^tixxxxxrxxixx M SPOMNITE SE slovenskih beguncev s kakim ■•——- DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII "f e 1 ' rt * , j 0>H ANGLIJA ZANIKA, DA SO BJSKI VOJAKI V ITALIJI NEVARNI JUGOSLAVIJI iu» oihJSa vedo povedati, da je Stalin že . teS'nil svojo podporo Jugoslaviji glede Fr-a» ki ga je zdaj pripravljen dati Italiji. Uradn°nc*0n- ~~ Angleški zunanji minister Ernest Bevin je ^gie^230'^3' včeraj, da bi se poljsko vojaštvo, ki služi pod protj i,,!"1 P°ve'jstvom v severni Italiji, pomikalo v smeri Vci listr, ry n^U^°s'°vanski meji in da na noben način ne goroža mi-^%nsko-jugoslovnnski meji. Tozadevno obtožbo je napravila Rusija v soboto pred varnostnim (koncilom organizacije združenih narodov v Londonu. Zunanji minister je nato pisal na tajnika koncila sledeče pismo: "Ako jugoslovanska vlada misli, da slonijo njene trditve na resnici in dokazih, bi bila morala prednesti svojo pritožbo meni po diplomatskih potih. Namesto tega je pa to prinesla pred varnostni koncil sovjetska vlada kot nekak nenaden pojav proti bodočemu miru. "Trditev jugoslovanske vlade, da so poljske čete v Italiji v zvezi z nezadovoljnimi jugoslovanskimi elementi ter da dajejo tem elementom materialno podporo, sloni povsem samo na govoricah. "Jaz nimam na rokah nobenih vesti, ki bi potrjevale take govorice in >jato se ne morem ozirati na taka poročila, dokler ne bodo bazirana na kakih stvarnih dokazih." Nandu so danes n I2redne volitve l?Nne' v Clevelandu Kranov proti 86len' Kakih 500 vetera-Ptoti \vPOtil° s svojimi žena-'tHvajo Ias!lin8tonu, kjer na- tii dobiti e 'icence. Odpeljali so ,CSl.)ih. Ti veterani bi dobili licence za ^ni^1 pomoč pri vladi si8 1 Vadi ^te(taksijev. Po čikaški Veji , lVl ne sme biti v me-ta 3,000 taksijev, te iN r°kah dve družbi" S veter?(f1Ca je zavrnila pro-bi si , n°v za več taksijev, /°v°>'ko SlUŽiH kruh-{LP%edn?0ti Prestolnici vo- ii^Sirie, ,ZVeZe veteranov> iN DriH S rekGl' 'da 't So-, j , p^druzili iz drugih u Ugl veterani in da jih '00. v Washington vsaj w fcll Of ^ ne ^radajo S Ameriški pravi, da Nemci ■ Včeraj so prinesli ameriški časopisi trditev poročevalca Park-erja Lamoore, ki trdi, da Sovjetska Rusija zahteva umik poljskih čet iz Italije samo radi tega, da bi sama dobila politično oblast v Italiji. Isti viri tudi trdijo, da je Sovjetska Rusija odtegnila svojo podporo Jugoslaviji za Trst in da namerava zdaj podpirati Italijo v zahtevi po Trstu. Jugosavija, Poljska in Rusija nazivljejo te poljske vojake v Italiji kot "kvizlinge," ki bi morali biti poslani domov. Fakt pa te je, da so se ti "kvizlingi" najbolj junaško borili ob strani zaveznikov po Italiji in da so bili vedno v prvi vrsti, kadar je bilo treba pregnati Nemce iz kakih trdnih postojank. Ima res vzrok, da se pritoži Rhuddlan, Anglija. — Miss Siobella Shepherd je te dni huda ko osa. Ljudje jo hoče namreč napraviti kar za, 6 let starejšo kot je. Kaj takega si ne pusti do-pasti nobena ženska. Miss Shepherd je namreč slišala govorico, da je stara že 112 let, v resnici je pa "samo" 106 in to tudi vsakemu odločno pove, da ne bo kake pomote. Stavka grozi pri telefonu j Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice REPUBLIKANCI SO ! ZA BENDERJEM, DA ODSTOP) j Cleveland, O. — Finančni magnati republikanske stranke zahtevajo, Ako ne bo v 24 urah ugodeno uniji telefonskih opera-j i torjev v Philadelphia bo nastala stavka telefonskih usluž-j^^ f0;^^" delta~ bencev po vsej deželi, namreč za klice na daljavo John Moran, predsednik na- rodne federacije operatorjev za klice na daljavo, je izročil sinoči ultimat za splošno stavko, ako ne bo ugodeno uniji. V Phila- v Clevelandu zahtevajo, da odstopi kot vodja v okraju Cuy£- , delphiji je že stavka telefonskih hoga kongresnik George Bender, i operatoric in ako ne bo poravna-Njegovo mesto naj bi prevzel Jlla v 24 urah, bo nastala stavka mestni odbornik DeMaioribus. j P° vsej deželi, j Bender je na to izjavil, da je i Včeraj so se nadaljevala po-na precinktnih načelnikih ležeče, rajanja med unijo avtnih delavce ga še naprej izvolijo za načel-1 cev in zastopniki General Mo-Sani pa da ne bo,tors- Prinesla niso še nobenih bi potem nastal v . "spehov in z dogovori bodo na-Star poroča, da je kanadska po- stranki velik r»*kol. ko bi hotel ^Ijevali danes, licija aretirala nadaljnih šest ^ti vsak načelnik, oseb, ki so na sumu, da so služi-' 0-- Kanadska policija je izvedla nadaljne aretacije v špijonafi I: nika, ali ne. Montreal. — časopisgMontreal i odstopi, ker NOVI GROBOVI li ruski vohunski zaroti, da dobi v roke tajnosti atomske bombe, j časopis tudi poroča, da je bila j Angela Celhctr kanadska policija na sledu rus-j Nagloma je umrla za srčno knn agentom že več mesecev. |kapjo Angela Celhar, stara, Policija je vedela, da je bilo;46 let, stanujoča na 15921 Sana delu v Montrealu do 200 ruskih agentov. Ker je policija ve ranac Rd. Kot poroča angleško časopisje so jo doma pogrešali že zadnji četrtek in včeraj so našli njeno truplo v ozadju garaže, tri vrata od njenega stanovanja. Tukaj zapušča soproga Antona, sinova An- clela, kaj hočejo ruski agentje, je pazila na uradnike in uslužbence narodnega koncila za iznajdbe, ki ima v posesti tajnosti atomske sile. V Ottawo je dospelo več čla-'tona in Gpl. Ludvika v Nemči-nov ameriške tajne policije, ra-Jji in več sorodnikov. Rojena je di tega so nastale govorice, da!bila v vasi Selccvifara Slavina, dve je segla rtiska vohunska zarota tudi v Zed. države. Preiskava je segla tudi v London, kjer so prijeli nekega kanadskega uradnika, ki je bil v zvezi s predajo tajnosti atomske sile Rusiji. -o-- kjer zapušča dva brata, sestri in več sorodnikov. Tukaj je bivala 26 let in je bila članica društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in 58 SNPJ Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti in na Highland Park pokopališče. Iran Pekicli Včeraj popoldne ob 4:30 je prišel z dela domov Ivan Pe-kich, star 60 let, samski ter se je zgrudil pred hišo, kjer je Si^alK Je senator izjavil pred ipklrji t/' UlJtlZ.ll \ C fnatiii! akote- Sicer morda He"h„ua,ni opazil v Nem- te^a ali onega toda iM) ► D i ti' A je bil v Londo-kot delegat pri fV,<*o ia/1 V vsem tem času \ vakr-! .e 111 slanino pa sa-^sa rtt je rekel senator iz S hama TJ . , . — Pn obravnavi •» , °fH(li ' kemu stotniku Saka-Jc^^iški UtHlnega postopanja J,'lek janmi vojnimi ujetniki, N izpovedal, da so k Priredili 0 so Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Ljubezni jim manjka, tožijo Nemke Heidelberg. — Blizu tega mesta se nahaja taborišče, v katerem je za žično ograjo kakih 1,000 Nemk v starosti od 20 do 35 let. Vse so fanatične prista-šinje Hitlerja in Gestapoccev, i stanoval, 5125 Luther Ave. Od-radi tega tudi nevarne. Povelj-jnesii s0 ga v posteljo, kjer je nik taborišča, poročnik Eddy iz,kmalu zatem umrl. Stanoval je St. Louis, Mo. pravi, da se zapr-1 pri svojem „ečaku Juriju Pe-' nazijke najbolj pritožujejo, jkiču Tisti dan je bil na pj_ ker ne morejo do moških, ki so ketni straži pri tovarni, kjer zaprti v drugem taborišču, neda-|SQ delavci na stavki. J Doma je bil iz sela Raspojnik 'pri Karlovcu, kjer zapušča dva brata. V Pittsburghu, Pa. zapušča sestro Rose Demor, v Kansas City, Kans., pa brata Josipa. