
Nčela koi ^ *?avi n6111®143 armada
Vr,
Zad]
nje
v Varšavo.
rog y . naskakovanje trdnjavic o-ki kj[Save se J'e razvilo v spopad,
arsav
v°jne lzrned najljutejših sedanje
K ^strelki "deževali" na forte.
Uniji 2Jy zlomljen ruski odpor na nani'h branikov blizu Blonie-yatšavena' petnajst milj zapadno od lePri|el'.)e Princ Leopold uvidel, da fajšnji (jaCas.za končni napor. Ves vče-Stv° dei n 'n sno^' Je nemško topni-nJaviCe evalo izstrelke na ruske trd-Ko •
Se Bay6 e"a '"n'ja branikov zrušila, Je'i z arci zagnali naprej in spopri-Tako :Sl * besni borbi z bajonetom.
?frdeb Vze la linija za linij° ruskih
2Unane-a- Z naskokom, dokler niso ter je m J1 ln notranji braniki zavzeti Prto ;"€sto Varšava samo ležalo od-magovitim Bavarcem.
PrVo dnVeSelie v Berlinu.
n 2av evi?° naznanilo vojnega ura-^ etju Varšave je vsebovalo
malo podrobnosti, ali takoj so zazvonili cerkveni zvonovi in v glavnem mestu je zavladalo splošno veselje, ko so posebne izdaje časopisov prinesle ljudstvu veselo vest. Mislili so, da je velik del ruske posadke, ki j6 ostal v zadnjo obrambo, prišel v roke Bavarcev, dasi je bilo znano, da je ruski poveljnik ukazal pred dvema dnevoma, da se glavne ruske armade na obeh straneh Varšave popolnoma umaknejo.
Prejkone so Rusi razdejali mostove čez Vislo za seboj.
Zmago smatrajo za največjo.
Zavzetje Varšave so pozdravili tukaj kot največjo poedino pridobitev nemškega vojskovanja na vzhodu. Zavzetje poljskega glavnega mesta je višek sijajne avstro-nemške ofenzive, ki je vihrala skozi Galicijo in zaporedoma naglo vzela Przemysl in Lvov.
Ko je glavni del ruske posadke ute-kel po mostovih čez. Vislo, je bil dejansko zadnji ruski vojak pognan z južnega brega Visle.
Na severu in jugu se neprestano stiska žrelo velikega nemškega vojnega ustroja in ogroža ruske armade z zajetjem.
Za zlomljeno smatrajo rusko moč.
Moralni učinek zavzetja Varšave bo gotovo ogromen, po mnenju tukajšnjih vojaških veščakov. Četudi ruske armade utečejo odločilnemu porazu, bo rusko navdušenje strto po novici, da so poljsko glavno mesto zavzeli Nemci, tako mislijo tukaj.
S planjav vzhodno od Prage in Varšave se bodo Rusi prejkone umikali, dokler ne dospo do linije, držeče skozi Siedlce, petdeset milj vzhodno od Varšave in šestdeset milj zapadno od trdnjave Brest-Litovsk.
Sodeležniki na zmagi.
London, 5. avg. — Dočim je Bavarce pod poveljstvom princa Leopolda .doletela čast, da so prevzeli Varšavo v
imenu nemškega cesarja in njegove soproge, ki bosta prejkone imela zmagoslaven vhod v nekaj dneh, so pravi zmagalci vojaki, ki se bojujejo pod maršalom von Hindenburgom ob. reki Narew na severovzhodu, potem Avstro-Nemci, ki so prekoračili Vislo južno od mesta, ter armadi avstrijskega nadvojvode Jožefa Ferdinanda in nemškega maršala von Mackensena, ki prodirata med Vislo in Bugom.
Rusi se bojujejo obupno in trdovratno, da zaustavijo napredovanje teh čveterih armad, in so prizadeli svojim zasledovavcem težke izgube, a so vendar neprestano potiskani nazaj, vsled česar bi bilo daljše obdržanje Varšave nevarno podjetje.
Malo vojnega plena.
Amsterdamska brzojavka Exchange Telegraph-družbi pravi, da je naznanilo o zavzetju Varšave povzročilo ve-1 like demonstracije po vsej Nemčiji. Izredni prizori navdušenja so se odigravali v nemških mestih.
Uradna dnevna naznanila, pristavlja brzojavka, kažejo, da so se Rusi u-maknili v dobrem redu, in da so vpad-niki našli malo vojnega plena.
Dež ovira rusko umikanje.
Avstro-ogrski vojni glavni stan, C. avg. (Čez London.) — Med Vislo in Bugom se je položaj umikajočih se Rusov vsled hudih nalivov v zadnjih dneh še poslabšal.
V močvirjih narašča voda in ostaja, tako da se morajo kretanja čet omejevati izključno na ceste, katerih je malo. Umikanje zadeva torej na še večje težave, ki se dajo težko premagati.
Nemška zaveznika pritiskata neprestano in z največjo brezozirnostjo. Sovražnik žrtvuje neverjetno mnogo vojakov, da s protinapadi zadržuje zasledovanje. Ti poskusi pa so bili doslej še vedno brezuspešni
Tukaj prevladuje mnenje, da bodo pustili Rusi še mnogo ujetnikov v rokah svojih zasledovavcev, predno se jim posreči, dospeti do svojih novih postojank.
Kot posebno ugoden opisujejo položaj pred Novo-Georgievskim, kjer se je past okrog nekaj ruskih vojnih zborov baje tako popolnoma sklenila, da je komaj misliti na ubeg.
Avstrijci zavzeli Ivangorod.
Dunaj, 6. avg. — Rusko trdnjavo Ivangorod je zavzela avstro-nemška armada pod poveljstvom nadvojvode Jožefa Ferdinanda, kakor je bilo uradno naznanjeno tukaj danes. Zvezne
čete so zavzele trdnjavo včeraj. Naznanilo pravi nadalje:
"Severozapadno od Ivangoroda sta naša zaveznika napredovala. Med Vislo in Bugom se nadaljujejo zasledovalne bitke.
Velika radost na Dunaju.
Curih, 6. avg. (Čez London.) — Iz Dunaja poročajo, da so patriotične demonstracije nad zavzetjem Varšave in osvojitvijo Ivangoroda obsenčile vse dosedanje izza izbruha vojne. V$a javna in zasebna poslopja so bila okrašena z barvami nemških zaveznikov in Turčije, in ogromne množice ljudi so se gnetif po cestah. Pred državnim vojnim ministrstvom ob Stubenringu se je gtK-tla množica tisočerih glav, vedno ■/*■•■ : gromko vzklikajoč 'Hoch' in "Heil ' na zmagovite armade nemških zaveznikov. Demonstracije so trajale do ranega jutra.
POručila si nasprotujejo.
London, 7. avg. — Dočim nemško Uradno naznanilo nocoj trdi, da je bil ruski odpor zlomljen med trdnjavo Lomžo in ustjem reke Bug, baš severno od Varšave, zatrjuje zadnje rusko uradno naznanilo, da so Nemci zadržani nekaj milj vzhodno od reke Narew v tem predelu, in da se Lomža in trdnjavi Kovno in Osovjec dulje severno izpirajo naskokom.
Nemci prodirajo dalje.
London, 8. avg. — Nemci nadalje prodirajo v vseh smereh v svojih prizadevali, pretrgati umikanje ruske armade iz poljskega glavnega mesta. Zar čeli s;|^oaskakovati trdnjavi K#vno in Osovj ki sta med ovirami na njihovem i, shodu proti železnici, držeči iz Varša £ skozi Vilno in Dvinsk v Pe-trograd
Nemci so zavzeli manjšo trdnjavo Serock ob stočišču Narewa in Buga ter prekoračili Vislo v soseščini Varšave, Dalje južno prodira general Woyrsch proti vzhodu, ali maršal von Mackensen zadeva ob trdovraten odpor in napreduje le počasi.
V tukajšnjih vojaških krogih mislijo, da se velikemu knezu Nikolaju posreči, izmotati svojo varšavsko armado.
Položaj na Goriškem še vedno skoro isti
Dunaj poroča, da so višine pri Podgori posejane s trupli padlih Italijanov.
JUNAŠTVO NA OBEH STRANEH.
Avstrijci pogreznili sovražen podmorski čoln in zbili laško zrakoplovnico.
^ Z zapadnega bojišča.
Pariz, S. avg. — Prva seja poslanske zbornice ieza pričetka vojne je bila danes. Odlikovala se je po demonstraciji izrednega patriotizma. Paul Des-chanel, predsednik, je otvoril sejo z dolgim nagovorom, ki je bil nekak odgovor na razglas nemškega cesarja ob obletnici vojne. Potem je govoril prvi minister Viviani v imenu vlade. Monsieur Deschanel je rekel med drugim: "Leto je bilo za nas leto slave, in kar smo učinili za človeštvo, ostane vekomaj nepozabljeno. Naša vojska si je v svesti dejstva, da se bojuje za Francije velikost in čast, za svobodo in človeške pravice v širšem zmislu. Ve in zna, da je od zmage Francije in zaveznikov odvisen obstanek prosvete in omike. Francija privoli samo v pošten mir."
Nemci ogrožajo Verdun.
London, 6. avg. — Zaprttena nemška ofenziva proti trdnjavicam okrog Verduna se je pričela, če smemo verjeti neuradnim poročilom iz tamošnje-ga okrožja.
Nemške napade v tem delu francoske fronte potrjujeta uradni pariški vojni naznanili, izdani danes popolu-dne in nocoj.
Že dva ali tri dni grmijo veliki topovi nemške armade ter obstreljujejo u-trdbe in zakope francoske v Argon-skem gozdu.
Pred več dnevi so poročali, da se je nad 140,000 nemških vojakov z vzhodne fronte peljalo skozi Luxemburg do linije pred Verdunom, in po združitvi s tamosnjimi četami napadajo zdaj lja celi fronti od zapadnih Arganov do višin ob reki Meuse. *
°to by Am	...............
American Preas Association.
airwu m iwaiYQF wmsaw
—-—■———■—■—--■— - - - —-- ___ ____
|
• A iCOB 4\B»U('1UUUIJU
\ S™A HIŠA V VARŠAVI, GLAVNEM MESTU POLJSKEM, ZAVZETEM PO NEMCIH.
T;!'1 ar^ad >c. videti mestna hiša v Varšavi. Izza početka vojne je bilo glavno mesto Rusko-Poljske cilj nem-^el"16 erKu VZ 1?dnem bojnem torišču. Znani ruski pohod na Vzhodno Prusko, ki se je končal s porazom pri % ^brtr,^' obnovljen dalje južno, kjer so.Rusi dne 10. novembra prodrli na Poznanjsko. Odtedaj pa do se nie'si'" <0 Nenlt'i trikrat prodrli in sc umaknili med Varšavo in mejo, tako da so i
JJ. 'V, n^ej . ' Dollllfl-r.™.. T)------;« en nefali HI liniii Libit, J...I..I „:|J______1___ _ ..t V..
-.- ..m LiiM.il iimuiii ... o*. ........... uicu v aisavu m nicju, iuro na so omenjenega dne skoraj
' Polukrogu. Pozneje so ostali na liniji kakih dvajset milj zapadno od Varšave. Zadnjih pet rae-
Hsp «I>rila . n'sklm' pohodi v smeri Rige na severu ter ruskim naglim prodiranjem skozi Galicijo na jugu do zad-
tWSte* Sel" llas'cdnjini umikanjem od Karpatov do poljske meje, so ostale linije okrog Varšave še vedno sko-
*ji^Mave ^"j'1' tednih, ko je narastel pritisk na severovzhodu in jugovzhodu od mesta, se je položaj o-
C,:trtek . I? tlncm izprcniinjal, dokler se ni zajetje mesta tako zožilo, da so sc Rusi morali umakniti, in zad-E	° Vuršau«-, -........i: vt.....
