ZADNJA VEST < > K V) Q D 1 u Lahko zajeziš reko, ne moreš pa zapreti ust ljudstvu. < u O Vietnamski pregovor rm Številka 19 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 12. maj 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Šah: Slovenska gimnazija viceprvak. v finalu deželnega šahovskega prvenstva za višje šole je ekipa Slovenske gimnazije dosegla naslov deželnega vice-prvaka - po zaslugi četverice D. Lukan, B. in M. Gallob in M. Warum. Prisrčno čestitamo! Demokratične volitve NSKS: izkoristite volilno pravico! ==-. ... ' - . ■ Strani 2,4, 5, 6,7 POLITIKA Dr. Grilc in dr. Sturm zavračata napad nam. dež. glavarja Grasserja glede borcev za svobodo. stranj 2/3 REPORTAŽA Koroški Slovenci smo se dostojno spomnili žrtev nacističnega režima. Strani 10,11,12,13 KULTURA »Naš otrok“, dvojezični otroški vrtec v Celovcu, je imel občni zbor, ki je Marijo Šikoronjo potrdil kot predsednico. Stran 15 ŠPORT Po visoki zmagi proti Traunu se bo SAK Peljal v Voitsberg Poln samozavesti Stran 19 Kandidati ža predsednika novega NSKS na štartu. 2 Politika Politika 3 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Skrajni čas Prihodnjo nedeljo se torej začne 1. rok volitev novega NSKS. Brez pretiravanja: to je zgodovinski trenutek v političnem življenju naše narodne skupnosti. Koroške Slovenke in Slovenci še nikoli nismo imeli možnosti, da bi izvolili svoje narodnopolitične zastopnike v obliki tajnih in neposrednih volitev. Sami lahko predlagamo kandidate svojega zaupanja, sami lahko odločimo, kdo od teh kandidatov naj bi nas zastopal v 60-članskem parlamentu oz. zboru narodnih predstavnikov in kdo naj bi bil njegov predsednik. Skratka: možnost, da se uveljavi politika, ki so jo ljudje „na bazi" oz. „na terenu“ doslej v celovških centralah pogrešali, je enkratna. Sedaj jo je treba samo izkoristiti. Pri tem pa velja: Čim več pripadnikov naše narodne skupnosti jo vo juho. Npr. naši narodni nasprotniki, ki z vso silo preprečujejo uveljavitev naših pravic, mdr. iz državne pogodbe. Danes hočejo državno pogodbo celo odpraviti; pravijo, daje „relikt" zgodovine. Vsi ti narodni nasprotniki ravnajo po načelu „deli in vladaj" — mi pa jim pri tem z našo razcepljenostjo pridemo zelo naproti. Skrajni čas, da pride glede tega do korenitih sprememb. Drugi spet upajo, da se bomo večne čase ukvarjali sami s seboj, s svojimi notranjimi problemi in prepiri. Prepričani so, da nam bo tako zmanjkalo sape za reševanje naših resničnih problemov, kot so to dvojezično uradovanje, dvojezični napisi ali celodnevna medijska oskrba v slovenščini. Skrajni čas, da naredi- bo izkoristi- mo temu lo, tem bolj konec. upravičeno Tretji pa bomo lahko upajo, da se pričakovali Pričakovanja bodo zade- (prepotreb- glede ve končno ne) narodno spremenile politične re- volitev v pozitiv- forme. Čim novega NSKS nem smislu. manjša pa bi bila volil- so različna. Takih ljudi ni malo. To na ude- so tisti, ki ležba, tem jim je na- zanesljivej- „ rodna za- ša bo nevar- vest slej ko nost, da se bomo še naprej prezirali in se slabili. Pričakovanja so različna. Nekateri upajo, da volitve ne bodo uspele. To so predvsem tisti, ki si tudi v prihodnosti želijo razcepljenost znotraj narodne skupnosti. Že doslej so tako lahko kuhali svojo, za narodno skupnost škodlji- prej zelo pri srcu in ki se zavedajo, da se lahko uspešno zavzemamo za pravice le tedaj, če nastopamo navzven skupno. In da dobijo po demokratični poti odločilno besedo tisti, ki še nikoli niso razumeli dvo- in večtirnosti v naši narodni zavednosti. Skrajni čas, da upanja teh ljudi ne bomo razočarali. Grilc zavrača Gisserja: partizani služili svobodi Avstrij« Avstrijske narodne skupnosti so v dunajski „sivi hiši“, kjer so bili obglavljeni naši rojaki iz Sel in Železne Kaple, položile venec, na tiskovni konferenci v dunajski Concordii pa opozorile javnost, da je člen 7 v nevarnosti. Grilc je tudi ostro obsodil nedavne Grasserje-ve izjave. Center avstrijskih narodnosti (CAN), v katerem so zastopane vse narodne manjšine v Avstriji, poudarja: bistvena določila državne pogodbe niso izpolnjena! Še posebej dramatične so bile besede zastopnika koroških Slovencev dr. Matevža Grilca. Apeliral je na podpisnice državne pogodbe: „Če državna pogodba postane neveljavna, potem postane neveljaven tudi člen 7!“ Zelo kritično je ocenil politiko Avstrije do Slovenije; Avstrija očitno noče priznati, da ima Slovenija pravico biti zaščitna država koroških Slovencev. Nadalje je opozoril na restriktivna določila zakona o narodnih skupnostih, mdr. glede 25-procentne klavzule za dvojezične napise. Tudi zastopnica gradiščanskih Hrvatov mag. Zlatka Gieler (predsednica HKD) je zelo zaskrbljena za obstoj svoje narodne skupnosti. Dvojezičnih napisov še vedno ni, precejšnje težave pa imajo gradiščanski Hrvati tudi v zadevi dvojezičnega uradovanja in medijev. Obsodba Grasserjevih izjav. Namestnik deželnega glavarja mag. Karl Heinz Grasser si je ob 50-letnici zmage nad nacizmom privoščil izjavo, nad katero se tisti, ki poznajo njegovo stranko in koroške razmere, niti ne čudijo. Koroške partizane je označil kot „sovražnike Koroške“, v Pliberku pa je pred Grenzland-heimom kritiziral avstrijske vrhovne politike, ker se vozijo „v Izrael“ k Judom. Dr. Grilc je Grasserjeve izjave ostro obsodil in podčrtal zasluge koroških partizanov. Koroške Slovence je nacistična oblast obsodila na smrt. Zato so organizirali odporniško gibanje, ki je bilo v Avstriji najbolj učinkovito. Boj koroških partizanov je bil tudi os-novnegav pomena za državno pogodbo. Če Grasser označuje sedaj koroške partizane kot .sovražnike' Koroške, potem je to naravnost neznosno.“ Narodne skupnosti po 50 letih zmage nad nacizmom in 40 letih podpisa državne pogodbe še vedno niso deležne vseh pravic. Kljub obljubam s strani vlade ne Predstavniki avstrijskih narodnih skupnosti so se v dunajski „sivi hiši“, kjer so biti obglavljeni mdr. naši rojaki iz Sei in Železne Kaple, spomnili žrtev za svobodo A vstrije. stika: Gabriel 9re nič naprej. Na vprašanje Našega tednika, kako premakniti zadeve z mrtve točke, je dr. Grilc odgovoril: „Manjšine morejo še bolj strniti svoje vrste, zelo pomembno pa je tudi, da pride do zajamčenega zastopstva v zako- nodajnih telesih." Rudolf Sarközt od Romov je to zamisel odločno podprl, prav tako tudi zastopnica gradiščanskih Hrvatov mag. Zlatka Gieler. Predsednik CAN pa je še poudaril potrebo po evropskem manjšinskem pravu ter avstrijskem temeljnem zakonu o na rodnih skupnostih; ta naj bi vseboval na ustavnopravni ravni enakopravnost vseh avstrijskih narodnih manjšin. Janko Kulmesch Finančna podpora žrtvam nacizma? Zeleni in Liberalni forum zahtevajo od parlamentarnih strank, da sklenejo zakon o ureditvi podpornega sklada za še živeče žrtve nacizma. O takem zakonu bodo parlamentarci sklepali 30. maja. Državnozborski poslanec Žejnih Johannes Voggenhuber je v Pogovoru z Našim tednikom po-Vedal, da vidi prav v ureditvi podpornega sklada v spominskem leto zadnjo priložnost za spravo z žrvami nacizma. Državni zbor je julija 1991 pri- Sturm: „Odkrito govori napakah“ Ob 50-letnici Republike Avstrije je vabila Zveza slovenskih organizacij na tiskovno konferenco, na kateri je predsednik ZSO dr. Marjan Sturm govoril tudi o uporniškem gibanju koroških Slovencev. Hitlerjev nacionalizem je Sturm imenoval kot „industrializirano uničevanje“ ljudi, ki je izzvalo