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Grdinvem po grebnem zavodu danes popoldne. Pokojni je bil član HBZ. Pogreb bo v četrtek. Andy March leč proč. SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! Belgijski kabinet je odstopil, v novi vladi bodo katoličani i Naš zastopnik Jože Grdina I nam je poslal včeraj spet 10 no-j vi h naročnikov iz Indianapolis, I Indiana. Prej jih je poslal 14, J torej skupaj 24 iz primeroma majhne slovenske naselbine. Po-j hvali se, da so mu šli rojaki ze-! lo prijazno na roko. V soboto ' je odšel Jože v Illinois, kjer bo obiskal nekaj naselbin. Ameriška Domovina raste z vsakim dnem in dosti k temu pripomore prav Jože Grdina, ki namerava ' sčasoma obiskati vse slovenske I naselbine po Ameriki in če bo Bruselj. — Achille van Acker, socialist in ministrski predsednik, je s svojim kabinetom odstopil. Novo vlado bodo formirali zdaj katoličani, ki so dobili pri nedeljskih volitvah največ mandatov. * Končni rezultat volitev je po- |,nh1"1' bo stopil tudi v sosedno kazal, da so dobili katoličani 92 a"ado; mandatov, socialisti 70, komuni- 1 rojenice— sti 23, liberalci 16, en mandat pa 1 c Družino Mr" in Mrs- cVriI nova demokratska unija. Vseh Stanomk, 6706 Bliss Ave. so ob-mandatov skupaj 202, torej nima , le vlle r0-'enice in °bdari-n a d pol o vič ne veČine nobena I® z zal° hčerko I>i-wrojenko. stranka. j MateriU0 dekliško ime je bilo Katoličani so od zadnjih voli- Dorothy Z»*el- Tako sta posta-tev leta 1939 napredovali za 19 la 'Frances ln Martln iz mandatov. Vodja katoliške (:>'"'!)8 Carl Ave- stara mama in stranke, Henri Carton de Wiart, i''tari ata- Mati in det(' se prav bo dobil zdaj nalogo, da sestavi ; (;obro Postita v bolnišnici sv. novo vlado. DAVČNI URAD BO ZAPRT V PETEK IN SOBOTO Za U. obletnico— j V sredo ob 7:15 bo darovana j v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-j nega Antona Gole v spomin 14. obletnice njegove smrti. Pisma imajo pri nas— Thomas Carey, davčni kolek-, y našem unuiu iniamo ,)isma tor v Clevelandu naznanja, da ZH s|edeče naše rojake: .Justina bo urad ves dan petek bo postavni p r a z n i k,' V jeklarski industriji je bila včeraj končana stavka pri več kot polovici kompanij. Delavci se vračajo nazaj na delo, kakor jih kličejo. V Pittsburghu je podpisala z unijo Jones & Laughlin Steel korporacija. Pogodba je slična kot ona, ki jo je podpisala U. S. Steel korporacija. Ta družba je 31. ki je podpisala novo plačilno mezdo z unijo. Philip Murray, predsednik CIO je rekel, da bodo v teku 10 dni podpisale vse jeklarske družbe. -o-- Ameriški vojak se mora zagovarjati r?idi uboja dveh ruskih častnikov Dunaj. — Pred vojaško sodni-jo se mora zagovarjati ameriški narednik Shirley Dixon, ker je ubil ruskega stotnika Vasila Georgijeviča in ranil poročnika Petra Salnikova. Uboj se je pripetil na eksprefjnem vlaku med Salzburgom in Dunajem 16. januarja. Narednik Edward Witt je pričal, da je slišal narednika Dix-ona, da je zavpil nad Rusoma naj mu ne grozita s samokresi, nakar je ameriški narednik streljal. Ruska oficirja sta stopila na vlak v St. Poeltnu, čeprav je bil vlak izrecno samo za ameriško j vojaštvo. Narednik Dixon jima: je 'ukazal, naj zapustita vlak. !-l'an- je naglo umrl Steve Plesec,; ne smrti. Temu je sledil prepir in nato streli. K pričevanju bi morali |tajerskt!U1 ^UUVbAU hf! 1 - 1 London. Washingtonov rojstni dan. v Midland Bldg. zaprt' roj. Ccrar ix Spod Xustan u v petek in soboto. V pri Moravčah, piše Angela Lav- rič. Sinovi Konrada Lavrič, pt-, se Ignacij Lavrič. Agnes Kav-Toda zato bodo pa vsi trije ;čie> pi§e Marija T,ominc. Anton uradi, to je glavni urad v Mid- Kogovšek, doma iz št. Jošta, pi-land poslopju ter podružnici na1 še Ivan skvarča. Strajnar Aloj-2032 E. 105. St. ter 15322 Lo-|zija v Clevelandu. Angela in rain Ave. odprti dve soboti po- Amalija Zakrajšek iz Studenega tem, to je na 2. in 9. marca za' la Blokah, piše Julijana- Lesko- vlaganje davčnih pol. vec. Omenjeni naj nam pošlje- Iz raznih naselbin jo svoje naslove, da jim pisma dostavimo. Masa za 30 dnevnico— Weehawken, N. J. — Dne 5. y četrtek ob sedmih bo daro- lebr. je v tukajgnji bolnišnici (Vana v cerkvi Brezmadež. Spo-umrla Julia Mertel, žena Hen-^tja na Superior Ave; in 41. eery ja Mertela iz Sparte. N. J. J >sta maša za pokojno Leopoldino Milwaukee, Wis. — Dne 26. Russ ob priliki 30 dnevnice nje- ,., ________ -__-_____£ Plesec,11 star 66 let in doma iz Ljubnega' - Senator Vandenberg ne j bo kandšdai. veliko sloves- V nedeljo zjutraj je prišel domov s častnim odpustom iz armade T Sgt. Louis E. Arh, sin poznane družine Arh iz 387 P]. 161. iS t. V armadi je služil 2 leti, 6 mesecev in 23 dni. Na Pacifiku je prebil 20 mesecev, kjer se je udeležil mnogih bo- jev. Za svoje hrabro obnaša- šanje pred sovražnikom je do- bil pehotno bojno svetinjo ter dve bronasti zvezdnati odlikovanji. V maju. bo star šele 21 'j, 2vedeli za smrt pred-,let, pa je že doživel toliko hu-h 'titei.-. °0Sevelta /W» in nrp.st.al dosti nevarno- > .i v°.ine ujetnike so kVt a podali glasbeni 2r> VGd0č' da ie Ameri-o smvti ° smi'ti svojega Toda v°jaki so me V4* "k /-atrobili na inštru počitku" v spomin dega in prestal dosti nevarno sti. Iz vseh je prišel pa zdrav in cel. Domov j^ bil poslan prav iz Japonskega. Ves čas vojaške službe je imel samo dni dopusta. tukaj nima sorodnikov, v stari i domovini pa zapušča tri sestre.! London. London Daily je pri-Dne 27. jan. je umrl Avgust "esel članek, v katerem trdi nek j J ako vec, star 56 let London. — Senator Vanden-1 prve svetovne vojne, berg, republikanec iz Michiga-ki je ameriški delegat na, pn 9,Nelson Ave. Doma je bil od [ Trsta in je prišel sem pred 34 * I leti. Bil je član društva Tabor Sporoča se nam, da je bil j št. 139 SNPJ in Danice št. 34 Eddie Struna s Hubbard Rd.,|SDZ. V Lorainu, O. zapuča se-Madison, O., povišan v nared-Istro Mary Skopin, v starem nika. Nahaja se v Nuernbergu|kraju pa brata Josipa. Pogreb na Nemškem in sicer je usluž-'bo iz Ferfoliatovega pogrebne-ben pri poštnem uradu v sod-!ga zavoda v čtrtek popoldne ob nijski palači. Čestitamo, Ed- eni na Highland Park pok-pa- V nedeljo zvečer ob sedmih'UNQ izjavlja, da leta 1948 ne je padel tako nesrečno po stop-!bo predsedniški kandidat. Iz-nicah dema, da se je ubil, ro-1 javil je, da je prepričan, da bo jak Andy March, star 57 let, republikanska stranka zmaga-samski. Stanoval je na 10105 la in prav zato pa ne bo kandidat, ker preveč dobro pozna predsedniško delo. Ni pa povedal, koga bo podpiral v kampanji. in veteran — Dalje je 30. jan. umrl Frank Bohinc, star 62 let in doma od škofje Loke na Gorenjskem. Zapušča ženo in brata. Auburn, 111. — Dne 28. jan. je tukaj umrla Mary Ogrinc, roje- došli potnik iz Nemčije, da hite zdaj Nemci na vso moč zatrjevati, da imajo v sebi židovsko kri. Zavezniki dajo namreč Židom nekaj več hrane radi preganjanj, ki so jih pretrpeli pod na-ciji. To je zdaj napotilo druge Nemce, ki so se pod Hitlerjem z vsemi štirimi branili imeti ka- na Obrez, stara 69 let in doma iz Prevale pri Sv. Ani. štajer- k"e zveze z Židi, da skušajo pred-sko. Nekje na zapadu zapušča ložltl lustme- ki dokazujejo njih brata, drugega brata pa v sta- židovsko pokoljenje. rem kraju, če je še živ. i Seveda je na delu zopet sleparija. Kdor hoče dobiti uradno j listino, na primer, da je bila ! njegova stara mati Židinja, mo-! ra dati štiri kartune cigaret. die! -o- DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM lišče. -o- Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Med slovenskimi begunci v Italiji je mnogo naših rojakov, ki so jih še Italijani odpeljali v koncentracijo. Zdaj se nočejo vrniti dom\ov pod komuniste. Ali so lo tudi takozvani izdajalci? Predlog za registracijo delavskih unij I Washington. — Poslanec Thomas iz New Jersey je vložil predlog v zbornici, da bi se morale inkorporirati in registrirati vse delavske unije in sicer v teku 6 mesecev od časa, ko bi bil ta predlog sprejet. TRIJE JAPONCI SO PRIZNALI, DA SO ZADUŠILI TRI AMERIŠKE LETALCE Šangghaj, Kitajska. — Trije, Letalce so najprej gonili po Japonci, en poročnik, en nared- mestu, da so bili na smrt ut.ru- Usoda Poljskih cet v Ita-nik in en korporal so podali pred! jeni. Ko so popadali na tla, so liji je negotova vojaški sodiščem pismeno izja- jim Japonci vrgli zadrgalico Rim. — Poljski general Vladi-vo, da so zadušili tri ameriške okrog vratu in jo privi.jali toli- slav Anders, ki ima v Italiji ka-letalce, nato pa njih trupla vr- ko časa, da so bili letalci zaduše- kih 107,000 svojih čet. je izjavil, gli v krematorij, kjer so jih se-1 ni. Izgovarjajo se, da so to de- da bo o njegovih vojakih razso-gali. To je bilo 16. decembra l^li na ukaz majorja Sakai, ki je dila končno mirovna konferenca. 'zdaj obenem ž njimi pred voja- Kdai bo, ^ se Pa danes še ne V1 .' more vedeti, ie rekel general. Ju- i škim sodiscem. , • , goslavija se ]e s posredovanem Kitajske priče pa trdijo, da Moskve pritožila, da je navzoč- 1944 v Hankowu. Imena letalcev so: poročnik Lester White iz Lickville, Pa., i narednik Henry Wreaton iz Mil-j pa trdijo, "waukee, Wis. in narednik James so bili ameriški letalci še živi, ko no>st poljskih v Italiji nevarna Forbes iz East Hartford, Conn, ( so jih vrgli Japonci v ogenj. Titovi Jugoslaviji. AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 19, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" , AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za. Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, »2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 35 Tues., Feb. 19, 1946 Resnica o Jugoslaviji vedno jasnejša Stara pripovedka govori, da je imel car Trajan kozja ušesa, pa jih je zakrival z dolgimi lasmi. Brivcu, ki ga je strigel, je car zagrozil, da bo takoj umorjen, če komu pove, kaj je videl. Za ubogega brivca je bila strašna muka molčati. Molčati celo življenje o teh kozjih ušesih! Nekomu mora povedati, pa tako, da se ne zve naprej. Skoplje jamo v zemljo in zavpije vanjo: "Car Trajan ima kozja ušesa." Potem jamo zasuje. Mislil je, da je novica varna pred razodetjem. a zraste iz te jame bezeg. Ko napravijo otroci iz bezga piščalke, vsaka poje: "Car Trajan ima kozja ušesa." — Stari so hoteli povedati, da resnico lahko dolgo zakrivaš, nazadnje pa le pride na dan. Tudi moskovski agent Tito zakriva s strogim zaprtjem meja in z vojno cenzuro strahote jugoslovanskega partizan-stva. Pa nič ne pomaga. Resnica prodira in kmalu bo ves svet vedel, kakšna je komunistična diktatura in koliko nedolžne krvi je teklo radi nje. Eno lažnjivih sredstev komunistične propagande so bila tudi pisma partizanov iz Slovenije svojim ameriškim znancem. V lističu "Domači glasovi," ki ga izdajajo begunci v Celovcu, beremo dne 19. sept. o sledečem: Iz Ljubljane je prišlo po skrivnih potih pismo, naj bodo begunci previdni, ko dobivajo pisma iz Slovenije. Mnogo teh pisem je naročenih in jih svojci morajo pisati. Na mitingih, ki jih imajo partizani, so ti dobili naročilo, kako naj s pismi delajo propagando v zunanjem svetu za opravičilo svojih dejanj in za uničenje dobrega imena nasprotnikov. — Prav tako nam piše dekan Matija Škrbec meseca novembra, naj opozorimo bralce na naročena propagandna pisma iz Slovenije, ker da so tam v taboriščih z gotovostjo zvedeli, da je mnogim naravnost ukazano, kako naj pišejo v Ameriko. — Jasno je, da navdušeni partizani z veseljem izpolnujejo ta ukaz. Mnogokrat pa se zgodi, da mlada dekleta, ki so se potepla v gozdove, ali pa zagrizeni terenci pisma napišejo, sorodniki pa podpišejo, da nimajo sitnosti. Tako se je zgrnila nad Ameriko povodenj takih partizanskih pisem, da bi ta propaganda zakrila žalostne resnice o jugoslovanskem krvoločnem caru Titu. Kdor je prebiral ta pisma, je najprej videl, kako iz njih govori slepo sovraštvo do tega, kar je cerkvi blizu. Prav v istem tonu kot pišejo ameriški "napredni" dopisniki o pokvarjenih duhovnikih, o rimski Cerkvi, škofih itd. Ista šola, isti fanatizem brez trezne sodbe. Drugo, kar bralec takoj opazi je to, da so prav za prav vsa pisma enaka. Na komunističnih mitingih so vsem enako povedali, kako naj pišejo. Vsi enako zmerjajo kot bi se skušali, kdo bo Večkrat rekel domobrancem švabobranci, izdajalci, zločinci. Kot znak partizanske pravovernosti se mora vsako pismo zaleteti v škofa ali vsaj v duhovnike. Vse, kar so partizani delali hudega, se enostavno prenese na domobrance. Vsi partizani so nekaki "sveti" bojevniki. Stari avstrijski veterani so se radi spomnili cesarja Franca Jožefa, star partizan pa mor;i tudi v pismu napraviti poklon novemu caru Titu. Vsako pismo mora tudi pozdravljati svobodo in povedati, da bo sedaj v Jugoslaviji vse novo. To neprestano govorjenje o svobodi nas spominja na to, da lačen človek rad misli na kruh. Kdor je lačen svobode, misli na njo. Te v Jugoslaviji še ni, zato toliko misli nanjo. —- Po tem kopitu so sestavljena vsa partizanska pisma. In še koncev teh pisem ne pozabimo. Kadar hoče star kvantač učinkovito zaključiti svoje laganje, zabeli svoje laži' s staro-kranjskim primojduš. Partizan pa zarentači: Smrt fašizmu. Nekaj piscev je hotelo storiti svojo partizansko dolžnost še v višji meri in so se z lažmi še bolj potrudili. Samo par cvetk iz takih pisem: V "Enakopravnosti" 24. jan. nekdo navdušeno pripoveduje, kako sta Rožman in Rupnik šla Lahom naproti in jih sprejemala. — Lahom sploh ni šel nihče naproti. Kaj naj bi imel škof pri tem opraviti? Rupnik je bil tedaj še jugoslovanski general. Torej niti sence resnice. — Toda par-tizanček misli, da amerikanskemu "naprednjaku" lahko vse natvezi. In mnogi v svojem fanatizmu in v svoji priproščini tudi vse verjamejo. V "Prosveti" 24. jan. pa je nekdo svoji sestrični napisal: "Nekoč smo vjeli 30 oboroženih duhovnikov. Da si jih videla, kakšni so bili." — Najbrže te race še urednik Garden ni verjel, če tudi je znano, da je celo zgodbam o Mihajloviču rad nasedel. In kolikokrat ste brali v pismih, da je neki duhovnik ustrelil partizana in zraven vzkliknil: "Za pet Kristusovih ran, naj pogine partizan." Nobeden seveda ne pove nobene priče za kaj takega. Premišljujemo, kateri "naprednih" dopisnikov bi bil toliko prismuknjen, da bi to zgodbo verjel. Če je kateri, naj se oglasi. — V "Enakopr." veremo 4. febr. da je neka partizanka videla nekaj čisto drugega. Ta je videla, da so okupatorji morili duhovnike in sicer zato, ker so ti bili s partizani. In v župniščih je videla partizanske bolnišnice. Že verjamemo, da so v kakem župnišču kot usmiljeni samarijani celili rane, toda kdo bi bili tisti duhovniki, ki so jih radi partizanstva pobili okupatorji? Kdo se pri tem ne spomni na tista najeta pričevanja pred Kajfom, o katerih pravi sveto pismo: "Priče se pa niso vjemale." Pa dovolj teh cvetk! Seveda so tudi bolj skromna pisma titovcev. Včasih tako skromna, da med vrsticami bereš, da je pisec prisiljeno rekel nekaj o belogardistih in da mora na koncu pristaviti tisti partizanski primojduš. Tudi vsi tisti, ki prosijo sorod-1 nike ali znance, naj jim omogočijo prihod v Ameriko, dovolj1 natančno povedo, da ne verujejo v partizanski raj. i Prihajajo tudi druga pisma, ki niso ukazana in naročena. Pisana so "previdno," da se zmažejo skozi vojno cenzuro. Ti pisci pišejo tako, da jih sorodniki razumejo. Govore o pobitih, ni pa besede, kdo jih je pobil. Da so partizani pobijali se ne sme povedati. Pišejo o tistih, ki jih ni doma. Ne sme se povedati, da leže kje pri Hrastniku ali v Kočevskem rogu v množičnih grobovih kot žrtve partizanskega satanizma. Pišejo, da so bili oropani, pišejo o požganih hišah, ne povedo pa, da so bili roparji in požigalci tisti, ki danes cenzurirajo pisma. — Pesnik Prešeren je zapisal, da mrtvi molče trobentajo o smrti. Tako trobentajo o partizanskih pustošenjih ta "previdna" pisma. Tako tudi ta pisma ponižanih, ustrahovanih in trpečih, govore, kakšna je resnica o Jugoslaviji. Še več povedo pisma beguncev. Ti s pričami navajajo, kdaj-in kje so partizani izvršili svoje ostudne zločine. Žalibog tudi marsikatero teh pisem ne more v javnost, ker je marsikak begunec pustil doma najdražje svoje in ve kakšna je maščevalnost komunista. Toda ta pisma gredo od hiše do hiše in razkrivajo laž-njivost partizanstva, ki se skriva za "železnim zastorom," ki ga je Sovjetija potegnila med zapadni kulturni svet in med dežele, ki jih obvladuje Moskva. Glasneje kot vse to pa govori danes svetovno časopisje in svetovna javnost, da je v Jugoslaviji strašna komunistična diktatura, kjer so ječe natlačene, koncentracijska taborišča prenapolnjena in kjer vlastodržci neusmiljeno likvidirajo svoje nasprotnike. Pozno se je oglasil svetovni tisk, toda danes je soglasen kakšna sužnost je zavladala pod partizan-stvom v Jugoslaviji. Teh glasov tudi komunistična propaganda ne bo mogla več prekričati. Kar smo mi vedno trdili, to se danes vedno bolj potrjuje. Zastonj se je trudil car Trajan, da ubije resnico o svojih ušesih, zastonj se trudi jugoslovanski car Tito, da zakrije resnico o zlodejstvih komunističnega partizanstva. Tudi ameriški titovčki mu ne morejo pomagati. ! BESEDA IZ NARODA i Brez naslova Cleveland, O.