Rim, čez Pariz, S. avg. — Sledeče naznanilo je bilo izdano nocoj v glavnem stanu italijanskega generalnega štaba:
"Naše težke baterije so namerile u-činkovito streljanje na postajo Borgo ob železnici v Val Sugani, kjer je važen tovorni promet.
"Sovražnikove izgube v trdovratnih naskokih na Monte Medatta v Kqrn-skih planinah so bile zelo resne.
Obstreljujejo avstrijsko pehoto.
"Na Kraški visoki planoti je noč tretjega minila mirno. Zjutraj je naše topništvo obstreljevalo mnoštva pehote, opažena blizu Marcottinija in kolone na pohodu ob cesti iz Rupe v Doberdob.
"Ko so naše čete zopet začele prodirati, sta levo krilo in središče počasi napredovala, ali na desni smo se omejili na obdržanje postojank, zavzetih poprej.
"Sovražnik je zaman poskušal vzeti nazaj svet, ki smo ga zasedli na Monte Seibusi, nego je bil odbit s težkimi izgubami."
Drugo "verodostojno" poročilo.
Geneva, 5. avg. — Brzojavka "Tri buni" iz Ljubljane (!) pravi:
"Izstrelki iz italijanskih topov so zažgali dva vlaka na železnici Borgo-Levico med njuno vožnjo v Rovered. Prvi vlak je bil napolnjen z vojaki, od katerih je 500 zgorelo. Drugi je vozil strelivo in osem vagonov se je razletelo.
"Pri Polazzu je bilo osem italijanskih naskokov odbitih, ali z devetim naskokom je bilo vzetih več milj nedavno. izdelanih zakopov.
"Italijani so postavili še več težkih topov proti Gorici, in pričelo se je sistematično bombardiranje. Avstrijci odgovarjajo medlo."
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 5. avg. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes:
"Na tirolski fronti je edina velika bitka ob Monte Croce. Več bataljonov italijanskega 92. peVpolka je včeraj začelo naskakovati Nemesalpe, severovzhodno od Monte Croce. Bili so krvavo odbiti.	.
"Italijani so se umaknili, deloma spustili v beg, v hosto južno od mejnega potoka. Da olajšajo ta krdela, so druge italijanske čete poskušale presenetiti z naskokom na Kofel, severno od Monte Croce, a so bile odbite po kratk&m boju z izgubo kakih 100 mož na usmrčenih. Ujeli smo bataljonskega poveljnika in več drugih častnikov Naše izgube so bile neznatne.
"Na Goriškem so Italijani izza vče-
rajšnjega popoldne močno obstreljevali s topovi naše postojanke na Do-berdobski visoki planoti. Ko so sovražni pešaki poskušali od Zagraja in južno od Zdravščine napasti, so bili po našem topništvu postreljani."
Laška zrakoplovnica nad Opčino.
Rim, 6. avg. — Sledeče uradno naznanilo iz italijanskega vojnega glavnega stana, datirano 6. avgusta, je bilo objavljeno tukaj:
"Na Kraški visoki planoti smo napredovali.
"Sno.či je ena naših vodljivih zrako-plovnic bombardirala sovražna taborišča okrog Doberdobskega jezerca. Obstreljevana je bila po topništvu, a se je povrnila varno v svojo lopo.
"Druga vodljiva zrakoplovnica je bombardirala z velikim uspehom železniško vezišče pri Opčini (severovzhodno od Trsta). Na svojem po-vratku je bila napadena po nekem avstrijskem pomorskem zrakoplovu, ki je spuščal vnetljive bombe nanjo. Naši zrakoplovnici se je posrečilo, s svojim streljanjem pognati Avstrijce v beg, nakar se je povrnila do naših linij nepoškodovana."
Avstrijci odbijajo Lahe.
Dunaj, 6. avg., čez London, 7. avg., 12:15 zj. — Uradno poročilo o bojevanju ob italijanski meji pravi:
"V noči Ji. t. m. in včeraj se je izjalovilo več italijanskih naskokov, eden naperjen od Zagraja in drugi proti višinam pri Podgori, kjer je bilo bojišče posejano s trupli padlih Italijanov. Brezuspešni napadi so bili tudi pri Pla-veh in v okrožju Krna.
"Privezan italijanski balon je bil zbit blizu Tržiča.
"V Karnskih planinah so naše čete ob Monte Paralva zavzele nekaj ugodnih višinskih postojank na italijanskem ozemlju.	1
"Na tirolski fronti je bil sovražen napad proti Coldilani, Buchenstein, odbit."
Italijani zopet odbiti.
Dunaj, 7. avg. Sledeče naznanilo vojnega urada je bilo izdano nocoj:
"Na Goriškem je bila fronta vzhodno od Polazza in Redipolja močno obstreljevana po sovražniku danes popo-ludne. Več italijanskih bataljonov je napadlo ta predel popoludne, a so po kratkem spopadu prenehali prodirati.
Boj pod morjem in v zraku.
Pariz, 7. avg. — Pod morjem in v zraku so Avstrijci pridobili dva uspeha, in Italijani so izgubili en podmorski čoln in eno vodljivo zrakoplovnico.
Italijanski podmorski čoln 'Mereide' je bil pogreznjen po nekem avstrijskem podmorskem čolnu v spopadu v Jadranskem morju.
Italijanska vodljiva zrakoplovnica "Citta di Jesi" je bila zbita po šrapne-lu, ko je poskušala napasti avstrijsko vojno luko Pulj. Posadka je bila ujeta. Zrakoplovnica je le malo poškodovana.
Velika ruska naročba.
Denver, Colo., 6. avg. — Naročilo za puške in strelivo v znesku $25,000,-000 bo dano v podzakup med denver-ske tvorničarje, pod pridržkom, da mu bodo kos, kakor poroča Charles Rohde, kontraktor. Po naročilu se ima izdelati 1,000,000 pušk. Naročilo izhaja od ruskih agentov.
Texanci in Mehičani v boju.
Brownsville, Tex., 8. avg. — Mehi-kanski rokovnjači in texaški rangerji in okrajni redarji so izbojevali dve bitki snoči biizu Noriasa, Tex., šestdeset milj severno od Brownsvilla, po semkaj dospelih poročilih.
Telegrafist v Noraisu je poklical na pomoč in poseben vlak je odšel v No-rias danes popoludne z rangerji in o-fcrajnimi redarji.
Vrnili so se nocoj in čez deset minut zopet odpeljali v Norias. Vlak se u-stavi v Harlingenu, da vzame s seboj oddelek Z. D. vojakov.
Škof Kozlowski umrl.
Milwaukee, Wis., 8. avg. — Škof Kozlowski, rodom Poljak, je umrl pozno snoči. Podlegel je operaciji ulje-sa na vratu v bolnišnici sv. Jožefa.
Devet crncev obešenih.
Memphis, 6. avg. — Devet črncev je bilo obešenih, sedem zakonito in dva linčana, dočim so desetega .lovili v južnih državah danes. Vsem deveterim usmrčenjem so prisostvovale množice tisočerih ljudi, veselih kakor na pikniku. V Starkvillu, Miss., je bil dan obešenja dveh črncev proglašen "praznikom".
Panameriška konferenca.
Washington, D. C., 8. avg. — Panameriška konferenca, ki je bila otvor-jena tukaj zadnji teden v svrho, da napravi načrt za obnovo vlade v Mehiki, se bo prejkone nadaljevala v New York City prihodnjo sredo.
Na otoku Haiti teče kri.
Port-au-Prince, Haiti, 6. avg.—Ameriške pomorske čete so danes vzele v posest tukajšnji pristanski urad in narodno palačo ter zaplenile haitiško topničarko "Pacifique", ki je doplula davi.
Med zavzemanjem pristanskega u-rada so Američani streljali na Haitiča-ne, od katerih je bil eden usmrčen.
Zasedba pristanskega urada in narodne palače je dala Američanom zadnji postojanki Haitičanov. Prebivavci so bili osupli vsled ameriškega postopanja.
Listnica upravništva.
J. O., Cleveland:*—Odgovarjamo, da pošiljamo denar v vse kraje, tudi na Primorsko, v Dalmacijo, Bosno in druge obmejne dežele Avstrije.
Italijani se čudijo.
List "Italia" piše: "Cel svet je trdil, da bosta Avstrija in Nemčija umrli lakote, sedaj pa odkriva Avstrija tako nezaslišano odporno silo, ki nas stavi na najtežjo poizkušnjo." . ,...L.. .j.„
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jam-čeno.
Najnižje cene:
.5 kron pošljemo za........$ .85
10 " " "........ 1.60
100 kron pošljemo za $15.80
Pri teh cenah je poštnina že vricu-nana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Monejj Order-ju" še svoj natančen naslov, istatako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti y stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katolišlci list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$100
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
sprta, in dosedanji razpor v vrstah demokratske stranke, kateri oba pripadata, se utegne vsled tega osebnega spora še razširiti. — Edmund M. Allen je bil ravnatelj državne kaznilnice v Jolietu nad dve leti. Prisvajal si je čast, da je on uvedel takozvani "častni sistem" (honor system) v kaznilnici, ki dovoljuje 'kaznjencem dobrega obnašanja gotove prostosti. Ali guverner Dunne, ki je v petek tudi naznanil, da se bo častni '".sistem nadaljeval, je obenem izjavil sledeče: "To je moj častni sistem. Jaz sem ga uvedel, kar lahko dokažem. Šest mesecev pred imenovanjem Allena za ravnatelja državne kaznilnice, sem rekel v svojem inavguracijskem-nagovoru: 'Če bi bilo pri gradnji vojnih železnic potrebno, potem bi se lahko za kaznjence, ki so obsojeni v krajšo dobo zapora, uvedel časten sistem, kakor je uveden n. pr. v Coloradu. Človekoljubni oziri govorijo za to, da se kaznjencem odka-žejo taka dela na prostem.' Šest mesecev pozneje sem imenoval Allena, sina nekega prejšnjega vvardena, ki je vodil kaznilnico po starih načelih. O tej priliki sem rekel Allenu: 'Jaz hočem, da v Jolietu uvedete častni sistem. Stari sistem moramo odpraviti.' Potem mu sem priporočil iti v Colorado obiskat Tom Tynana, wardena državne kaznilnice v Canon City in se dat po njem poučiti o skrivnostih novega sistema." Tako guverner. In gotovo mu smemo verjeti. Čast, komur čast!
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bezek Marija, Blažko-vič Steve, Božič Frank, Lukšič Tomo, Sotir Simo, Živko Anka.