upor koroških Slovencev, ne da bi aktivisti razmišljal^ o spremembi državne meje. Šele ko je prišlo do kapitulacije nemškega rajha, so teritorialne želje Jugoslavije našle naklonjenost tudi pri delih korO'^urm je menil, da je treba tudi škega partizanstva. na slovenski strani odkrito govo- Kakor je izjavil dr. Sturm, j6y' o napakah, ki so bile storjene, prišlo tudi na strani partizanoma zaključek tiskovne konference do maščevalnih akcij, s katerih1 Sturm citiral univ. prof. Otto-se ne moremo in ne smern^eyerja, ki je v svoji knjigi „Brief strinjati. Toda te akcije ne smejc an Sieglinde Tschabuschnig“ na-relativirati pomena slovenskeg^sal, da spomin in obžalovanje uporniškega gibanja in park he pomenita odpiranja starih ran zanstva. Izjave namestnika n Postavljanja preg raj, temveč želnega glavarja Grasserja ih1^9 spominjanje privede do spra-Sturm za dokaz, da se Grasser/ 6■ In to naj bi bila, tako Sturm, tem ni izkazal kot „mladega ^ki naj bi jo šli predvsem nezrelega“, temveč bolj kö’ mNši in manj obremenjeni, „starega in večnovčerajšnjega M. H. znal svojo soodgovornost do žrtev nacizma in je takrat sklenil, da bo posebni odbor znova obravnaval možnost ureditve podpornega sklada. Po leta dolgih priza devanjih Zelenih je državni zbor julija 1993 dal zvezni vladi nalog, da pripravi zakon za ureditev takega sklada. Na zahtevo ljudske stranke je zvezna vlada črtala pravico do pravne terjatve in v osnutku tega zakona tudi niso navedene nobene dotacije, nobene smernice in tudi niso predvidene nikakršne socialne dajatve. Zakonski osnutek za ureditev takega sklada predvideva le prostovoljne dajatve v nedoločeni višini kot odškodnino žrtvam nacizma. Voggenhuber je nad takim postopanjem ogorčen. „Zeleni takega postopanja ne bodo tolerirali, ker Avstrija s tem ponižuje žrtve in tako dovršuje zgodovino zamolčevanja in spodrinjevanja dejstev," pravi Voggenhuber. Prvotno so Zeleni skupaj s poslanci Liberalnega foruma zahtevali od zvezne vlade, da iz po- sebnega sklada plača vsaki še živeči žrtvi (v Avstriji jih je še okrog 30.000) pavšalno odškodnino med 100.000,- in 200.000,- šilingov. Po številnih pogajanjih z zastopniki večinskih strank so bili Zeleni pripravljeni sprejeti kompromis, da bi zvezna vlada izplačala vsaki žrtvi 70.000,- šilingov (skupaj okrog 2 mrd. šil.) in bi bilo v skladu še nadaljnjih 1,5 mrd. šilingov za socialno šibke žrtve. Skupno vsoto v višini 3,5 mrd. šil. naj bi vlada izplačala žrtvam v naslednjih petih letih. Po zadnjih pogajanjih in razpravah pa je Voggenhuber le malo optimističen, da bi stranke podprle ta predlog. „Da se bodo velike stranke z malenkostnimi podporami odtegnile svoji odgovornosti, tega ne bomo dopuščali,“ pravi Voggenhuber. V primeru, da parlamentarci zahtev Zelenih in Liberalnega foruma 30. maja ne bi podprli, je Voggenhuber že naznanil protestno akcijo, ki bo vzbudila pozornost mednarodne javnosti. H. St. Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Čudno je že. Volil se bo novi Narodni svet koroških Slovencev, pa nekateri Slovenci ne vidijo druge dolžnosti, kakor da se z vso silo zaganjajo proti temu demokratičnemu koraku. Zakaj le sami ne kandidirajo za predsednika? Bi vsaj videli, kake množice jim sledijo! 