—Vsem tistim, ki niso vedeli in še danes ne vedo, zakaj je Slovenija to, kar je, naj pi-eeitajo članek, ki je bil priobčen v "Slovencu" izhajajočem v Ljubljani na nedeljo 29. decembra 1935! Ker je imenovani članek dostojno, razumljivo in — resnično opisal življenje, delo in njih namen za Slovence. Vidi se mi umestno, da ga iz te strani odpošljem nazaj v svet. Da pa prihranim (samo nekaterim, op. pisca) nepotrebno delo z iskanjem istega, vam ga tukaj predstavim kakor je izšel pred desetimi leti: Kje je naš sovražnik Krščanstvo je v vednem boju. Le njegov sovražnik zelo menja obraz in orožje. Ko se v eni obliki izrabi in uspeha, si prevzame drugo. Zato je sovražnik krščanstva vedno svoboden, vedno moderen, nov -v novih razmerah. Tak sovražnik, ki se je pred našimi očmi upehal v gonji za krščanstvom, je liberalizem. Skozi desetletja in desetletja je strašil po Evropi in preganjal in obkladal z priimki vse, kar je bilo količkaj navezano na vero in na krščansko nravnost. V Sloveniji je hotel biti klicar svobode in napredka, pa se je izkričal, podoben proces se neizprosno vrši tudi v širokem svetu, liberalci so postali utrujeni državljani, ki so, kadar so na oblasti, domišljavi in naduti u-ničevalci krščanske kulture in "nepokornega naroda," brez oblasti pa so užaljene veličine, ki tožijo nad mladino, ki je ni za njimi. Vstaj pa je nov sovražnik krščanstva — komunizem. Liberalizem je sicer nekaj opletal zoper škofa in župnike, ob volitvah pa je kakor spokornik hodil * po župniščih in moledoval za glasove ključarjev in farmanov, zasebno je še ves živel v krščanskem ozračju, komunizem se je pa ves obrnil naranvost proti Bogu in proti vsemu kar je božjega. In mlajši liberalci, ki so jih ponekod točneje imenovali framazcne, so izprevideli, da je šele komunizem polnost in doslednost liberalizma in so se ga oprijeli — in nastala je "skupna fronta." Pa tudi komunizem je izpre-menil svoj obraz. Izprva se je boril zoper mostove pod katere je podtikal peklenske stroje, in zoper mogočne stavbe, ki jih j,je spuščal v zrak, toda v člove- I štvu je še preveč krščanske mi- jselnosti, ki se ji še upira tak si- jrov način borbe, treba se je bi- | io potuhniti. In komunizem— j evropski namreč, ker ruski se je razvil gospodarsko v najbolj centralizirani kapitalizem, politično pa v do malenkosti izpeljani fašizem — si je po navodilih VII. kongresa Ko-minterne nadel ovčji kožuh, da se otroci ne bi bali njegove volčje narave in bi začeli vpiti. V prvotni obliki, v direktni akciji podiranja, ga v Sloveniji ni bilo bogve kaj. Slovenec je premehak za peklenski stroj in revolver, ta novejša oblika, potuhnjenost in hinavščina, pa je kakor nalašč za zatrto du-ševnost izvestnega dela slovenskega naroda. Komunistov, ki bi vprizarjali atentate, v Sloveniji ni veliko. Ko pa se je od ušesa do ušesa razvedelo, da se ne bo treba izpostavljati nevarnosti, da se ne bo treba žrtvovati, ampak, da boš lahko v krogu zakonito dovoljenih društev in strank potuhnjeno čakal na komunistično plačilo, je tudi v Sloveniji nastopila za komunizem redovitnejša doba^ Krotki uradniki, sramežljivi študentje, zadolženi tovarnarji, nesrečni zakonci, boječi bajtarji — vsak omahljivec, vsak strahopetnež, ki bi si pri belem dnevu občinskega psa ne upal spoditi z dvorišča, si je v temi upal postati komunist. V vse stanove, v vse oblike sedanjega družabnega življenja je za-lezel komunizem, odkar si je iznašel novo pot. Komunizem je šel povsod za ljudmi in vsakomur na iiiho povedal, kako mora delati v svoji okolici, v svoji službi, da bo Slovenija lepega dne komunistična z vso nesrečo, ki j o komunizem prinaša. Zoper takega sovražnika se je silno težko boriti. Nikjer se ga ne moreš lotiti. V tem je satanastvc te iznajdbe. Razumljivo, da se je ob takem sovražniku slovenskega naroda naselilo v vse javno življenje neko nezaupanje, nekateri celo pravijo ozkosrčnost. Toda širokogrudnost ima svoje meje. Samo tisti, ki je načelno hinavec, je lahko povsod in vselej širokogruden, ker ima svojo misel za bregom. Kdor pa hoče svoje vrste, kakršne koli, obvarovati pred komunizmom, ne more biti tako širokogruden do hinavca, kakor je mogel biti do njega dni do odkritega nasprotnika. Tudi naša kmečka vas je zelo gostoljubna in širokogrudaa. Ko gredo od doma nič veže ne zaklenejo, samo vrata zapro in kljuko na okno polože in ako kdo od sosedov pride k hiši, pravi: "Kljuko imajo na oknu, jih pa že ni doma" in gre. Če pa pridejo cigani v vas, pa vsi ozkosrčno zaklenejo vežo in hlev in še skedenj in ključe vzamejo s seboj in otrokom naro-če, naj ne hodijo z vrta. Dokler je komunizem v deželi, je treba naša vrata skrbne je in ozkosrčno zapirati. Zoper tega sovražnika je treba nastopiti z vso previdnostjo, požrtvovalnostjo in odločnostjo. Nekateri dogodki v Sloveniji kažejo, da še ni prepozno. Zadnja leta so pri nas izklesala toliko kremenitih značajev, tako so ljudstvu odprla oči, da za demagoško delo komunizma ni tako dovzetno. Komunizem pa izziva samo idejo, ki bi se mogla pomeriti z njim, ne organizacije, ki jih imamo še iz lepih, starih poštenih klerikalnih in liberalnih časov, vse te organizacije so lahko toplo gnezdo komunistom, tudi ne izziva oblasti, "ker oblast izvršujejo ljudje, ki so profesorji, učitelji, sodniki itd., ki so lahko pristaši komunistične ideje, ali pa kake druge, tiste, ki daje upanje za boljšo in pametnejšo rešitev iz sedanje zmede. Poleg tega pa je oblast radi tolikih zlorab prišla po celem svetu na zelo slab glas. Oblast kicati na pomoč proti komunizmu je znamenje slabotnega strahu in duševne praznote. Komunizem izziva idejo. Samo v idejo se komunizem ne more vrniti. Samo z idejo se je mogoče obvarovati komunizma in se obenem btresti jarma kapitalizma. Oblast sama bi še mogla iztrebiti komunizem, toda s tem paganski kapitalizem, ki ljudem duši vero in jim odjeda kruh, še ni dobil nobenega udarca. Tako idejo pa je mogoče najti samo v živem in borbenem krščanstvu, v krščanstvu, ki se spusti na ulico, v parlament, na sodnijo, v šolo in na univerzo, ki se hoče polastiti življenja ocl rojstva do zadnjega očenaša ob grobu, ne samo nekaj minut na dan ob jutranji in večerni molitvi, ki hoče biti zapisano v zakonih države, v pogodbah delavcev s podjetji, v učbenikih in časopisih. Pokri-stjaniti Slovenijo tako, da bo njeno krščanstvo javno in splošno, se pravi Slovenijo rešiti' komunizma. V zavesti, da je kapitalizem prav tako poganski in ovira za krčanstvo, pa se mora temu gibanju pridružiti tudi socialna plat, da narod pride do boljšega kruha. Več vere, več kruha, samo s to zahtevo se moremo postaviti po robu komunizmu in njegovi pretkani pretvezi kapitalizmu, V vero se komunizem ne bo vrinil ! In več kruha med najširše sloje ljudstva, to pomeni konec kapitalističnega družabnega reda. Zato pa: več vere, več kruha! Ti pa dragi čitatelj (posebno mmj brat Jacob Resnik in član društva Bled št. 20), če si dobro razumel premisli — potem pa sodi; moj brat naj pa tisočkrat prebere, ne b _ dujejo, le je ozračje cl J let delegacij na zb«1"0 , Stari Grmek mi .ie "^ffih povedoval, kako sta ^ Cerknice domov na ' Brezcem. Bila sta r»v , zovško žago, ko ^ 'gori proti Slivnici na ter mu šepne: "Ma^J, vidiš?" Pa še ni teg» J ko za vrši tista lučka P jjl pred nosom, potem se ^ Da, i v Pe jeziku 'tja h |jei * t! m hi H t't sit is \ nad pot in se izgubi v s\fl ti konjaču. Kar žvi^ — ~iyr> njo, je trdil stari GrIfll vedal, kako da sta j° P0,,,;!' la proti domu, pa da pot spregovorila "~. Q{i niti H! če bi med seboj pripovedoval danes, - pi le mimogrede vprašal j sceifl 1/ffl> ga prej spila z Brez^j menu v Cerknici, nisem upal nadleg°vS s takimi vprašanji Tudi ni nihče vedejjj,* zakaj so si coprnice ^^ vno Slivnico za svoj 8 ^ Sodim pa, da najbrž^ se hrib, če ni mar J?0' f naravnost v cerkms J torej so z nje lahko s-!e vse kraje naokrog ^ strategične postojank \ vale Menišijo na ^j, cerkniško doline na d | pod oblastjo zadej a to, dočim so z lahkoto vse, kar se godi Vte j/1 do ravnega uniškeg3 ^ tega ozira se lahko daL ^ popolen kredit, da n pretkane in bi v tem r> dale dobre nasvete ce šeinu vojskovodji. • Drugo nam je šl° ^ glavo, nerazumljivo m samo eno in sicer, - f. pravile, da so jih n0*^!1 metle po zraku. N°> ^ nam je bilo pojasnjuj/ da ima vsaka neko P ^ žilo, s katerim se ao k pazduho in potem (^ kakor se ji le zljubi. P' gazolina. ' ., co) Ali še frče po zrak11 . bo kdo vprašal. Ne vef/ sodeč po dopisih v " "naprednih" listih „jc vek mislil, da so še, P3 hudega jezika. Bomo še katero r^vi1" coprnicah, ker sm° tem. ft »IIERISKA DOMOVINA, FEBRUARY 19, 1946 i •i °2darjevi spomini Ali sanjam v> «°r-"Ali " vzklikne pro-a" je to moja ljuba ne-Vjnia> rojstni moj kraj ie Črn a»" pritrdi voz- flf K to "Zelo je w ,3e lzPremenila in ^stala in bogata_„ lot, ;J)av tudi srečna?" je Su, ,}a 'le bila v njegovem Nedaf Je VOZnik začude" •S bi' Igata >> 'filkonja ,,e. Pripomnil in 'eje j,,,..' da Je voz zdrčal Spisal Jos. Kostanj evec. fc bo?a;„ne bila srečna, ko navzdol. r bolj J se je bližal va- vrnem vec.' Bilo mu je, kakor bi mu bila umrla mati vdrugič, kakor bi bile megle zakrile vse to lepo gorsko zakotje v temo in v strupeno vlago. "Morda sem pa samo nevoščljiv," je pomislil zopet. "Nevoščljiv, da si je ljudstvo pomoglo iz uboštva in bede ter postalo bogato in srečno, z napredkom je moralo priti v vas tudi blagostanje, vse se je moralo povzdigniti k boljšemu. Kdo bi kaj takšnega ne želel svojim sorojakom? Pa kako bi . jv v«-1 naj bil nevoščljiv, saj niso bili is^orju Sne^e je postajalo | ljudje tod nikdar ubožni, pre-bil Pn srcu- Zapustil j možnejši kakor drugod so bili 'topo*I petindvajsetimi ;že od nekdaj." ^fNlii več .. SV0Jega očeta j Zmajal je z glavo in polglas- ? več ta Nobenega ni' no si je govoril: - Pred' drUgi S0; PO-j "Ne> ne> nekaj mi pravi, da J 'ila pi-i")Cetam' r°jstna hiša j ne biva tukaj več ona nekdanja f '«iu v ta.p0 kostnem na- sreča, da ta izprememba ni pri-»il ,t0l.e.Uje roke. Cemu bi | nesla blagoslova in od tod ža-61(1 srcu Vl'ačal? A v nje-i lost mojega srca. Moj Bog, ^božen Je ^il ostal svetel! koliko žrtev je morala prinesti 'epega na^ njo, ne-'vsaka hiša, vsaka rodovina, te- tg]a> |lenadomestljivega | lesnih in dušnih, da se je vas ^Hisli* ° V njem, kadar j tako nališpala in naošabila, da tja p0cj _'Splu'e ob težkih u-\je izpremenila nekdanje ponižani hrib, tija med ne in jasno lice v sedanjo nadutost. Naj mi kdo reče, da sem nazadnjak in mračnjak, da sem nasprotnik vsakemu napredku, svobodno mu. Srce mi pravi, da v ta kot ni prinesla kultura svojih dobrot . . ." Voz se je ustavil pred gostilno v vasi. Profesor je dvignil glavo in zagledal nad vrati z velikimi zlatimi črkami napis: W h? in na nikdar po *akšn cl Ljuba mu %sar ' kakoršna je bila 6 ^Preml Uf bil pustil> da »kZ tul° na i" 1 Je biti in o- sicer b.' kakoršna je bila, 1 Sedaj tlle bila več °na. %ibii lzPrememba! Sern svoj rojstni globok". - VeČ'" J'e POmi" i "Hotel pri zlatem leVU-" St0" Ustav- a žalost ga je ob-' pil je raz voiz in potem skozi ^ Nfrjje m, Se v črni toliko ! široko, tlakovano, vežo na des-N0vi P°čijem, a potem 1 no v gostilniško sobo. - 0(1 tukaj in se ne! (Dalje prihodnjič) ruT_rLrLirnjxrtrLnnjmrLrLn K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ posojuje denar članom in nečlanom na zemljišča in posestva po 4% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ °s°jila so napravljena na lak način, da se na tCo odplačuje v mesečnih obrokih. Pojasnila in informacije pišite na: MR. RESNIK SE ZAGOVARJA 'Nart«11p»an1n 7, v strniti) pustljv. Moje veselje je mir v družini, mir pri društvih, mir med narodi, če bi v stari domovini vsak nekoliko popustil in pripoznal, da imajo vsi pravico do življenja, da je prva potreba ljubezni do svojga bližnjega, ne bilo bi toliko beguncev, kateri se mi smilijo, ne bilo bi tisoče in tisoče grobov po slovenskih gozdovih, po jamah bi danes ne tro-hnele kosti nedolžnih žrtev nesrečnega komunizma. Komunizem v obliki Osvobodilne fronte je največja šiba za naše nesrečne rojake v stari domovini. Toda, kaj hočemo? Sovražni človek je to storil. Ljudi se je oprijela neka hipna blaznost in premnogi so bili zapeljani, da še sami niso vedeli kdaj. Vsaj v Ameriki bodimo složni in se ne sovražimo brez potrebe. Nikdo pa ne more biti tako po-polen, da bi vsem ugajal. S tem, da sem jih dobil nekaj po grbi, pa še ne bom vrgel peresa v koruzo. Saj vsak, ki gre v boj, mora biti pripravljen tudi katero sprejeti. Tudi nisem plašljiv zajec, da.bi se vsake reči ustrašil. Vsemu članstvu SDZ pa priporočam: držimo se načelne izjave SDZ, pa glavni odbor in urednik SDZ tudi. Izven SDZ pa naj vsakdo misli, kar hoče, v SDZ pa smo vsi enaki. Vsi imamo enake dolžnosti in pravice, plačevati društvene asesmente in smo bratje in sestre med seboj. Pokažimo pa tudi, da "bratje in sestre" ni samo beseda na jeziku, ampak da so tudi misli v srcu. O vsej tej zadevi, katera se tiče moje osebe glede dopisa v Glasu, pa ne bom nikomur več odgovarjal, pa naj se tudi "Res-| mcoljub" oglasi kolikorkrat ho-1 če. Kadar pa bo kaj koristnega pa se bom zopet oglasil. Brez zamere vsem skupaj. $1.95 na delnico, je bil zmanjšan za 3.7 odstotka od $5,901,886 leta 1944. To je za 9.6 odstotkov manj kot čistih dohodkov leta 1935, čeprav je družba v 11 letih obratovanja povečala naprave in posestvo za $43,900,000. čisti dobiček 1945 je bil za $601,000 pod 1935. Predsednik Lindseth je rekel, da zaslužek leta 1945 ni bil prizadet samo z manjšo prodajo elektrike, zvezan z višjo ceno kuriva, materiala in potrebščin ter višjih mezd in plač, ampak tudi vsled nižje cene, določena od leta 1944. Zato je na strani $2,100,-000, dokler se določi legalnost med mestom in kompanijo. Izdatki so znašali lansko leto $45,000,000, za 4.4 manj kot 1944. Davki so znesli $6,300,-000, od katerih je bilo $3,200,-000 državnih in lokalnih, skoro $3,100,000 pa federalnih. Ako bi ne bilo treba deti na stran omenjenih $2,100,000, bi znašal dobiček na delnico $2.11. Predsednik družbe je glede razvoja elektrarne rekel sledeče: "Zdaj, ko je vojna končana in nimamo več vojnega bremena, vsa naša sila lahko služi zahtevam naroda. Toda v svrho tega je treba izvršiti velik gradbeni program, da bomo lahko služili nadalj nim zahtevam v rezidencah in industriji. Da morejo pa elektrarne, v katerih je šteta tudi Cleveland Electric Illuminating Co., služiti v polni meri zahtevam dežele tako v miru, kot so v vojni, vedno in ob vsakem času, morajo biti pravično obdavčene. Samo na ta način morejo obratovati na zdravi finančni podlagi ter da nudijo varno investicijo nadalj-nemu kapitalu, ki je potreben za razširjenje podjetja. Nasprotno bi bilo proti zdravi ekonomiji, da bi se ob času, svetu od naše družine. Ta sta-j * rejši sin Jože je bil pri vojakih ! Od sestrične Marije Grlica j v Italiji; durgi sin je šel 21.' iz Trsta pa je dobila naslednje II. 1943 v osvobodilno vojsko, i pismo: DELO DOBIJO Trst, 29. XII. 45. Dragi in ljubljeni nam vsi! Oglašamo se tudi mi Tržaca-ni in vam naznanjamo, da smo1 radi njega so mi internirali soproga in 17 letno hčerko in oba odpeljali v taborišče v Italijo, prišla je domov po sedmih mesecih in pol, soproga pa so mi^še živi in tudi nekoliko pri odgnali še v Nemčijo. Osem zdravju, upamo da tudi vi ta-mesecev je bil v Italiji, štiri ko. Vesela sem bila, ko sem iz-mesece pa v Nemčiji, domov je vedela, da se je Viktor poročil, prišel samo še živ, da ga nismo 'Srečen in vesel naj mu bo za-niti poznali. Bil je kakor smrt.1 kon in tebi Francka zadovolj- Tako so delali fašisti, ki so mučili slovenski narod, sedaj pa mi njih. Torej ostala sem bila sama s tremi otroci doma. Nisem si stvo z njima. Torej, Francka. ne si delati preveč preglavice s pismi, ki iih boš od tukaj dobivala, saj da ^ svojega| -0---- slovenskega jezika govorit nismo smeli. Zato pa sem vesela I Beseda od svojcev iz domovine Huje št. 16, p. Obrov in se gla- Elektrarna bo porabila $9,000,000 za gradbeni program Cleveland Electric Illuminating ima gradbeni program za 1946, ki bo veljal do $9,000,000, ako bo dobila seveda material in Franceg Tomažje, 501 E. opremo. Tako je poročal delni- ug ^ prejela pismo od se_ carjem predsednik Elmer L- strične Marije Dekleva iz vasi Lindseth zadnji četrtek v svojem letnem poročilu. Glavni projekti so: velika po-; aružnična postaja za 132,000 , volt trasmisijski sistem. šest:Draga boUf • v , J - ,__• Po tem dolgem času sem se razvazevalnih posta.] ter izbol.]- . „ T,rl j namenila pisati par vrstic, kaj-sava v tovarni v Canal Rd. 1 1 7 , ' . Ta podružnična postaja bi da- ti se vedno se vas vseh spomi-jala elektriko za južnozapadni nJam0> P^ljam vam pozdrave del Greater Clevelanda ter bo i" l^av tako sinu Viktorju m dajala električno silo za tovarno]njegovi ženi. General Motors v Parmi. Poročilo kaže, da je dala elektrarna leta 1945 električno luč in in zadovoljina te rešitve, saj i smo vedeli, da jej^samo naša Izredna potrpežljivost Na svoj način potrpežljiv kakor Job je bil vsekakor škot Joe Bannon iz Alberdena. Mož se si: Huje, 4. XII. 45. glavni urad k. s. k. jednote 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS Torej, draga botra, tukaj vam hočem napisati malo iz mojega življenja, ker si nisem silo 362,015 odjemalcem, naj--mislila, da bom dočakala konec večje število v njeni zgodovini j te strašne vojne. Vendar pa, narodna vojska edina rešitelji- . ca slovenskega naroda. Dosti ^ cellh dvaJset let baVl1 z "bo-žrtev in mučeništva je bilo za ^om in n, v tem času vlovil -našo zmago. :mtl ene ribe Njegova vztraj- Draga botra, prosila bi vas je bl'a končno poplačana - i . • 1 sele, ko sta se po tolikem času ce vam je mogoče kaj obleke, ' . 