Joliet, 111., 9. avg. — Proslava zlatega jubileja ustanovitve sestrskega samostana sv. Frančiška v Jolietu je bila sijajno zaključena v četrtek, ko je imel dopoludne slovesno pontifikalno sv. mašo Rt. Rev. Peter J. Muldoon. škof iz Rockforda. Nad šeststo učenk in bivših učenk se je udeležilo velike sv. maše v prelepo okrašeni samostanski kapeli. Asistiral je škofu Mul-doonu pri službi božji med drugimi tudi Rt. Rev. De La Mora, škof iz Zacatasa, Mehika. Škof De La Mora je pregnanec iz Mehike, iz katere je moral ubežati pred več meseci. Sedaj živi v Chicagu v Columbia hospitalu, kjer pomaga v dušnem pastirstvu. Sklepčno pridigo je imel Rev. H. J. Hausser, ki je poprej bival v Jolietu. Omenimo še, da je bil povodom zlatega jubileja samostan ves v zastavah, ameriških in papeških, ter znotraj in zunaj prepleten z venci in kitami cvetja. Naše slovensko ženstvo se je prav številno udeleževalo samostanskih slav nosti, kjer so bile vse prav prijazno sprejete in pogoščene po čč. sestrah, izmed katerih imaino tudi učiteljice v naši župnijski šoli sv. Jožefa. Prekrasna je bila proslava, tako splošno sodijo.
' —Zadnji torek, 3. avgusta, sta bila poročena v cerkvi sv. Jožefa g. John Malešič in gdč. Katarina Jakša. Ženin je doina iz Otoka, a nevesta iz Klo-•štra pri Metliki. Bilo srečnol
—	Rojak Alois Kotnik je te dni kupil mlekarsko obrt od H. J. Pittlerja, ki se nahaja na 810 Columbia St. Novemu podjetju, ki se naziva: Slovenian Dairy, želimo mnogo uspeha in ga priporočamo našim gospodinjam.
—	Slovenska Dekleta, ki se shajajo vsak četrtek zvečer pri drugi članici svojega šivalnega kluba, so imele svoj zadnji sestanek pri gdčni. Kate Butala, N. Scott st. Kakor čujemo, so se izvrstno zabavale ob sladkem lunchu.
-— Warden Allen odstopil. Guverner Dunne je naznanil v petek dopoludne, da je sprejel brzojavno mu predloženo prošnjo za odstop ravnatelja (wardena) državne kaznilnice v Jolietu, Edmund M. Allena. Ta je namreč prosil guvernerja, da bi smel stanovati izven kaznilnice, in sicer z ozirom na nedavni umor soproge Al-lenove. Ker pa državni zakon ne dovoljuje, da bi kaznilniški ravnatelj stanoval izven kaznilnice, je guverner prošnjo Allenovo odbil. In deset minut potem, ko je bil g. Allen obveščen o tem, je brzojavil prošnjo za svoj
odstop. Sedaj sta Allen in Dunne -
Bisbee, Am., 2. avg. — Slavni Am. Slovenec! Ko ni nobenega dopisa iz tega kraja, zato se jaz nekoliko oglasim. Sicer o naselbini ne morem veliko poročati, ker sem šele novodošlec, no, pa sporočim nekoliko o delavskih razmerah. Dela se tukaj s polno paro v bakrenih rovih ponoči in podnevi. Plača je sedaj $4.25 in $4.50 za osem-urno delo. Ravnajo se plače tukaj po ceni bakra, in cena bakra se je sedaj nekoliko zmanjšala, zato se je bati, da se tudi plača nekoliko zniža. Delo se pa tukaj težko dobi, vzrok: preveliko število brezposlenih, ki jih je več sto, in vrši se natančna zdravniška preiskava, ker prigode se slučaji, da čaka kdo že več mesecev na delo in ko dobi delo, pa ga zdravnik spozna za bolnega in nesposobnega za delo.
Mesto Bisbee je 9 milj oddaljeno od meje stare Meksike ter leži v ozki dolini med strmimi in golimi kamnitimi hribi. Samo obrtniki imajo prodajalne v dolini, ali hše pa stojijo po 9trmih hribrih druga za drugo, tako da je težavna in ozka in kamnita pot do njih. In dolgoušci so res ubožci tukaj, ker nosijo po strmih in ozkih kamnitih stezah vso pripravo za stavljenje hiš in vse druge potrebščine, zatorej kdor bi rad za osla bil, mu ni treba sem hoditi.
In pri sklepu dopisa naj še omenim, da tukaj je tudi dovolj pečlarjev, zadosti, da si ustanovijo pečlarsko društvo. In vse potrebno je že ukrenjeno. Zastava je krasno izdelana, z natisom črnega piskra in žgančne kuhalnice. Ali žal, da ni nobeden sposoben za predsednika, in kdor je izurjen za ta posel, naj se le oglasi.
Ob sklepu pozdravljam vse čitatelje, in tebi, list, pa žetim veliko napredka.
John Gričar.
IZ OBSTRELJEVANJA GORICE.
vražne vojaške množice potiskajo bliže in bliže in da si leže tu nasproti tisoči in tisoči ljudi, ki imajo samo eno voljo: da drug drugega umore, uničijo. In sedaj leži plodna vrtna pokrajina, ki ni le naših čet obilo preskrbovala z živili, marveč je v zadnjih tednih dan za dnem pošiljala na Dunaj po 15 vagonov samo krompirja, opustošena in sama sebi prepuščena; prezrelo klasje bohotnih žitnih polj se žalostna pove-ša do zemlje in na ogromnih njivah gnije krompir. Sedaj stoje po poljih vojaški konji in tu in tam je videti na cesti trepetajočega kmetiča, ki žene pred Italijani rešene revne kravice in koze — zakasnel begunec. Preje je po tej prekrasni pokrajini mrgolelo turistov, sedaj se vidijo le vojaki, nič ko vojaki in komaj peščica civilistov. In v mestu in po vaseh krog in krog zdrobljene hiše in pogorišča z očrneli-tni zidovi in udrtimi okni, iz katerih se zasmehljivo roga skrb. Viharno vojno valovje neusmiljeno podira vse, kar sta ustvarila pridnost in trud in neugnano delo, neizprosno in brezobzirno; celo najrevnejši koči ne ostane prizaneše-no. Irredentistična gonja rcx!i sedaj svoje krvave posledice, hujskači postali tihi in malodušni. posebno ker se obrača ogorčenje prebivalstva, čegar blagostanje je že deloma uničeno, proti njim.
SLOVENSKI JUNAK.
"Grazer Volksblatt" z dne 5. julija priobčuje pod tem naslovom iz zasebnega pisma:
Resnično heroičen boj bijejo naše čete ob Soči. Z majhnim delcem svoje celokupne sile se drži tu monarhija proti silni premoči nasprotnika. Junaški odpor naših čet, ki sedaj že tedne neomajno kljubujejo vsem napadom širokoustnega sovražnika, zasluži največjo pohvalo. Na dan italijanske vojne napovedi je razodel poveljnik izredno neznatne graške posadke svojim častnikom, da bo že veliko pridodblje-iiega, če se posreči držati (Sorico le dva dni; sedaj je preteklo že pet tednov in strelski jarki in žične ovire na podgorskem* grebenu frt ? krvjo napo-jenih pobočjih Sabotina še vedno branijo sovražniku, da bi vzel utrjeno predmostje ob Soči. Vsekakor sta mesto in njegova okolica že težko prizadeta. Cela dolinska kotlina s svojimi slikovitimi vasmi, svojimi bliščeče belimi hišami, svojimi vilami in vrtovi,, svojimi številnimi cerkvami, katerih vitki, bliščeče beli zvoniki so ostro začrtani v sočnem zelenju bohotnih poljan, kaže vsepovsod krvave znake vojne. Še pred enim tednom sta se v Gorici kakor ponavadi razvijala trgovina in promet, še pred malo dnevi je bila videti ženske in otroke v živopisanih oblekah pri delu na polju in vrtovih sredi topovske godbe, ki je svirala k bojnemu plesu. Toda vojni oblaki »o se kmalu zgromadili nad obžalovanja vrednim prebivalstvom. In sedaj?
Nobenega dne brez granatne toče in hivarja! Tla se tresejo, okna šklepetajo. Neprestano grmenje topov se vali po soških bregovih, po avstrijskih postojankah na Podgori in Sabotinu, uro za uro, noč in dan; odmori so redki in kratki. In dan za dnevom postaja topovski ogenj silnejši, vedno lju tejši so topovski udarci, vedno gostej še padajo topovske krogle v dolinsko kotlino in vedno pogosteje kaže prasketanje pehotnega ognja, da se so-
Dunajski listi poročajo z italijanskega bojišča: Kdor bi rad vedel, kakšni so boji ob Soči in kako se bijejo naši ljudje, naj si ustvari sodbo na podlagi vojaške listine, katere vsebino podajamo tu doslovno, izvzemši nekaj podatkov in imen, ki bi deloma bolj zanimala sovražnika nego avstrijskega čitatelja časopisov. Gre za nagrado zvestemu, hrabremu junaku, ki je padel v brambi za domovino. Tako-le se glasi listina: "Predlog za nagrado poročniku h rezervi Teodorju Lube pehotni bataljon št......službena uvrstitev: poveljnik voda — O priliki boja od 16. na 17. junij na koti..." V njegovem odseku se je izvršil absolutno najmočnejši, in kakor je pokazala situacija, najodločnejši napad, ker se je mislil sovražnik z osvobojitvijo te točke polastiti cele postojanke. Poročnik Lubec, ki je spoznal položaj, je vztrajal proti vsem, s skoro desetkratno premočjo izvajanim napadom toliko časa, kakor je bilo sploh le mogoče. Italijanske napade je poročnik Lubec z vedno novimi sunki odbil; to so bili napadi, o katerih se more v polni meri trditi, da so se vršili le ne na nož, marveč da so ljudje, ko so izpra?«ili svoje puške, zgrabili za lopate in z njimi mesarili sovražnika. Pri osmem napadu ranjen in po štabnem naredniku Budimiru opomnjen, naj ^e da obvezati, poročnik Lubec tega ne le ni storil, marveč je s!' 'eč svojemu zve-stemu čutu dolžnosti odbil še nadaljne neposredno sledeče napade, dokler mu nova rana ni prinesla smrti. Od njegovega voda so ostali neranjetii samo štirje možje." Opazka četnega poveljnika kot...: Pravi slovenski j u n a š k i s i n, ki se je za cesarja in rodno grudo boril do zadnje kapljice krvi! ..., major, poveljnik skupine." Nato slede izjave brigadirja, divizijo-narja in zbornega poveljnika. Le-ta piše: "Priporoča se najtoplejše* tudi kot počastitev mrtvega junaka." Čisto spodaj stoji potem v celi Avstriji zelo spoštovano ime armadnega poveljnika soške armade; on predlaga na vrhovnem armadnem poveljstvu, naj bi se mrtvemu podelil zelo visok red. Toliko listina... Nam ostane spoštovanje."
IZ VOJNEGA DNEVNIKA RAČUNSKEGA PODČASTNIKA 17. PEŠPOLKA.
(Dalje.)
Pred Grodekom. — Begunci — Zmagoviti boji. — Zanimivi doživljaji.
5 do 7. septembra smo bili pred Grodekom. Kopali smo rove in se pripravljali na boj. Tri dni prej" smo bili dobili ostanke prvega marsbwtijlijona. Talto smo se uredili. Požar v okolici pred nami ni ponehal. Beguncev je bilo po cestah >se polno. Boljši *o imeli voiove, revnejši so nesli svoje imetje v citlicah na ramah. Otroci so stopicali poleg starišev. Nekateri je še gonil s satx? kako kravico ali kozo, da so imeli mleko. Mnogi niso imeli prav nič. posebno oni, ki jim je požar uničil imetje. Ti prizori so se ponav Fjali dan za dnevom. Obupnost se je brala beguncem iz oči in beda z obraza in obleke. Vojna ni malenkost, za to je bilo dovolj dokazov.