1 . , . • „ i J ujeli na njegov trnek kar dve poslat, ker nam je vse zgorelo . I , , • i ■ i precej veliki ribi. ter denarja pa ni za kupit jn 1 se tukaj tudi ne dobi, kar pa je, je pa tako velika draginja, izčrpani smo od vojske in si ne moremo pomagat. Trpet mora- — Jeklarska industrija je na tretjem mestu kar se tiče varnosti za delavce. Do tega se je povzpela s tem, ker ima reali- mo, ker nam je tujec vse «ni- gtične modde raznih st jey za čil. Naša Drcava je tudi vsa I noyih delavcev_ ' izropana in požgana. Ce vam je le mogoče kaj poslat, vas prosim, pošiljite. K sklepu vas vse še enkrat pozdravljam in Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensko it hišno znaženje poslopij v mesta Stalno delo — dobra plaž* Poln ali delni čas ; 6 večerov v tedna od 5:10 zv. do 1:40 ij. Zglanite §e 9 Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do S pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na m E. 185. St. (x) Kuharica se sprejme Sprejme se izvežbano kuharico 'za gostilno, 6 dni v tednu, delo od 8 do 4:30. Zglasite se na 2402 St. Clair Ave. ali pokličite KE 0421. (37) MALI OGLTST Farma naprodaj Naprodaj je 20 akrov farma, 6 sob moderna hiša, vroča in mrzla voda, dvojna garaža, hlev, kokošnjak, svinjak, 800 sadnih dreves, en aker trte, en aker špargljev in drugo. Fina farma za pridnega človeka. Zglasite se pri Matt Teubel Route 86 Painesville, O. (3 milje od mesta.) (37) Stanovanje iščejo Poštena slovenska družina z 2 dekletoma, bi rada dobila 4 ali 5 sob v okolici St. Clair Ave. ali Collinwoodu v bližini katoliške šole. Se morajo takoj seliti. Kdor ima kaj primernega naj pokliče po 5 popoldne EX 0437. __(35) Posestvo naprodaj Proda se nova hiša za 4 družine z 4 in 14 akra zemlje, 2 milji vzhodno od Willpughby na cesti 20; dosti prostora za gostilno ali gazolinsko postajo. Pokličite Willoughby 910 W 3. (37) in s poviškom 4,733 v 12 mese cih. hvala Bogu in Materi božji, da smo vsi ostali živi, cela moja čisti dobiček $5,682,122 ali družina. Imela sem štiri po VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, prav tako Viktorja in njegovo bodigi izviečenje zob, puljenje ženo. Obenem vam voščim vesele božične praznike, vaša prijateljica in sestrična Marija Dekleva. .nj"LfuiJTJUTnjiJijTn H POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobiti materijal za prenovljenje in popravljanje hiš. STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ, Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost. KOVAČ BROS. GENERAL CONTRACTORS 956 E. 185. ST. IV 5888 nr.t».>nmxiniiimmiirnTTO skebe & ulle PLUMBING and HEATING CO. ?terloo Rd. KEnmore 7248 xxxxjxsjccnxxxjunxxxxzxzxxxxxxzxx.zxxxTi zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Zup niku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. Nad North American banko in nad prodajalno žganja, j Vhod na 62. cesti, Knausovo i poslopje. 2-19, 2-22) MALI OGLASI Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-jnike, in druge električne pred j mete. Mi kupimo in prodaja-|mo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Hiše naprodaj Na Glass Ave. sta naprodaj 2 hiši, za 4 in za 2 družini; 3 stanovanja po 4 sobe, 2 stanovanj po 3 sobe, 1 stanovanje 5 sob. Dohodki $111 na mesec. Davki so $90 na leto. Cena je $10,00. Več informacij da Joseph P. Muliolis, 6606 Superior Ave. (36) Za delo v okupiranih deželah, — Krog 808 vojaških bolničark se je odzvalo za službo onstran morja. Slika nam jih predstavlja pred odhodom iz New Yorka na vojaški transportni ladji George Washington. Na isti ladji se je vozilo tudi 6,000 ameriških vojakov, ki so namenjeni v okupirane kraje. Sredi med dekleti je njih poveljnik major Robert L. Brunner. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD He čakajte, kadar ste bolni! Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. dr. paul w. welsh HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) AMJtKlSKA DOMOVINA, FEBRUARY 19, 1946 Z 1 pa bil že skoro na vrhu, se pa postajne zaletijo vame in ŽIVI VIRI IVAN MATlClC id — "Prekleti simba! Pes nag- prekleti ušajtnež!" je odvrnil nusni!" je jecal, tako strahovi- Slakov surovo. to zdelan. j "Da ti obesi šajšan v uho," je "Stoj, žara!" je zavpil Bran pa rekel Bran in šel v hlev. planil v šimnov kot. "Os ti bo "Vuh prekleti!" se je pognal padla na nogo! Ne vidiš? čemu šime za njim. tako vihraš?" J Bran jo pograbil vile: "če se "Se mi mudi v ogrado, a kolo- mi ne sparviš proč, te nabodem sa tako nemarno cvilijo, da me je že sram." "čemu bi te bilo sram," se je nasmehnil fant pa poprijel premo tako prožno, da ga je dekle kar z nasmehom pogledala. Saj res ne zmore nič več brez njega. Kar započne in kjerkoli se pre-vzdiguje, vselej priskoči on, povsod ji poprime in svetuje. Ona je pač ženska, moška dela le z nekako težavo zmaguje, dasiprav je krepka in se trudi, jim biti kos. Nu, saj jim tudi je, ali Bran ji tako rad druguje, če le more. Nji je pa vse to zelo prav in prijetno, in delala bi noč in dan, ko je on kje v bližini. In dasi ga tudi ni, ji je tudi samo delo prijetno, ko ve, da on misli nanjo. In sami hiši sta se tako čudno primaknili, kakor bi se hoteli tesno osloniti druga na drugo pred temi težkimi pretresi. Sicer pa, čemu treba šimnovim ženskam toliko truda? Kam toliko pridelkov? Nu," bodo. pač drugi mnogo tega deležni. Bajtarji so v stiski, Repčevim in Jarmovim sta že dokaj dali, pa še drugi so potrebni. Šimnov grunt se ne sme zalediniti; naj kosijo in naj orjejo ti, ki so v stiski! Bran je snemal kolo in od strani pogledoval dekleta. Videl je, kako so ji vztrepetavale grudi, pa je zaslutil dozorevajočo ko mačka!" Šime je zagazil v kup kravje-ka in si ponesnažil lepe rjave solne vse do rdečih nogavic. Sicer so mu bile tudi pisane hlače dokaj posvaljkane, na zelenem jopiču veliki madeži črnega vina, a svileni šajmul okrog glave in pa lasje ometani s kolomažo. Kar reven je izgledal Slakov šime, dasi je imel tako sijajno oblačilo. "Ven, pravim!" "No, čakaj, da se pogovoriva," je popustil šime. "Sva že zgovorjena!" "Ali si neumen, če misliš, da eva. Z mano pojdi, tam se pomeniva." "Sva se že." "Nič se nisva." Trapa! mi z bodali razparajo na hrbtu vrečo od vrha do tal. Moka se je usula na tla, jaz sem se zagnal vanje, nekateri so bežali pred mano, drugi pa šli med tem in razsuli moko po vsem hribu. In zdaj grem." Previdno se ozre okrog in doda nekako z očitkom: "Ker se ni pač nihče našel, da bi napravil temu konec." Po teh besedah se je :.potekel za Slakovim. Bran je gledal za njim, dokler ni izginil za Tavžljevim ovinkom. Na vasi je stalo častno krdelo velikega zapovednika. Pravkar je zaropotal bobnar — in simba se je bližal s spremstvom, dostojanstven, a v obličje mrk. Krdelo mu je izkazalo čast, isimba je leno zrl na svoje pro- žne vojščake. Toda izza krdela St; nadzorniki: Anton Pozelnik, Louis • ' , i ;, i . , . Lavrič in John Martinčič. Društvo se je 'ZaseKuUO vanj civje zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu strašnih oči, kakor bi bile raz- v SND ob eni uri popoldne v dvorani , v ... ..... ... št. a, staro poslople. Asesment se drazene «pnc0 skrlata m lis,pa pobira na seJi ln vsakeKa 25. v mesecu in zlatega šajšana. Za krdelom na domu tajnika od G do 8:30 zvečer. je stal kajžar Lopar, tu sem društvo sv. antona padovan- ga je bil postavil čelni/k krdela. sreča, št. m c. k. of orno v,„ ...... . . . Predsednik Joseph Meglich, podpred- Venomer je buljil v simbo, a ni sednik John Hrovat st _ finančni in bol_ kazal nikakega strahu, temveč niški tajnik John Hrovat ml.. 21601 ■ , „ Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar bil je trd njegov obraz, sk .ro K.ank A Turek; nadzorniki P pošasten. In ko trd njegov obraz, sk TO K.ank A Turek; nadzorniki: George nazadnje Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph vnl-avol t' a i n i L- „oni in rvn P*Jk. Društvo zboruje vsak tretji pon-pokazal eeinik nanj m mu po- delj(?k v mesecu ob 7;30 zveier v sobi mignil, naj stopi bliže, tedaj se št. 2 nove sole sv. vida. je Lopar zganil, kot bi se zdra- j mil iz strašnih sanj. CLEVELAND ORCHESTRA RUDOLPH RING WALL, dirigent SEVERANCE DVORANA CE 7300 Čet. 21. feb. 8:30 zvce. Sob. 23. feb. 8:30 /.več. Program vključuje dela od Poote, Hill, Thompson in Franck. podružnica št. 3 smz Predsednik in blagajnik Charles Benevol. 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Prank Kastelic, tajnik Martin Valetich, 15331 Glencoe Ave., tel. KE (!433; zapisnikar John Urbas. Nadzorniki: James Kastelic, Frank Videmsek in Jack Jane. Seje se vrše vsak prvi tciek v mesecu ob 8 uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. podružnica št. 10 sžz oddelek se sprejema članstvo od rojstva Predsednica Mary Urbas, podpred- pa do 16. leta. Odbor za leto 1945 je \ sednica Mary Malovrh, tajnica Fran- sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. ees Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. FO- ponikvar; preds. Helena Mally, pod- tomac 5386: blagajničarka Filomena preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Sedej, zapisnikarica Martha Batich, Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan- nadzornice: Louise Cebular, Mary hoe 0728: blagajničarka Frances Ma- podružnica št. 5 smz Predsednik John Sever, 1101 E. 71 St.; podpredsednik Frank Česnik; taj-'nik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E 60 Pl.; zapisnikar Frank Kuhar; nadzorni odbor: Frank Kuhar, Frank Virant in Andrew Champa. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4. staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsa-i kega 25. v mesecu. podružnica št. g smz Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-'■erol. 1172 Norwood Rd.. blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Joe Grdina; nadzorniki: Primož Kogoj, Fr. Za-Zallar in Mana-Lokar. Seje se vrše cerol. Zapisnikanea Julia Broezvar; i krajžek Damjan Tomažin; zastopnik vsak drugi četrtek v mesecu v Slo- nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-! za ?kupna društva sv.' Vida' Jože Grdi- venskem domu na Holmes Ave. podružnica št. 14 sžz > Duhovni svetovalec Father Anthony Vida Johana Krall in Marjanca Ku-Bombach, predsednica Prances Rupert, har; za Norwood Community Council, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Marjanca Kuhar in Mary ly in Dorothy Sterniša. Redittljica iO|r,a. Seje s0 vsako e£trto nedeljo po-aastavonoSin.ia Frances Kasunič; za- poWne cb eni v novl Soll sv. Vida. stopnici za skupna društva fare sv. podružnica ŠT. 14 smz Predsednik John German, podpred-Milavec. \ sednik Ivan Tancek, tajnik in blagaj-Antonija Svetek, tajnica Mary Unetič, Zdravniki: M. F. Oman, Angeline Dp- | ni k Karel Ribar; zapisnikar Geo. Tu-922 E. 2091h St., Euclid, O.; blagajni- jak-O'Donnel, j. M. Seliškar, J. F. j rek. nadzorni cdbor: Joseph Ferra, Jo-čarka Frances Medved; zapisnikarica Seliškar. A. J. Perko, A .Skur, L. J. jreph Podnar, J. Serša Seje se vrše Mary Stušek, nadzorni odbor: Fran- Perme in c. G. Opaskar in dr. F. J. i vsako druge sredo v mewcu ob osmih ces Globokar, Frances Gerčman in Makovec. Seje se vršijo vsak prvi pon- zvcčer v Turkovi dvorani na 16011 Wa-"Ti ci trmi Vw nnntna p„ ! Mary Gregory. Seje se vrše vsak pr- deljek v mesecu v novi šoli ov. Vida terlco Rd. ii si utipa, Ker se punuih. r.i tQrek y mesecu v SDD na Recher soba š 12 ob 8. uri zvečer. Asesment se Ave. / | pobira vsak tretji pondeljek in vsake- podružnica št. 25 sžz Duhovni svetovalu Msgi. B. J. Poni- ; ga 25. v mesecu v ravno istem prosto- boš moral zgrda, če nočeš zlepa." "Glej, vol se ti je prav pod nos ponesnažil; res nima rogač _________ - ______ straVin m-Prl 1-nlrn VmHirvi fi.rvn™ " I kvar' Predsednica Mary Marinko, pod-1 društvo sv. cirila in metoda, siranu prea taKO nunim tigrom, j predsednlca Margaret Tomažin, tajnica st. 191 kskj se je smejal Bran ill odkidal I Mary Otoničar, 1110 E, 66th St. Tel. I Duhovni vodja Rev. Anthony Bom-Vraviplr širnptn l'ynnrl nno- ' HEnderson 6933: blagajničarka Dor- | bach, predsednik Leopold Troha. pod- lzpoci nog. ' othv Strniša, zapisnikarica Julia Bre- i predsednik .Frank Ncvoselc; tajnica Tisto bomo se Videli, kdoZOvar. nadzorni odbor: Anna Znidar- j Mr.tilda Ropret. 19601 Kildeer Ave., tel. ima utrnVi Viš ^avsnv ip Točil; šič, Frances Brancel in Jennie Kral. j KE 2863; blagajnik Alfcna Sajovic, Hnau. »i», wv»uv JC i rediteljica Pauline Zigman, zastopnice j 19302 Kildeer Ave.; zapisnikarica Mary svojega starega iz ječe. Včeraj se je vrnil, pa je precej dobil srebrni lus pa roko." za skupna društva fare sv. .Vida: Ce- I Meršnik. Nadzorniki: ciliia Škrbec. Jennie Strnad. Seje se: kar, Mary Strukel, ženskost v nji; a v njenih zavi-[g-er!" vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v ! novi šoli sv. Vida. "Kaj, tudi Stari Čavs se je' Članice sprejemamo od 14 dO 50 leta , 1«) xt 1 • -j v odrasli in v mladinski oddelek od prociai: inu, Kar imejte ga, pi-|roJstva do 18 leta za 10c. janca, ta bo res prav čeden ti- društvo sv. vtda, št. 25 kskj . , . , i Predsednik Anton Strniša Sr., pod- hamh rokavih je pa uganil nje-, "Pazi, da te tigri živega ne predsednik Joseph Gornik, tajnik Jono močno voljo in jakost. — "Na, j raztrgajo!" ,sePh J■ Nemanich. 7505 Myron Ave.; blagajnik Luuis Kra.ic, za p; cgleduva- Frances Globo Mildred Skufca. Zdravniki: dr. Anthony Skur. dr. Carl Rctter, dr. A. Perme. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 uri zvečer. DRUSTVQ KRISTUSA KRALJA st. 226 .kskj Predsednik Frank Fabian, podpred-S3dn:k Anton Klancar, talcnica Miss Angela Meiicin, 1173 E. 61 St., HE. li-nv nama'/i " ii ip vp1.-p1 mplikn ! i Tn • - j-o.1 u'u«aJluit w mj 9180; blagajničarka Mrs. Josephine kai namazi, ji je iekel mepKo,, In snejo I Ja, saj zro ljudi! , nje novega članstva vsi slovenski, Tnmk; z.ipisnikaiica Mrs. Mary Zu- vabljivo. In ko se je ona skloni- "Rrr' Ca že imam"' Raitar, pravniki. m Ipančifc. Nadzorni odbor: Mrs; Frances l-i nad nsio in ie začutil voili "t r/ ■ , ! ' i Društvo zfct-uje vsako prvo nedeljo Ponlkvar, Jean oercar in Mike Mir- la nad osjo m je zacuui vonj Lopar z Zoranja je stal pred v mesecu v. sobi št. 2 v nove šole sv.!^. zastc,pnici za Skupno društva njenih las čisto blizu, tedaj se ni hieVom. "Imam ga imam," se ie ob 1:30 P°i5°Wne. Mesečni ases-; farc sv vicia: Mls Marv Mencin in ___ment sejačne pobirati ob 1:00 pred Mri, Eiizabeth Hribar. Seja vsako prvo nedejo v mesecu ob 2 popoldne v slovenska zveza društev najsvetejšega imena Duhovni vodja Rt. Rev. J J.. Oman; predsednik Matt Intihar; podpredsednik Jakob Resnik; tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Fred Mrhar; zapisnikar Anton Me-Ijač; nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar in Štefan Štefančič; maršal Edward Tome. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najrv. Imena v vaši župniji, ter boste postali cbenem tudi člani zveze. mogel vzdržati in je položil gla- čl,dno reža] »Srebrni lus so mi še?o"in 25. v mesecu v dvorani zve-vo na svitek njenih bujnih kit, (Ja}il" j čer .ob 6:00. Od 26. pa do konca me ki so se ji ovijale prav do čela. — "Žara, glej, da bodo osi voljne," ji je šepetal ljubeznivo. — "Hihi, da mi ne bodo ječale ko bolno ščene." se je veselo smejala in kar rdela. Fant je poprijel z desno za kolo, z levo pa segel dekletu za pas. Mehko, topo jo je stisnil okrog života in roka mu je drhtela, in začutil je, da je njena roka obstala na osi, in obema je za hip beseda zasta- seca na domu tajnika od članstva, ki "He, temu tudi!' reče Bran mu ni mogoče plačati poprej, v dru-hvirtlfrt ' štvo se sprejemajo novi člani in člani- • ! ce od 16 do 60 leta in se jim nudi pet "Ja, pa so rekli, naj pridem k vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. „ v. , ,'. , , Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 onemu, 1111, zimba, ali kako mujna teden. v društvo se sprejemajo pravijo," je stresel bajtar iz se- tudi otroci od rojstva do 16. leta. v Hn „ ,noi,nl,; „'„!:„• slučaju bolezni se naj bolnik javi pri be v nekaki zmedeni naglici. ^ 1 ta1nlkUi da dobi zdravniški ii?t in karto "Simba,1" (je važrno poudaril in ravna naj se po pravilih Jednote. Slakov "Kaj hočeš tam?" j dr. sv. lovrenca št. 63 kskj Nu, kaj hočem? Pravijo, naj Predsednik Louis Simončič, podpred-bi v^tnnil mprl tisfp nu marl sednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor- vst°P;a mf tlste- nu- rned te, dan 9005 Union Ave . zaplsnikar Ja. kakor si ti, ki ste zaznamovani, cob Resnik, blagajnik Josip v. Kovach. J,. jc X,«. .»»-H —»v^M«. ^v.^™ nravji_ tra].n i.; nadzorniki: Louis Shuster, Fred Kre- la. Nakrat sta se pa skoro sun-; i '11;1.,^, P ' 516 Eleonor Hrovat, zdravniki: dr. Irnm,, hAi-/nil.> iz.,; ;„ Kiln'; V'l ; se vstopil! Anthony J. Perko, dr. Anthony Skur koma Zdrznila. Kaj je bilo/Ka- Lonaria Tak dr- John Polin' Dluštvo zb01uJe men je bil zazvizgal mihio glave' j;,Idil faieuai Lop.irja. lait vsako drug0 nedelj0 v mesecu ob em pa udaril nekam med kolesa. Oba odločen mož, a je tako čudno popoldne v snd na so. cesti. Spreje- t . . , . . , onif maherirav in l-nkn hn*ii«t ma članstvo do rojstva do 60 let star )- hkrati sta se ozrla, a nista vide-j "P1^ manearav, m taito oozjast- stl Bolniški asesment 65 centov na j mesec in plačuje $7.00 bolniške podpo- "PoiHiva'" era i'p «nnil re na teden, če je član bolan pet dni rojaiva. ga je sunu biaKo\.