8. septembra se vname zopet boj. Zjutraj smo zapustili rove in začeli prodirati proti sovražniku. Kmalu trčimo obenj. Svoje kuhinje nekoliko skrijemo in obstanemo. Kmalu se začno vračati ranjenci. Sovražnik se u-mika, mi pritiskamo za njim. Solnce je že prekoračilo poldan. Z menažo za polkom. Preveč smo bili drzni Morali smo mimo naše artiljerije k prvemu bataljonu. Ko pridemo mimo te zicije, pri neki opekarni, se nam odpre planjava. Rusi nas opazijo. Takoj nas pozdravijo s šrapneli. Prvi šrap-nel se razleti nad drugim kuhinjskim vozom. Konji se začno plašiti. Od zadaj se oglasijo naši topovi. Njihove krogle so zvenele čez nas. Od spredaj je ruski ogenj čezdalje hujši. Povelje je bilo: obrniti in brzo. Konji so postali vsled peklenskega gromenja i"
pokanja kakor besni. Treba je bilo napeti vse moči, da se ni pripetila kaka nezgoda. Ko sem poveljeval in kričal, naj drže konje in vozijo raje počasi, sem se zapletel v telefonsko žico na tleh, katere preje n isem bil opazil, in pošteno pomeril tla. Mali je manjkalo, da nisem prišel pod voz.
Izprevideli smo, da po dnevu ne bo šlo z menažo. A ob tej priliki moram naglasiti, da je bila med tem bojem in onem pri Goligori velika razlika. Ves drug red. Imeli smo vsak svoje povelje. Naša artiljerija je imenitno delovala. Rusi so se morali umakniti. Ponoči smo peljali menažo. Na bojišču je ležalo mnogo mrtvih. Naš polk je imel velike izgube.
9. septembra se pomaknemo nekoliko naprej. Ustavimo se tik naše artiljerije. Od tod je bilo jako pripravno voziti menažo. Komaj dobrih pol-drug tisoč korakov za črto se je kuhalo. Tam smo tudi naše konje popolnoma navadili na streljanje. Kajti stali smo sredi topovskega ognja, tako da so naši in ruski projektih leteli čez nas. Imeli smo srečo, da se nikoli nobena krogla ni zgubila med nas. Samo ena granata je udarila v cesto desno od nas in jo razkopala.
Zanimivo je bilo tu. Podnevi je pripekalo solnce, ponoči je plavala ravno nad nami bleda luna. Spati ni bilo moč. Polegli smo po tleh; pod samo malo slame. Izbral sem si prostor za kuhinjo. 2e od prej sem bil navajen malo spati; zato sem se dlje premagoval. Ko so povsodi krog mene že smrčali prijatelji, sem jaz še bdel in občudoval božjo naravo. Premišljal sem vojne in način vojevanja v prejšnjih časih. Nobena stvar se ne strinja s starim. Boj se je pričel in traja dalje tudi ponoči. Ni tako, kakor se smo učili v šoli, da je boj podnevi, zvečer se pa postavijo straže, močne tretjino armade, drugi ddve tretjini pa naj gresta k pokoju. Kuhinj tudi ni bilo nekdaj. Računski podčastnik ima drug posel nego v prejšnjih časih. Spomnil sem se na ruskojaponsko in balkansko vojno. Tam so noč že ignorirali, škoda se jim je zdelo časa za premikanje.
Bilo je 9. ali 10. septembra zvečer. Prišel sem iz rojne črte, kamor sem bil peljal večerjo. Poležemo kakor ponavadi poleg kuhinj. Nebo je bilo čisto kakor ribje oko, luna je razsvetljevala hladno noč in nam služila namesto luči. Krog 11. ure začno iz topov poleg nas pošiljati krogle rjav-cem. Od tam se slišijo odgovori. To se ponavlja vedno huje in hitreje. Bilo je najprej videti blisk, potem je sledil grom strela in tresk eksplozije. Ravno tak je bil ruski odgovor. Kmalu se na celi črti oglasijo puškini streli, in stroj ne puške še zgoste ropot. Krog poldruge ure ponoči se vname strahovit ogenj. Bilo je tako, kakor bi se morala sedaj odločiti bitka. Posameznih strelov se sploh ni razločevalo. Slišati je bilo samo nepretrgano divje bobnenje, kakor bi razsajala strašna vihra v zraku in pod zemljo. Nekaj nepopisno groznega. Pri Rusih se je slišalo obupno rjovenje kakor ranjenih zveri. Blizo nas je ležal neki general. Zelo je moral biti utrujen, da ni slišal tega hrupa. Pokliče ga njegov poboč-nik. Ko se prebudi, takoj spozna, da je nevarnost. Nemudoma da povelje svoji brigadi, ki je kot rezerva počivala poleg naših kuhinj, da naj bo pripravljena. Ogenj je vedno hujši. Vse je pozorno in čaka, kaj bo iz tega. Vendar ostane vse na svojem mestu. Ko napoči dan, začne ogenj poneha-vati. Misliti je bilo, da mora ležati vse mrtvo. Vendar ni bilo tako; seveda nočni ogenj v rovih ni tako nevaren. Polagoma se vse skoraj popolnoma umiri.
Opoldne gremo z menažo. Sedaj je šlo vse drugače. Konji so bili že privajeni ognju, le tu in tam se je še kateri malo ustrašil. Z eno besedo: Nobene primere več z dnevi pri Goligori. (Konec prih.)
dekleta in dečki, saj možje so tudi na vojski, vse pomaga v najhujšem ognju, na najnevarnejših krajih. Seveda smo jim hvaležni, a kaj takega se mora videti. Sinoči je donašala kar celemu strelskemu roju neka komaj 141et-na deklica 21krat vodo, ki smo jo vsi zaželeli. Ko smo se vsi napili, se je vsedla za mal grič, njene oči so sledile poletom krogel."
Srečna vrnitev.
Zdravnika dr. I.. Ebersberg iz Sol-nograda in dr. K. Kasovitz iz Inomo-sta sta bila 19. decembra 1914 ujeta in odpeljana na Rusko. Tam sta ušla v Vladivostok, odkoder sta se preoblečena v kineško obleko podala v Peking. Avstrijsko poslaništvo jima je omogočilo vožnjo v Ameriko. 21. maja sta se srečno vrnila v Inomost.
rVELlKA PONUDBA1 [_
Spred« del N«U ik.tljice vred« i«. M** Celi lcnp*a rt*itm i	**"
C4i k»imu l> <*<*ji Mi ga tljk ta.)« ■* Se jik Ukko i«*« z*	»li
xlba ugatne 31. dreemb« i™'
I Co.. inc.. New York_
Slovenci na bojišču.
Vojak M. Omladič iz Braslovč popisuje v "Slov. Gospodarju", kako je avstrijska artiljerija s S. G. pri Gorici obstreljevala gosto prodirajoče italijanske čete. Neki štajerski bataljon se je boril deset dni na tem griču ter samo en dan odbil pet naskokov, če se izvzamejo ranjenci, je uničila ta hrabra četa okoli dva tisoč Italijanov Armadno vodstvo je naše vojake posebej pohvalilo. V pohvalnem povelju se omenjajo Slovenci kot hrabri in zvesti branilci Avstrije ob Adriji.
Duh požrtvovalnosti in junaštva med avstr. ljudstvom.
Z italijanskega bojišča piše neki vojak: "V teh soteskah in na teh klancih med napornimi boji živeti ni ravno lahko. Strojne puške ragljajo, puškino pokanje nas pozdravlja. Vmes grme topovi, Bog ve odkod, in udarjajo v skale, razdero, kar jim je napoti in posujejo s točo tisočerih kamnatih drobcev. Prvotno grmenje in odmev provzroča, da se nam trese zemlja pod nogami. A tudi z neba se oglasi večkrat smrtni pozdrav najraje v trenutku, ko popolnoma nič ne pričakuješ. Nekaj se tu naučiš, osobito, da spoznaš svojega Boga. Težko se odvajajo ranjenci, posebno tam, kjer stopa komaj posameznik. Tudi okrepčeval-na služba ni lahka. Čudovito dela tu domače prebivalstvo, katero preveva najvišji duh požrtvovalnosti in junaštva. Staro in mlado, starčki, žene in
Jadranska Banka
Popolnama tfMmi glavnica S.0M.0M kroa. Prihranki 7M.M* ***
Glavni urad: TRST.
PodruJnic« na Dunaju. Dubrovniku. Kotom, Ljubljani, Matk***1 Opatiji, Sibaniku, Spijatu in Zadev.
Priporoča se za
vse bančne posl&
Sprejema denarna vloga in jik obrestuje, kupuj« in prodaja »raf*-*" aorta« papirja ia daj« informacij« v»«k vrat
Prevsemlje menjice, doku meat« ia tirjatv« ia Arstro-Ogrske,
in Hercegovino, Albanijo, črno goro. Grško, Ruasunijn, 5rW* Turčijo L t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
\
•en
16.
1
Pop
listi
Vi
Buchanan-Daley O
Desplalnes and Alien Sta. JOLIET, IhU
ko, 1
««i
suit
Mai
'M
iih C.
i
Les za Stavbe in Premo*
Največja zaloga r mestu PRKDNO NAROČITE DOBITE NA&O CEN«
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
K s s » s a K a * ss w a « s s & s s s « « * * -
Pni in edini slovenski pogrebnimi z"0'
Ustanovi)«* L 101
Anton Nemanich in Si*1
1002 N. Chicago Street Koajušttiica na 205-207 Ohio St., J«"*1'
Priporoča slav
obonatvu svoj aavod, U j« ambulaaco, U ja aajWpfe ▼
in Mi
Union Coal & Transfer O
»li CABS STEBBT, JOLIET, lU»
Piano and Furniture	' ^
„ tete'0
Chicago telefon 4313.	Northwest.«
Podpirajte trgovce, kateri imajo og ▼ Amer. Slovencu.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
DRŽAVAH "KVIRNK AMERIKE.
: JOLIET. ILL.
Vstanovljena 30. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maj. 1915
10 GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
fredsed.-Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred — John N. Pasdertz, Joliet, 111 Ei ;	Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111.
»Pts.—A. Neinanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet. 111.
NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1 Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, III 3. Josip Težak, Joliet. 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
it VJa p'Srna in denarne pošiljatve se naj naslovd, na tajnika. — Vse pritožbe Pošljejo na 1. porotnika.
i
porotnika
H^-o Društvo za Družbo sv. Družine se srne ustanoviti v kateremsi-| mestu države Illinois s 8. udi obojega spola.
* s n •
16, ,j0 I. • sWejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od I7 'eta- Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. "»PolnoACUJE smrtnine $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listine v V'0to tak°J P° sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne iZPr rtdU 'n ,prejete v K'- uradu.
LACUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer:
V oQ°PO,lno izBubo vida na enem očesu vsoto $100.00; *» i, i "gubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; ti i. . ene roke "»d zapestjem vsoto $100.00;
^ttubo r* •	------
>*eubo i
««1
U obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; ta j,!", ene noge nad členkom vsoto $100.00;
ja«Sub0 obeh nog nad členki vsoto $250.00; jJeubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; r ° najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko de|0 Jetl° hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
Hi*pUč^UJE ZA OpERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer V3<*a $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za Oper»cij0 na kili aH vtrganjem. tj raj°^odn'ne in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-y?Pl»ciIa	ne ali operacije za ta skiad, da se pokrijejo poškodnine in
VS4k Racije.
da,- 'in(ica) je deležen vseh dobrot i
lih
in pravic (po dne I. maja 1915), ki
S. D ^ D- takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in
Poleg
.	tega plačujejo Društva bolniško podporo.
^om'ij^ P'acajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z vs°to zavarovalnine: Za $250.00:	Za $500.00:
Starost. Asesment. Razred. Starost. Asesment
lr°m i z'"-
3
4
5
6 7
16—20 .......	.. 18c			.....35c
20-25 .......	.. 20c	2 ....	.... 20—25 .....	.....40c
25—30 .......	.. 23 c	3 ....	.... 25—30 .....	.....45c
30-35 .......	.. 25c	4 ....	e•a• 30 35 e•••a	..... 50c
35-40 .......	.. 28c	5 ....	.... 35—40 .....	..... S5c
40-45 .......	.. 32c	6 ....	.... 40—45 .....	.....63c
45-50 .......	.. 38c	7 ....	.... 45—50 .....	.....75c
SO—55 .......	.. 45 c			
,	-JJ .......... "voc
plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
I
iz STARE DOMOVINE.
Osti (1-U • dstv° Višek požrtvoval
p0.)e kakih deset vrst zaple-
tii j , sledi nadaljevanje:)...
ltj®° Prihajaast1imi očmi tukaj, kako
dobivajonaŠe 'judstvo na mesto,
ltre .p°moč ° ,ranie"ci prvo zdravni-
liiPcil». mlet .'im daruje različna i. fti . vina ;« _i:x__ jsja ce
'^T-^leka -,im -------
h; 2 Je siov v,na in slično- Na ce 'n iU brani ,?8ko 'judstvo pri vojaku £liUbi>ilf>m0vi,,y Tegabranite-ltatJenie j„ ZanJ, trepeče za njegovo V>e, £ u.sl"ži ter mu daje vse, Požtt Prot; Ka Bo» obvaroval na
S Va'n0 t*aVratnemu Lahu Toda
j?_St našega ljudstva ne iz-sL °Co 1jeo,"Poznanja. da gre za ek
vKOVn ;„ .....
>0
™ j njeKOvn "........ K'C "*
df>m0v' ,n njegovega sloven-
N 4 da f' Um,)ak '»globokega1
vi«a, * J«. ol)r.reba stor'ti in žrtvovati
^ojjj^ša	"aša skupna domo-
Sci	monarhija. Pa
1 Z' v	se kaže povsod!
"'ivil^va ?sk,h Ustih pišejo sedaj. Stjfoh M n • slovensko ljudstvo ied-T miaj rtvova'nosti junaštva. S hck'. vse starčk'. žene, dekleta naibo !0ma8a v najhujšem og-
Je I,:-, 'j nevarni	>. i r
i* IttT^'h »Lu varnih krajih '. Ka-Si '^C11? v teku enega same-XNiso pozna-

pa je vedno
a
**nik°\.v.voWd V šPita" ^	Posestnica vdova
Ima deset sinov, ki »'nov je na boji-
SS bat^v,h- k' sta Služila pri « Vt,t. la,Jonu, že od jcseni „j
- V.!' Junaki.

>D >
> imiLTurs,i> «> pri 27. do-Ur;seca maja in ju. MH.8; Adan'ič Matej, ob-i (A.?	občina
^ h na &k°: Bendl Av«ust-\ Ku^ na r"' Benct
Pri r ,?' Collorig An-a d'Aki; Filibek A-^ "^n. Leskovec pri
Litiji; Hafner Miha, Stražišče pri Kra nju; Hribar Ivan, Sv. Križ pri Kostanjevici; Humar Ciril, Osek-Vitolje na Goriškem; Jenko Iv., Mavčiče pri Kranju; Jeras Alojzij, Smlednik; Job Josip, Červinjan; Keržič Franc, Zagorje ob Savi; Knafelc Anton, Birčna vas pri Novem mestu; Komač Miha, Soča pri Tolminu; Kovačič Ivan, Sv. Lucija pri Tolminu; Kozjek Franc, Polhov Gradec; Kra|j Alojzij, Polšnik pri Litiji; Kuhar Josip, Kostanjevica; Kun-tarič Josip, Sv. Križ pri Kostanjevici; Luznar Miha, Cerklje pri Krškem; Murn Josip, Ajdovec na Dolenjskem; Pajnter Urban, Grahovo pri Tolminu; Pavlič Anton, Jesenice na Gorenjskem; Pergar Franc, Dol. Otlica na Goriškem; Pivk Ivan, Oslica na Gorenjskem; Prudič Franc, Cerkvica; Ru-par Anton, Zmince pri Škofji Loki; Si-vec Josip, Libušnje na Goriškem; Stres Miha, Kobarid; Strel Ivan, Do-brepolje; Tomšič Josip, Velike Lašče; Verlič Ivan, llovka pri Kranju; Vo-deničar Josip, Kostanjevica; Vozel Franc, Št. Lambert pri Litiji; Zadel Franc, Leskovec pri Litiji; Zevnik Valentin, Mavčiče; Zupan Franc, Brez-nica; Zupančič Peter, Drtija pri Moravčah; Žibert Ivan, Bučka na Dolenjskem.
—	Vojaška napredovanja. Naslov in značaj majorja je podeljea stotniku "izven službe" Poljancu. 'Za stotnike so imenovani nadporočniki: Rojnik, 27. dom. p.; Večaj, 10. dom. p.; Ukmar, 3. dom. p.; Majetič, 3. dom. p.; Nesch-mach, 27. dom. p.; Majcen, 27. dom. p.; Orehck, 27. dom. p.; Benkovič, 23. dom. p. in Wisiak, 26. dom. p. Za nadporočnike so imenovani poročniki: Marčič, 8. dom. p.; 2ivny in Kokalj, oba pri 26. dom. p.; Prešern, 26. dom. p.; Benda, 4. dom. p.; Schiller, 27. dom. p.; Agricola, 26. dom. p.; Lindtner, 26. dom. p.; l.ampl, 27. dom. p.; Podlesnik 4. dom. p.; Murecker, 27. dom. p.; Havliček, 27. dom. p, Za poročnika je bil imenovan praporščak 26. dom. p. Jurko. Za nadporočnika sta bila imenovana poročnika 26. dom. polj. top. divizije Gad in Peček.
—	Iz'Vipave, 12. jut.: Na Vipavskem je ponavadi. Soseda se preveč ne bo-
jimo. Ljudje so mirni in opravljajo pogumno poljska dela. Ves sadež izredno lepo kaže. Vino ima izredno ceno in ga je sploh težko dobiti. Sovražniki so še daleč, daleč od Vipave. In če jim je ob bistri Soči vroče, bi jim bilo še veliko bolj ob sivem Nanosu.
—	Ivan Nep. Vidmar, župnik-dekan iz Bovca, se je nastanil v Št. Vidu pri Domžalah, pošta Lukovica, kjer upa stalno bivati do časa omogočene vrnitve v Bovec.
—	Ranjeni so bili na italijanskem bojišču: rezervni poročnik dr. Franc Suhadolnik, rezervni kadet Ferdo Po-lak, oba iz Kranja, in rezervni poročnik Valentin Eržen iz Zgornjega Bit-nja pri Kranju. — Na severnem bojišču je bil ranjen kadet Alfonz Završ-nik, učitelj v Ribnici. Zadet je bil v trebuh in se zdravi v Kolomeji.
—	Iz ruskega ujetništva se oglašajo in pišejo. Enoletni prostovoljec Frančišek Mačkovšek je pisal prijatelju v Ljubljani: "...iz opustošene Galicije se vozimo preko prostranih ruskih ravnin. Danes (20. junija) smo v Kijevu, ki je Rusom to, kar Turkom Meka. Kijev je jako lepo mesto. Godi se mi dobro. Prijateljski pozdrav vsem prijateljem in znancem. — Alojzij Še-tina se je oglasil svojcem v Št. Vidu pri Ljubljani iz Petropavlovska v Sibiriji, Alojzij Markuta pa iz Taškenta v Turkestanu svojim ljudem, ki bivajo v Čadovljah pri Kranju. Nadalje so se oglasili iz vojnega ujetništva na Ruskem: Franc Pire iz Kalite v Turkestanu, Franc Kirar iz (nečitljivo) svojcem, bivajočim v Hrvatskem Bro-du pri Raki na Dolenjskem, Jernej Dolar se je pojavil čez dalj časa iz Samarkanda svoji ženi in otrokom, ki bivajo v Tučni pri Kamniku ter Za-plotnik Andrej iz Skobeleva svojcem v Kokri nad Kranjem.
—	Vsled zadobljene rane na italijanskem bojišču je v Postojni umrl črno-vojnik ljubljanski magistratni sluga Iv Pust. Pokojnik se je preje bojeval v Srbiji, nato je zbolel in bil nekaj časa kot rekonvalescent v Ljubljani, odkoder je odšel na italijansko bojišče po častno smrt. To je prvi izmed vpo klicanega magistratnega osobja, ki je postal žrtev sovražnikovega nasilstva.
—	G. Ivan Potočnik, nadporočnik pri husarskem polku št. 16, doma iz Kamnika, je bil z svoje zvesto službovanje odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
—	Po smrti odlikovan slovfenski junak. Stotnik 17. pešpolka Franc Lenart je bil v priznanje hrabrega zadržanja pred sovražnikom odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dekoracijo.
—Odlikovanje. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil deželni orožniški straž-mojster Josip Železnikar pri deželnem orožniškem poveljstvu št. 12. '
—	Smrtni padec na ljubljanski glavni pošti. Dne 12. jut ob 8. uri dopoldne je hotel 141etni poštni uslužbenec Leopold Trobevšek, doma iz Šiške, zdrčati po ograji pri stopnicah z drugega nadstropja v pritličje. V ta namen je legel počez na ograjo ali v hipu je izgubil ravnotežje in — padel na tlak v pritličju. Pri tem je padal od ograje na ograjo in je priletel na zadnjo s tako silo, da se je skoraj vsa zdrobila. Takoj se je konštatiralo, da si je nesrečni deček zlomil nogo v stegnu in da ima rano na glavi. Prepe ljali so ga nemudoma v deželno bolnico, kjer se je dognalo, da je dobil deček pri padcu tudi težke notranje poškodbe in da mu je prebita črepinja. Precej je bilo jasno, da deček ne bo prebolel silnih smrtonosnih poškodb. In res je izdihnil popoldne.
—	Tatvina in goljufija. Ze stari, varnostni oblasti in sodišču znani tič Jožef Oltra, ki sicer vedno rokovnjači po svetu, se je pred kratkem prikazal v svoji domovni občini v Dolu. Izmaknil je pri neki hiši par čevljev in jo urnih korakov popihal z njimi dalje. Čevlje je med potjo nekemu kmetovalcu, ki je delal na polju, prodal za 5
! kron. Kmet mu je čevlje takoj pla čal ter velel, da jih naj mimogrede odda doma. Sladki Jože je to naročilo radostno sprejel in šel s čevlji na kmetov dom. Pa jih ni oddal. Kaj še! Poprosil je za 2 vinarja,ko jih je dobil, jo je poštulil do druge hiše in čevlje tam zopet prodal za 4 krone. Za to kupčijo bode seveda moral delati pokoro, katere je njegova trda koža že popolnoma privajena, kajti ne spametuje ga ne deželno ne okrajno sodišče, ne kaznilnica v Gradiški in ne prisilna delavnica. Jože je in ostane Jože!