|ali yeč Rojaki v Newburghu prist0_ li nisi, Bran? je venomer, pite v društvo sv. Lovrenca. la nikogar. Oče — ječa — ža- 110 buli' v Brana lost, — je šinilo Branu, kakor opomin, da ni spodobno vdajati se ljubezenskim Čutilom, ko so. ------------------------------- a., a; foVn hviHki ?tirn i a na s1o-!Bran- 0» JaZ moram, odpusti! Duhovni vod.ja Rev. Julius Slapšak, Uk0 bndki. Zara je pa slo snodili predsednik Joseph Kenlk> P^P^d- p01 ieta je' Kai s0 me spodili nik Math Zupančit. tajnlk John j tiščal vanj. "Ne po.ideš mednje, društvo sv. jožefa št. m kskj pila k plotu pogledat za zlikav cem. In ga je našla. Za ograjo se je bil pohulil. In ko je vstal pa izpodmolato ošinil dekleta, je ta kar odstopila in ga užaljena premerila. Slakov je bil. "Takole zaznamovano one bi metalo kamenje čez plot!' je vzrojila. Ni se pa kaj dolgo razburjala, ampak je zajela s trsko koloma-že, kakor jo je imela v rokah, pa naglo zalučala — čof! — onemu naravnost v glavo. Zdaj je pa priskočil Bran, kajti užaljeni šajmul se je spognil k tlom, a Bran se je naglo zavihtel čez ograjo in mu komaj ubranil, da ni pognal debelega kamna v dekleta. "Kar je, je," mu je prigovarjal, držeč ga za roko. "Ka j te ni sram, znašati se nad dekletom?" Fant je spustil kamen — in s pogledi sta se spoprijela fanta: Branov odločen, trd, oni zakrknjen, sovražen. "Kaj hočeš?" ga je prijel Bran trdo. "Nič. K simbi te spravim, snd staro poslopje soba št. 4. DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E 601 h St.; podpredsednica Jennie Sta-nonik. tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zupan, blagajničarl.a Josephine Oražem, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Redne seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem poslopju). slovenski demokratski klub v eupj4du Predsednik Andy Jerman, podpredsednik Anton Sternad, tajnik Michael Bcich, 22571 Ivan Ave., blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar John Gabre-nja; nadzorniki: Matt Intihar, John Jamnik in John Omarza. Zastopnika za klub društev SDD: Louis Modic, Anton Mihalich; za kozmopolitan ligo Matt Intihar in Tony Mihelich. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 8. uri zvt-čer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTROVEM Predsednica Emily Silbitzer, podpredsednica Helen Mirtel, tajnica Sophie Hočevar, 9914 Elizabeta Ave ; bla-gajničarki Mary Tauchar Jr.; zapisnikarica Josephine Hočevar. Nadzorni odbor: Helen Mirtel, Antonia Ro-lih in Mary Zeleznik. Zastopnica Antonia Rclili. Seje se vrše vsak prvi četrtek ob 7 uri v SDD na Prince Ave. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe, tajnik George Turek, 16011 Waterloo Rd, tel. KEn-more 9731, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Matt Debevec. Nadzorni odbor Frank A. Turek. Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. S Svitave. Nu saj se preživi, Kaplan, 9108" Union Ave.;" blagajnik dnina tu, kruhek tam, ljudje soIJO,hn E; 3522. E- *2- st- zaPis" , , . .... , . ' , vv nikar John Zirmanin. Nadzorni od-dobri. An ko bo zima, bo kasca bor: John Nose, Math Zakrajšek in prazna. Davi so rekli, naj pri-1 Anton Skerl zastopnika za SND na 80. • . , , .cesti: Joseph Lekan (81 St.) in John oem, m so mi dali srebrnik v na- peskar; za snd v Maple Hts.: Charles prej. Sem pa Šel in ga zapil, sto'Hočevar in Louis Zupančič; za Skup- zlomkov do kraia cPm o-« udnšil ,na društva fare sv- Lovrenca: Dominic ziomKo\, ao kiaja sem ga uausn,,Biatnik ln pj.^ Hr0Vat. Društveni Nu, zdaj pa grem, V imenu bo-'zdravniki: dr. A. J. Perko, dr. John žjem. Pa sem rekel, da bi rad Fclli" in dl\ A- stkur- DnJstv° .. .. ... ^ . ,. " , ma člane od rojstva pa do 60 leta in se tebe prej vide. Odpusti, Bran, je na dobri finančni podlafei. Seje vsa-ako sem ti kdaj kaj žalega *sto- ko Prv» nedeljo v mesecu ob i uri „ popoldne v SND na. 80. cesti. ■RnrKn^vpm,, M to, ™ilJ »RUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Budinovemu se je kar milo Duhovnl vodja Rt. Rev. j j. 0man, storilo. Prav predenj je stopil in preds/ednica Theresa Lekan, podpred- mn šennil zaunliivo- imatp sednlca Theresa Godec, tajnica Mary mu sepnii zaupljivo, ce imate Pucell 3535 E 81 st blagajničarka kasčo prazno, Lopar, za božjo Antonija Debelak, zapisnikarica Jose-voljo, čakajte, se bo pač dobilo. Phine Mulh Nadzornice: Agnes Žagar, „,,, V ^ • Ann Tekavčič in Frances Adler; ban- Nihce se m umrl na Pogorju za deronošinja Antonia Debelak; zastop-lakoto." niči za SND na 80 St. Theresa Lekan (° 0 n.1h» delovanju na društvenih nik John j. Leskovec, 13716 Darley seiah- ___ Ave; nadzorniki: John Lokar, john' slovensko katoi SBS 2322S2 3S?S J&ST TA^riZtf. E*. s; B„S poslopje. Društvo sprejema nove čla- f TlkiLMa,tt ^upan^lč; John skerl in ne od 16. do 45. leta s prosto pristop- Anton Skerl. Zdravniki: dr. Perko, dr. nino in zdravniško preiskavo. Društvo bkur ln dr- Polm- SeJe se vr®e četrto plačuje $200 smrtntne in $7.00 na teden nedelj0 v mesecu v SND na 80. cesti bolniške podpore. Asesment je $1.00 cb eni uri popoldne._ mesečno. Za sprejem ali pregled no-' društvo sv antona patiovav vih članov so vsi slovenski zdravniki | S \.KFr i ^rw^Bnu Za nadaljne informaciie se obrnite na ^ . 5 -f" t l 7., u , društvene zastopnike. p''edsedluk ^^ Globokar; pod- 1 predsednik Anton Skufca.; tajnik Louis DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Hočevar, 9914 Elizabeth Ave:, BR Predsednik Frank Baraga, 7702 0359; blagajnik Joseph Zupančič, za-Lockyear Ave.; podpredsednik Anton | pisnikar Louis G liha. Nadzorni odbor: Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Frank i Fred Krečič, Anton Glavan, Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Andrej Tekauc. 1023 E. 72nd Place; Seja vsaka četrto nedeljo v mesecu ob zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th 1 uri popoldne v SND na 80. cesti. ■ v.- •'>' ;;«s«s»jt I tžr ujuaa t i m a; s SLi 1899 NAZNANILO IN ZAHVALA Vi Žalostnega in potrtega srca naznanjam0 ' sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da J® gamogočni poklical iz naše družine ljubljeno kdar pozabljeno soprogo in drago mater Leopoldino Russ ROJENA JAZBEC ki je po dolgi in mučili bolezni sprevidena s ,. zakramenti zatisnila svoje trudne oči dne ar j a 1946. K večnemu počitku smo jo polo^1 22. januarja 1946 na Calvary pokopališče. jm Tem potom izrekamo našo iskreno ifl^l Pdnji |Padie Da l^dn j^ok |kef tif p v P8ot Ptiš ^ete ki so'položili krasne vence in okrasili krsto. najlepša hvala vsem, ki so darovali za svet« ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Najlepša hvala naj bo izrečna vsem, ki H svoje avtomobile na razpolago. Obenem naj v^J11 ša iskrena zahvala članicam društva Carni°^a ^ w št. 493 T. M. in podružnici št. 25 SŽZ, ki so žile skupne molitve ob krsti in za udeležitev P'1 ti maši in za spremstvo do groba. Hvala častiti duhovščini cerkve Brezma^^ Spočetja za cerkvene obrede in za ganljiv cerkvi. Ravno tako lepa hvala nosilcem vsem, ki so nam stali na strani v teh žalostnih c' in nam pripomogli v njem hudi bolezni. Najlepšo zahvalo naj sprejme pogrebni A. Grdina in Sinovi za lepo urejen pogreb. „ Ti pa, draga in neporabljena so,proga i'1 zate ni bila več rešitve, božja volja je taka. Da nas si mogla zapustiti in za vselej se ločiti, zadnja prošnja naša je ta, ki prihaja nam iz srca. Zvesto bomo k Jezusu molili, k Mariji Te priporočili, da se zepet enkrat vidimo vsi v nebesih snidemo,. Žalujoči ostali: JOSEPH RUSS, soprog; ^ JOSEPH, RUDOLPH, ANTHONY in AUGUb ' sinovi; FRANK JAZBEC, brat. Cleveland, O. 19. februarja 1946. plul* %S1 V HI NAZNANILO iN ZAHVALA reČ>* ji)' Radi poškodbe, katero je dobil v avitni nes! februarja 1946, je nagloma umrl Martin Kodeh 4 Zaipušča žalujočo soprogo Mary, sedem štiri pastorke. P'ogreb se je vršil 4. februarja iz Louis Fe ^ avtovega pogreibnega zavoda 4. februarja v cer y^fr Terezije na Granger Rd. in na Kalvarijo pokoPa^ Tem potom se želimo zahvaliti č. g. J. za lepe cerkvene borede in molitve ob krsti- jj hvala vsem, ki so darovali ea sv. maše: Mi's> ^jp-Nosise, družina John Breznikar, Mrs. Frances ^ nos, Mr. in Mrs. Stanley Lipnos, družina Frank vec, Mr. in Mrs. J. Fortuna, Mrs. Mary VatoveC'^, Lepa hvala za vence: Mrs. Mary Vatovec^ ^ Martin Kodeh, Vatovec otroci, društvo Dom ,s ' SIDZ. te it st Hvala vsem, ki ste pokojnika prišli pokrof" ' ji molili za njegovo dušo in ga spremili na zadnji 1 v večnost. Hvala pogrebnemu zavodu Louis Fe za postrežbo in vzorno vodstvo pogreba. Žalujoči ostali: MARY KODEH, soproga; SINOVI, HČERE, PASTORKI. Za pogreb in zahvalo je preskrbela Mrs. » Vatovec. :J