—	Umrla je v Ljubljani 13. julija begunka iz Gorice Marija Pavšič, stara 40 let, soproga poštnega sluge.
—	Umrli so v Ljubljani: Neža Er-bežnik, mestna uboga, 90 let. — Me-stor Trantafir, vojaški voznik. — Ga-nos Ando, vojak orožnik. — Peter Sa-wa, četovodja 30. pešpolka. — Albin Winkler, črnovojnik. — Anton Ka-dunc, zasebnik, 29 let. — Karolina Ahn rož. Sima, profesorjeva vdova, 77 let. —Frančiška Seifert, hči sluge, 4 leta.— Franc Husak, črnovojnik pešec 28. peš polka. — Mikloš Gergely, pešec 34. pešpolka.—Pavel Plata, pešec 20. pešpolka. — Jurij Fink, pešec 47. pešpolka. — Ivan Zorko, pešec 97. pešpolka.
— Ludovik Vetos, desetnik 46. pešpolka. — Peter Dragičevič, pešec 22. pešpolka. — Nikolaj Jenjomin, pešec 138. ruskega pešpolka. — Lajos Konja, pešec 70. pešpolka. — Angela Klezin, hči lampista, 16 let.
—	Umrl je v Šmartnem pri Litiji dne 11. julija g. Ivan Breznikar, bivši večletni župan in načelnik "Hranilnice in posojilnice", mož krščanskih načel in krepkega značaja.
—	Cena moki v Zagrebu — padla. V Zagrebu se od včeraj prodaja krušna moka po 54 vinarjev 1 kg, dočim se je dosedaj prodajala po 60 vinarjev. Moka je precej bela, tečna in dobrega o-kusa. Tako v Zagrebu, — a pri nas? vprašuje "Slovenec".
—	Posledice velike nevihte. Iz Dol pri Litiji se piše: Dne 9. julija nas je obiskala silna nevihta. Toča nam je uničila vse pridelke. Nad dpol ure je tolkla pomešana z dežjem, in pobelila tako, da je izgledalo kakor pozimi. Pri nas je žetev pozna, zato je še celo ječmen nepožet ter sedaj popolnoma uničen. Obetali smo si tolikih pridelkov, kakor že dolgo vrsto let ne, in sedaj je šlo vse po vodi. Ako ne bo kake pomoči, ne bomo jedli kruha.
—	Umrla je v Bršlinu pri Novem mestu vzorna in pridna gospodinja Neža Globelnik, rojena Vrtačnik, doma iz Planine na Štajerskem, soproga Antona Globelnika, posestnika v Bršr linu pri Rudolfovem.
—	Vojaške zadeve. Dopust s čakal-nino sta dobila poročnika 2. dom. p. Josip Kuntner in Anton Cižman. V položaj "izven službe" je bil prestavljen poročnik 2. dom. p. Rudolf Schwertasek in nadporočnik Kamil Sic"-«rle.
—	Duhovska protialkoholna zveza za lavantinsko škofijo je ustanovljena. Pravila so enaka, kakor jih ima slična zveza za ljubljansko škofijo in nemški Priester-Abstinentenbund. Kadar bodo ugodnejše prometne razmere na že leznicah, se skliče občni zbor in izvoli definitivni odbor. Dotlej vodi zvezo začasni pripravljalni odbor, prijave pa sprejema predsedništvo "Svete vojske" v Mariboru. Že 1. 1911. je la-vantinska sinoda sklenila, naj se čim prej osnuje duhovska protialkoholna zveza. To se je sedaj zgodilo. Pravi vodje zveze so popolni abstinentje, podporni vodje so pa resnični zmerni ki, ki se popolnoma zdrž^e žganih opojnih pijač, pivo, vino ali alkoholni sadjevec pa uživajo zelo zmerno.
-1 ,
mi postavili carinsko mejo — in že se je njega prebivalstvo skrčilo na polovico. Kaj bi pomenjalo danes italijansko gospodstvo v Istri in Dalmaciji? Iztrgani bi bili iz zveze z monarhijo, ki jima nudi pogoje za razvoj. Odtrgani ne le od monarhije, ampak tudi od zaledja, gospodarsko in narodno enakega, čegar zveza je za nju povspe-ševalno sredstvo. Tako "osvobojenje" kakor zveni ta fraza — ne bi napravilo iz tega ozemlja nič drugega, nego
—	bodi nam odpuščena trda beseda — evropsko Tripolitanijo! No, poskrbljeno je za to, da se drevesa ne pov-spno do neba. Ali praznih rok vendar ne ostanejo Italijani! Dobe mednarodno komisijo de dette publique ir — angleške komisarje v carinskih uradih. A to jim ne bo v škodo — se vsaj na-uče pravega gospodarstva."
—	Krasno cerkev v Št. Andražu so laške granate, kakor poroča goriški
Novi Čas", precej poškodovale. Pri kapucinski cerkvi v Gorici da je ena razrušila dva okna v molivnici.
—	600 slovenskih beguncev iz Pod-gore je v Ruprechtshofenu, okraj Melk na Nižjem Avstrijskem.
—	Ljubezen do rodne grude je velika pri našem dobrem slovenskem ljudstvu. V največji meri pa je razvita pri naših Primorcih. Ako veže Primorca poklic na drugo deželo, ga vidiš, kako se mu toži po domu. Je lepo v deželi, v kateri prebiva, ali on pogreša primorskega solnca, pogreša one čudovite krasote, ki je razlita po primorskih brdih in ravninah. Navezan je Primorec na svojo rodno grudo tako, da se mu srce topi žalosti, ko jo zapušča. To veliko ljubezen Primorca do rodne grude treba imeti pred očmi, potem se umeje, zakaj se niso strašili na primer v Gorici grmenja topov in treskanja granat po mestnih hišah. Ljubezen do rodne grude rodi pogum in neustrašen nosf. Kljubovali so sili, dokler so mogli, slednjič ko ni bilo varnosti nikjer več, smo morali oditi drug za drugim.
—	Neki oficir v Gorici je menil, da je ta neustrašenost morda "Beschraenkt-heit", ali varal se je, pri tem ljudstvu ni omejenosti, ampak uživeti je treba v njegov značaj in upoštevati njegovo globoko ljubezen do rodne grude, potem se umeje njegovo neustrašenost pred šrapneli in granatami z bojnega polja.
vensko zastavo v goriškem mestu, o— bilo interpelacij in spomenic, odgovora nanje ni bilo do vojne, sedaj je odgovorila vojna in molče dovolila slovensko zastavo v Gorici. Upamo, da. bomo odslej videli tudi v Ljubljani več slovenskih zastav. Cesarsko na prvo mesto, belo-modro-rdečo poleg! Menda bomo Kranjci vendar častili svojo1 deželno zastavo. V Gradcu in Celovcu plapolajo z vseh javnih poslopij ob slovesnih prilikah tudi štajerske oziroma koroške deželne zastave. Naša deželna zastava tudi na Kranjskem zasluži isto čast, kakor je tudi po celi Avstriji enakovredna drugim deželnim zastavam.
— Tržaški "Piccolo" jati v Rimu.
je pričel izha-
— 7. lovski bataljon. Iz pisma zdravnika dr. Demšarja posnemamo, da so padli, oziroma so bili težko ranjeni sledeči lovci 7. lovskega bataljona: Mikuž Ivan, štabni lovec, iz Borovnice, stret v trebuh, umrl v H.; Ka-stelic Josip, lovec, rojen 1896, iz Šmar-tna pri Litiji, strel v trebuh, mrtev; Pavločič Matija, lovec, iz Semiča, strel v vrat, mrtev; črnovojnik Jože Prijatelj, rojen 1887, iz Škocijana pri Krškem, strel v prsa; Topaj Anton, rojen leta 1882., iz Štandreca na Primorskem strel v glavo, težko ranjen; Kobe Florijan, rojen 1896, iz Vinice, strel v glavo in vrat, težko ranjen.

PRIMORSKO
— Ali bi bilo to odrešenje? Praška "Union" piše: "Kaj bi bil Trst, to največje pristanišče in posredovalec vna-nje trgovine monarhije, ako bi izgubil zaledje?! Mal primer za to daje Solun, ki je bil skozi stoletja emporij trgovine na jugovzhodu. Le nekoliko let je minulo, odkar so mu pred vrat-
Poletna nadloga.
Kolera, ki je spojena s bljuvanjem in krči, vnetja čreves, krči, driska, kolika in vnetje odvajevalnih organov, potrebuje hitro in zanesljivo pomoč in zdravilo. Skrbna mati in previdna gospodinja ima na polici Severovo zdravilo zopet drisko skozi celo leto, da je pripravljena hitra pomoč v slučaju potrebe. Stane samo 25c, a vrednost istega je neprecenljiva v slučaja potrebe. Imejte ga v zalogi. Dobite ga v lekarni, ali pa pišite po nje naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Aug.
V vojaški šoli
Učitelj: "Mihec, koliko volov ima. tvoj oče v hlevu?" Mihec: "Sedem; pa eden je krava."
Odličen mož.
"Moj mož se giblje samo v visokih krogih!" "Kaj si takega dobila?" "Da; dvorni sluga je."
—	Za begunce na jugu. Ministrski svet je nakazal beguncem z juga 10,000 kron.
—	Smrtna kosa. V Trstu je umrl stavbenik Ivan Martelanc. ,
—	Dr. Ivan Merhar — padel. Z juž-nozapadnega bojišča priobčuje "Edinost": Vojna pošta št. 95, 8. VII. 1915: "Žalostnim srcem Vam javljam, da je dne 5. jul. ob 2. uri popoldne padedl na južnem bojišču ob Soči junaške smrti občeznani rodoljub in profesor na c. kr. državni gimnaziji v Trstu, g. dr. Ivan Merhar. Dal Bog, da bi njegova smrt in smrt ostalih naših junakov obrodita našemu narodu mnogo sadu, mu priborila zagotovljeno narodno bodočnost in kaznovala tiste, ki so nas varali skozi desetletja."
—	Slovenske zastave v Gorici. Ljubljanski "Slovenec" poroča: Končno vendar so svobodno vihrale slovenske zastave v Gorici. Povodom zavzetja Lvovo po hrabri naši drugi armadi je izdal conte Dandidni, cesarski komisar in občinski upravitelj v Gorici, toplo pisan oklic na prebivalstvo, naj izobesi zastave. Meščanstvo se je odzvalo vabilu in z mnogih hiš so plapolale cesarske, mestne in deželne zastave, vihrale pa so ponosno tudi slovenske, tako s hiše Goriške ljudske posojilnice v Gosposki ulici, z Narodne tiskarne in s hiše Centralne posojilnice na Kor-su. Slovenci bi bili razobesili obilo zastav, pa jih nimajo seveda, ker doslej je bila slovenska zastava v Gorici, prepovedana. Velik boj je bil za slo-
Dr. Itichter's Pain Exptlltr
ioper rermati* zem in trganj« bolečine in trpnelost člen* ko? in mišie.
Pravo zdravilo j« v zavoju, kulcorinega vidite na sliki.
Zavrnite vsalt zavoj, ki ni zapečaten s Aa-rade Hark.
hor Tr
35c ia 50c vseh lekarnah ali pa piftit* ponj nuravnoet u*
FilMIlf
& Co. 74-80 Washington Street New Terk.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prro Hrvatsko Stetoafco
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodit na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj.
Ako hočete streho popraviti po i* aat denar oglante se pri
HOLPUCH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAYEL R00FEB9 Asphalt Roofing Over Shingle*
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
-POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ
POPOLNOMA PREPRIČAN
-----DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO li roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicor v 20. do 25, dnah
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $15.80
vse NAŠB POSLOVANJE JE JAMCENO.
Pisma in poiiljatve nasiorite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski spisal F. M. Dostojevskij. 9999 Poslovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
"Vidiš, Vanja," je rekel nenadoma, "žal mi je, nerad govorim, a prišel je-takšen čas, da se mi je treba pomeniti odkritosrčno in brez prikrivanja, kot se spodobi poštenjaku — ali razumeš, Vanja? Vesel sem tvojega prihoda in zato hočem povedati v tvoji pričujoč-nosti, tako da bodo tudi drugi slišali, da sem se vse te neumnosti, teh solz in vzdihov in te nesreče naposled naveličal. To, kar sem si iztrgal iz srca, morebiti s krvavimi bolečinami, se nikdar več ne vrne v moje srce. Da! Kar sem rekel, to storim. Govorim o tem, kar je bilo pred pol leta — saj veš, Vanja! — in govorim tako odkritosrčno in tako naravnost baš zaradi-tega, da si nikakor ne boš mogel napačno razlagati mojih besed," je dodal, gledajoč me s plamenečimi očmi in iz-ogibaje se očividno zbeganih ženinih pogledov. "Še enkrat pravim, jo je neumnost, tega ne maram!... Jezi me ravno to, da mene, kakor kakšnega bedaka ali najmalopridnejšega podleža, vse smatra zmožnega tako nizkih, tako slabih čustev... Kakor bi si mislili, da zblaznim od gorja... Neumnost! Zavrgel in pozabil sem stara čustva; zame ni spominov — da! da! da! in še enkrat da!..."
Skočil je s stola in udaril s pestjo po mizi, da so čašice zapele.
"Nikolaj Sergejevič! Ali se vam ne smili Ana Andrejevna? Poglejte, kaj delate z njo," sem rekel jaz. Nisem se mogel več premagovati, in skoro z jezo sem gledal nanj. A sem žalil o-genj le z oljem.
"Ne smili se mi!" je vzkriknil, stre-petal in prebledel, "ne smili se mi, zato ker se tudi jaz drugim ne smilim! Ni mi je žal, ker se v moji lastni hiši snujejo zarote proti moji osramočeni glavi za mojo razuzdano hčer, vredno prokletstva in vsaktere kazni!"
"Očka! Nikolaj Sergejevič, ne pro-klinjaj! Vse, kar hočeš, samo hčere ne proklinjaj!" je viknila Ana Andrejevna.
"Prekolnem jo!" je kričal starec dvakrat glasneje nego poprej, "zato ker se od mene užaljenega in osramočenega očeta zahteva, da naj grem k tej prokleti in jo prosim odpuščenja! Da, da, tako je! Tako me mučijo vsak dan, noč in dan, v moji lastni hiši, s solzami, vzdihi in neumnimi namiglja-ji! Omečiti me hočejo... Le poglej, Vanja," je dejal in naglo potegnil 3 trepetajočimi rokami iz stranskega žepa šop papirjev, "tu so izpiski iz naše pravde. Iz te pravde zdaj sledi, da sem tat, da sem goljuf, ki je okradel svojega dobrotnika! Oblaten in osramočen sem zavoljo nje! Tu, tu, le glej, le glej!..."
In začel je metati iz stranskega žepa svoje suknje razne listine, drugo za drugo, nestrpno iščoč med njimi tiste, ki mi jo je otel pokazati; a zaželjene listine kakor nalašč ni bilo na dan. V nestrpnostnosti je izdrl iz žepa vse, kar je zagrabil v njem z roko, in nenadoma — je nekaj težko padlo na mizo in zazvenelo... Ana Andrejevna je vzkriknila. Bil je izgubljeni medalj on.
Toliko da sem verjel svojim očem: kri je šinila starcu v glavo in mu zalila lica; ves je vzdrhtel. Ana Andrejevna je stala s sklenjenimi rokami in proseče zrla vanj. Njen obraz je zasijal v svetli, radostni nadi. Ta njegova zardela lica, ta zmedenost starčeva pred nama... Da, ni se motila; zdaj ji je postajalo jasno, kako je izginil njen medaljon!
Videla je, da ga je našel on, razveselil se ga in ga, morda dehteč od radosti, ljubosumno skrival pred vsakomur, da je na samem kje, kadar ga ni nihče videl, z neizmerno ljubeznijo ^gledal obrazek svojega ljubljenega o-troka, gledal ga in se ni mogel liagle-dati; tla je morebiti on ravnotako kakor uboga mati iskal samote, kjer se je razgovarjal s svojo zlato Natašo, izmišljal si njene odgovore in sam odgovarjal njenim besedam, ponoči pa je v mučnem hrepenenju dušil ihtenje v svojih prsih, negoval in poljubljal milo podobo in mesto prokletstva prosil odpuščanja in blagoslova za tisto, ki je ni maral videti in jo je proklinjal vpričo drugih.
"Torej jo še vedno ljubiš, golobček moj!" je vzkliknila Ana Andrejevna, ki se ni mogla več premagovati pred strogim očetom, dasiravno je še minuto poprej proklinjal njeno Natašo.
Kakor hitro pa je zaslišal njen vzklik, je brezumna jeza zažarela v njegovih očeh. Zgrabil je medaljon, vrgel ga s silo na tla in ga začel besno teptati z nogo.
"Na veke, na veke bodi prokleta od mene!" je kričal s hripavim glasom in lovil sapo. "Na veke, na veke I"
"Moj Bog!" je viknila starka, "njo proklinjal Mojo Natašo! Njen obrazek — tepta z nogami! Z nogami! Tiran! Brezčutni, kruti ošabnež!"
Ob ženinem upitju je razkačeni starec obstal in groza ga je navdala nad tem, kar se je bilo zgodilo. Naenkrat je pobral medaljonček s tal in hotel planiti iz sobe; ko pa je storil dva koraka, se je zgrudil na koleni, uprl se z
rokami ob divan, ki je stal pred njim, in onemoglo sklonil glavo.
Ihtel je kakor otrok, kakor ženska. Jok mu je tesnil prsi, kakor da mu jih hoče raztrgati. Ljuti starec je bil postal v eni minuti slabotnejši od deteta. O, zdaj ni mogel več prolinjati; ni se sramoval nikogar več med nama in v mrzličnem izbruhu ljubezni je vpričo naju z neštetimi poljubi pokrival sliko, ki jo je malo poprej še teptal z nogami. Zdelo se je, da se hoče vsa nežnost in vsa toliko časa zadrževana ljubezen do hčere osvoboditi z nepremagljivo močjo, in da ga je pobila s silo svojega izbruha.
"Odpusti ji, odpusti!" je plakaje vzklikala Ana Andrejevna, ki se je sklanjala čezenj in ga objemala. "Pokliči jo nazaj v očetovsko hišo, golobček moj, in sam Bog ti bo na svoji strašni sodbi vštel tvojo ponižnost in milosrčnost!"
"Ne, ne! Za nobeno ceno! Nikdar!" je klical on s hripavim, dušečim se glasom. "Nikdar! Nikdar!"
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE.
"Pozno že, okrog desete sem prišel k Nataši. Takrat je stanovala na Fon-tanki, blizo Semenovskega mosta, v umazani "kapitalni" hiši trgovca Kolo-tuškina, v četrtem nadstropju. Prvi čas po odhodu od doma sta živela z Aljošo v krasnem stanovanju v tretjem nadstropju ob Litejni, ki sicer ni bilo veliko, toda lepo in udobno. Toda viri mladega kneza so bili kmalu izčrpani. Učitelj glasbe ni postal, a začel je jemati na posodo in zabredel v dolgove, ki so bili za njega ogromni. Denar je porabljal za olepšavo stanovanja in za darila Nataši, ki se je upirala njegovi razsipnosti, karala ga in včasih celo plakala. Občutljivi in rahločutni Aljoša, ki je včasih celi teden z naslado premišljal, kako bi ji kaj podaril in kako ona sprejme njegov dar, ter si delal na ta način pravcate praznike, se je žalostil nad njenim očitanjem in njenimi scfizami, tako da se je moral človeku zasmiliti; naposled pa so se začeli med njima zaradi daril prepiri in ogorčeni prizori. Poleg tega je zapravljal Aljoša mnogo denarja, da Nataša ni vedela za to; zabaval se je s tovariši in jo varal na ta način, da je zahajal k raznim Josipinam in Nimam; pri tem pa jo je vendarle resnično ljubil. Ljubil jo je z nekako bolnostjo; večkrat je prihajal k meni raztresen in žalosten in govoril, da ni vreden malega prstka svoje Nataše, da je surov in malopriden, da je ni zmožen razumeti, in da je nevreden njene ljubezni. Deloma je imel prav, zakaj popolna neenakost je vladala med njima; kakor se je sam čutil pred njo otroka, tako ga je smatrala za otroka tudi ona. S solzami se mi je izpovedal o svojem znanju z Josipino in me rotil, naj tega Nataši ne povem; kadar pa se je plah in trepetajoč po vseh teh zaupnostih odpravljal z menoj vred k nji — neizogibno z menoj, kajti zatrjeval mi je, da se ji po svojem zločinu boji pogledati v oči in da se edino v moji družbi čuti dovolj močnega za to — je spoznala Nataša že ob prvem pogledu nanj, za kaj da se gre. Pri vsej svoji ljubosumnosti mu je odpuščala vselej vsa vetrnjaštva, da sam ne vem kako. Običajno se je godilo takole: Aljoša stopi z menoj v sobo, jo plaho nagovori in ji z boječo nežnostjo pogleda v oči. Nji je takoj jasno, da je kriv, a nikdar ne pokaže tega na zunaj, ne izpregovori prva o tem in ga ne izku-ša, temveč nasprotno podvoji svojo ljubeznivost proti njemu in postaja nežnejša in veselejša, ne da bi bila to kakšna igra ali premišljena zvijača od njene strani. Ne; temu krasnemu bitju je bilo odpuščanje in sočutje v brez končno naslado, kakor bi že v tem, da Aljoši odpušča, nahajala posebno in nenavadno slast. Res, da se je šlo takrat samo še za tiste Josipine. Ko jo je videl Aljoša krotko in prizanesljivo, se tudi sam ni mogel več premagovati; izpovedal se ji je, ne da bi ga bila vprašala, hoteč si olajšati srce in zopet postati "prejšnji", kakor je govoril. Ko je zadobil odpuščanje, se ga je lotevala radostna razigranost, tako da je včasih celo plakal od veselja in ganjenosti ter jo poljubljal in objemal. Nato je postal takoj dobre volje in začel z otroško odkritosrčnostjo pripovedovati o svojih krivih potih; smejal se je ter blagoslavljal in hvalil Natašo in večer se je končal srečno in veselo. 'Ko mu je zmanjkalo vsega denarja, je začel prodajati svoje reči. Nataša ga je prisilila, da sta si poiskala malo, a ceneno stanovanje na Fon-tanki. Prodajanje se je nadaljevalo; Nataš!* je prodala celo svoje obleke, in začela iskati dela. Ko je Aljoša izvedel za to, njegovemu obupu ni bilo konca ne kraja; klel je samega sebe in kričal, da se prezira, pri tem pa v ničemer ni popravil položaja. V najnovejšem času pa je zmanjkalo tudi teh poslednjih virov in ostalo edinole še slabo plačano delo.
Prav od začetka, ko sta živela še skupaj, se je bil Aljoša silno spri z očetom. Takratni kneževi nameni, da bi oženil sina z grofinjo pastorko Ka-
tarino Feodorovno Filimonovo, so bili šele jedva zasnovani, toda on je trdovratno vstrajal pri teh svojih načrtih; vodil je Aljošo k bodoči nevest:, prigovarjal mu, naj se ji izkuša prikupiti, in vplival nanj z ostrostjo in z razlogi razuma, toda stvar se je razbila zaradi grofinje. Takrat je začel oče gledati tudi na sinovo razmerje z Natašo skozi prste; prepuščal je vse to času, kajti poznal je vetrnjaštvo in lahkomiselnost Aljoše in se nadejal, da ga ljubezen kmalu mine. To, da bi se utegnil z Natašo poročiti, je bilo kneza do najnovejšega časa skoro že nehalo skrbeti. Kar se tiče zaljubljencev, sta odlagala poroko do formalnega pomir-jenja z očetom in sploh do ugodne iz-gremembe položaja. Sicer pa Nataša očividno ni marala jemati tega v misel. Aljoši se je enkrat, ko sva bila sama, zagovorilo, da se oče še celo nekako veseli te stvari, ker mu ugaja predvsem ponižanje lhmenjeva. Zaradi forme je še nadalje izražal sinu svojo nezadovoljnost: znižal je njegove že itak skromne dohodke — bil je silno skop proti njemu — in mu za-pretil, da mu odtegne še ostalo; toda kmalu je sledil grofinji na Poljsko, kjer je imela opravka, držeč se neiz-premenjeno še vedno svojih ženitfcih načrtov. Res, da je bil Aljoša še premlad za ženitev; toda nevesta je bila bogata in takšne prilike ni kazalo zanemariti. Knez je naposled dosegel svoj cilj. Do nas so prodrle govorice, da se je zadeva ženitve naposled obrnila na dobro. Ob času, ki ga opisujem, se je bil knez jedva šele vrnil v Peterburg. Sina je sprejel laskavo, samo trdovratnost njegove zveze z Natašo ga je neprijetno dirnila. Začel je dvomiti in se plašiti. Ostro in s povdarkom je zahteval ločitve, toda kmalu se je domislil mnogo boljšega sredstva in peljal Aljošo h grofinji. Njena pastorka je bila pol še dekletce, pol krasotica, a z redko dobrim srcem in čisto, neomadeževano dušo, vesela, bistroumna in ljubezniva. Knez je računal, da je polovica leta vendarle že morala opraviti svoje delo, da Nataša na njegovega sina že ne vpliva več s prelestjo novosti, in da bo zrl sedaj na svojo bodočo nevesto z drudgačnimi očmi, kakor preči šestimi meseci. Obveljalo mu je le deloma... Aljoša je bil v resnici videti očaran. Omenim naj še, da je postal oče naenkrat nenavadno ljubezniv proti sinu, čeprav mu navzlic temu ni dajal denarja. Aljoša je čutil, da se pod to ljubeznivostjo skriva neupogljiv in neizpremen-ljiv sklep, in je žaloval, — seveda ne tako, kakor bi bil žaloval, da ni vsak dan videl Katarine Fedorovne. Vedel sem, da ga že peti dan ni bilo k Nataši. Po poti od 1 hmenjevih do nje sem nemirno razmišljal, kaj takšnega bi mi hotela povedati. Že oddaleč sem razločil luč na njenem oknu. Med nama je bil že davno dogovor, da postavi svečico okno, kadar ji bo nujno in na vsak način potreba govoriti z menoj. Ako sem torej slučajno prihajal mimo — in to je bilo malodane vsak večer — sem po nenavadni luči na oknu vselej lahko spoznal, da me čaka in potrebuje. — V zadnjem času je pogo-stoma prižigala svečo...
PETNAJSTO POGLAVJE.
Dobil sem Natašo samo. Tiho je hodila po sobi semintja, globoko zamišljena, in držala roke križem na prsih. Samovar, ki je stal na mizi in me čakal že dolgo časa, je ugašal. Z molčečim usmevom mi je pomolila roko. Bolnosten izraz je ležal na njenem bledem obličju in v njenem usmevu je bilo nekaj izmučenega, nežnega in po trpežljivega. Njene jasne sinje oči so bile postale nekako večje kot prej in lasje navidezno gostejši, — vse se je zdelo tako od shujšanosti in bolezni.
"Mislila sem že, da ne prideš," je rekla, ko mi je podala roko. "Hotela sem poslati Mavro k tebi vprašat, če nisi zopet obolel?"
"Ne, nisem obolel, temveč zadržan sem bil; takoj ti razložim. A kaj je s teboj, Nataša? Kaj se je zgodilo?"
"Nič se ni zgodilo," je odgovorila ona z nekakim začudenjem. "Kaj pa si mislil?"
"Saj si mi pisala — včeraj si mi pisala, naj pridem, in mi celo čas napovedala, ne prej, ne kasneje; to je ne kam nenavadno."
"Ah da! Včeraj sem čakala njega." "Ali ga še vedno ni bilo?" "Ne. Mislila sem si, ako ga ne bo se bom morala posvetovati s teboj," je dodala po kratkem molku. "Kaj pa nocoj, ali si ga pričakovala? "Ne, nisem ga pričakovala. Zvečer je tam."
"Kaj meniš, Nataša, ali ga sploh nič več ne bo?"
"Seveda pride," jeodgovorila ona in me pogledala z neko posebno resnobo Ni ji ugajala naglica mojih vprašanj Umolknila sva in se molče izprehajala po sobi.
"Ves čas sem te čakala, Vanja," je zopet izpregovorila in se nasmehnila. "Ali veš, kaj sem delala? Hodila sem tukaj semtertja in na glas deklamirala pesem. Ali se spominjaš tiste o zvon čku in o zimski cesti: "Samovar mi na hrastovi mizi kipi..." Saj sva jo čitala včasih skupaj:
"Polegla se burja je, jasna je pot, noč gleda z miljoni kalnih oči..."
In potem: "Pa naenkrat zaslišim strastnega
petja glas Ah, pridi, moj fantič ti, k meni v vas ob srcu si mojem počij.
Mar tu ni lepo? Večerni si žar na oknu z ledenimi cveti igra, na hrastovi mizi kipi samovar in v kotu za posteljo peč prasketa in čez pisani zastor razliva svoj sij..."
Kako lepo je to, kakšni hrepeneči stihi, Vanja, in kako široka, fantastna slika. Samo platno z naznačenim vzorcem — človek si izveze, kar mu drago! Dve čustvi: prejšnje in poslednje. Ta samovar in ta katunasti zastor — vse to je tako domače! To je kakor v meščanskih hišicah našega okrožnega mesteca; tudi to hišo nekako vidim pred seboj: novo, iz brun, še neobito z deskami... In potem druga slika:
"Pa naenkrat zaslišim — spet isti je glas,
ki žalostno za zvončkom doni: "Kje-prijatelj je moj? Ah, bojim
se ga jaz, in plašno srce mi drhti. O, tu ni lepo... Tu je tesno, temno, in pusto je v izbici. Zunaj je piš in mete z ledenimi krili krog hiš, še črešnje pod oknom ne vidi oko Hudo je! Glej pisani prt je zbledel in blodnje po bednih mi mislih vrve brez svojcev, brez milega zdajle
srce... Le star mrmra..."
"Blodnje po bolnik mi mislih vrve" — 'bolnih', to je tukaj kakor nalašč na mestu. 'Brez svojcev, brez milega' — koliko nežnosti in ljubezni je v tem stihu, in kolike muke, — muke, ki si jo priklical sam, da se naslajaš nad njo..." O Bog, kako je to lepo! Kako se godi na svetu!"
Umolknila je, kakor bi se borila s mečem, kar jo je začelo za grlo daviti.
"Mili moj Vanja!" je izpregovorila čez nekaj časa in naenkrat zopet umolknila, kakor da je sama pozabila, kaj je hotela povedati, ali kakor da je izpregovorila tjavendan, brez misli, samo pod vplivom nekega neznanega čustva.
Medteni sva se še vedno izprehajala po sobi. Pred sveto podobo je gorela svetilka. V zadnjem času je postajala Nataša vedno pobožnejša in ni imela rada, če je kdo napeljal pogovor na to.
"Kaj, jutri je praznik?" sem vprašal jaz. "Svetilko si prižgala."
"Ne, ni pravnika, kaj sem hotela reči, — sedi no, Vanja, saj moraš biti truden. Ali hočeš čaja? Saj ga še nisi pil?"
"Sediva, Nataša. Čaj pa sem pil." "Odkod prihajaš?" "Od njiju."
Tako sva vedno nazivala njeno očetovsko hišo.
"Od njiju? Kako sv prišel tja? Ali si sam šel, ali sta te klicala?"
Obsipala me je z vprašanji. Od razburjenosti je postal njen obraz še ble-dejši. Podrobno sem ji pripovedoval svoje srečanje s starcem, razgovor z materjo, prizor z medaljonom, — pripovedoval ji vse podrobno in z vsemi posameznostmi. Prikrival ji nisem nikdar ničesar. Željno me je poslušala in lovila vsakatero mojo besedo. Solze so se zablestele v njenih očeh. Prizor z medaljonom jo je silno ganil.
"Stoj, Vanja, postoj," je govorila, kadar je tuintam prekinjala moje pripovedovanje, "govori bolj podrobno, kar najpotrebneje moreš; preveč površno mi poročaš!"
Ponovila sem ji vse še drugič in tretjič, odgovarjajoč vsak trenotek njenim neprestanim vprašanjem o podrobnostih.
(Dalje prih.)

MALI OGLASI.
s-a
»
H
K m S Ki X m\R S SfiSiSi K« »
V NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanje s šestimi sobami, z vsemi potrebnimi napravami, kakor napeljavo elektrike, vode itd. Anton Ne-manich, lastnik, 1000 N. Chicago street, Joliet, 111
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za...........
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.............
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za
,$ie.5t .$10. M . ,$5.M
,$7.W
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za J10.W
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .........................■"'*:
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................'^JJ
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................J6'"
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................J'"^
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................*
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in _ _ 50 galonov, galon po............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite t sloftO-skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois-
JO ti EX. ILL*
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLINOIS'
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
STENSKI PAPIR
olj«
Velika zaloga vsakovrstnih barv, in firnežev. Izvršujejo se vsaj[{gj varska dela ter obešanje stens papirja po nizkih cenah.
120 Jefferson St JOLIET, N. W. telefon 556
POZOR rojakinje!
Ali veste, kje je dobiti najbolj«« ? Gotovo! V i°e
ID«'
sni«*
so po najnižji ceni
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
J. & A. Pasderti
se dobijo najboljše sveže « v
•Je ID«" > jene klobase in najokusnejse ^
Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra po*treZ naše geslo.
:ba
Ne pozabite torej obiskati našej mesnici in groceriji na
lu Broadway and Granite
Chic. Phone 2768. N. W. Pb°"V
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijuw
E. Porter Brewing Company
oil telefon 405,	S. Bluff St., Jollefcjj;