50 let SVP Predsednik stranke Brug-ger je govoril o potrebi posodobljenja struktur in vsebin ter zagotovitve pluralnosti v vendar zbirni skupni politični organizaciji. Posebej je poudaril kot nalogo SVP solidarnost z drugimi manjšinami, predvsem z Aostanci in primorskimi Slovenci, ki jo uresničujejo z dobrim sodelovanjem s Slovensko skupnostjo. Predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin se je zahvalil SVP za to, da je vložila zakon o globalni zaščiti za slovensko manjšino v Furlani-ji-Julijski krajini. Za tako solidarnost se bo zavzemala SVP tudi na evropski ravni in zato so s posebnim veseljem pozdravili predstavnika avstrijskih manjšin, predsednika Centra avstrijskih narodnih skupnosti na Dunaju Karla Smolleja. Posebno odobravanje sta doživela vicekancler Busek in Jankowitsch, ki sta zagotovila v imenu Avstrije še naprej stalno skrb „očetnjave" Avstrije za svojo manjšino. To toliko bolj — to je podčrtala navzočnost severnoti-rolskega deželnega glavarja Weingartnerja —, ker nastaja na tem avstrijsko-italijanskem območju po vstopu Avstrije v EZ prava evropska regija. V pogovoru so vidni predstavniki SVP zagotovili dosledno podporo avstrijskim manjšinam, predvsem koroškim Slovencem za dosego mandata v deželnem zboru, ob nastajanju čimbolj močnega skupnega zastopstva. Novi NSKS: Začne se 1krog volitev DR. MATEVŽ GRILC: „Izvolitev v ZNP bi sprejel“ Tri vprašanja predsedniku NSKS dr. Grilcu, ki je tudi predsednik osrednje volilne komisije. Naš tednik: Na izrednem občnem zboru NSKS si dejal: Če koroški Slovenci ne bomo prišli do skupnega zastopstva, nas bo hudič vzel. Zakaj je zate skupno zastopstvo tako odločilnega pomena? Dr. Matevž Grilc: Pred volitvami pozivam vse Slovenke in Slovence, ki jim je prihodnost narodne skupnosti resna skrb, da se udeležijo volitev. Izvolijo naj tiste predstavnike, o katerih mislijo, da bodo resno zastopali njihove interese - ne glede na njihovo ideološko ali strankarsko politično pripadnost. Trdno sem prepričan, da ima slovenska narodna skupnost prihodnost le, če bo znala nastopati nasproti Avstriji, Sloveniji in evropskim ustanovam s skupnim jezikom, če se bo udeležilo volitev dva, tri ali celo štiri tisoč rojakov, nihče ne bo več mogel zaustaviti skupnega demokratičnega zastopstva. Ti si tudi predsednik osrednje volilne komisije. Kako ocenjuješ trenutno stanje glede volitev? Če upoštevamo dejstvo, da so to prve demokratične volitve med koroškimi Slovenci, in če upoštevamo relativno kratek čas priprav teh volitev, ugotavljam velik interes s strani koroških Slovencev. To potrjuje, da koroški Slovenci želimo po 50 letih močno skupno organizacijo, ki bo edini garant za prihodnji obstoj naše narodne skupnosti. Kot je znano, ne kandidiraš več za predsednika. Velja to tudi za zbor narodnih predstavnikov? Po 30 letih aktivnega političnega delovanja trdim, da sem si pridobil precej političnih izkušenj. Sodelavci, ki so me spremljali v teh letih, zame niso le sodelavci, ampak tudi prijatelji, katerih ne bi rad izgubil. Če so torej volilci v celovškem volilnem okolišu mnenja, da naj bi bil v naslednji periodi v zboru narodnih predstavnikov, bom tako odločitev sprejel. Od 14. do 24. maja bo 1. krog volitev novega NSKS. V 1. krogu volitev se volijo - ločeno - predsednik NSKS in kandidati za 60-članski zbor narodnih predstavnikov, kateremu bi lahko rekli tudi parlament. Kandidati za predsedniško mesto so selski podžupan Nanti Olip, dr. Pavle Apovnik, dipl. trg. Joža Habernik, mag. Rudi Vouk in Bernard Sadovnik. Če kdo od njih v 1. volilnem krogu ne doseže absolutne večine, gresta tista dva predsedniška kandidata, ki sta dosegla največ glasov, v 2. krog volitev (ta bo od 11. do 21. junija). In kako se izvoli Zbor narodnih predstavnikov? Sprva je treba priti do kandidatov. Zato je tudi potreben 1. krog volitev. V 1. krogu volitev predlagajo vsi volilci ljudi, ki se jim zdijo vredni zaupanja. Imena teh ljudi vpišejo na glasovnico. Pri tem je važno dvoje: prvič - volilec lahko predlaga samo take ljudi, ki živijo v njegovem volilnem okolišu; drugič - volilec lahko napiše samo toliko imen, kolikor je za volilni okoliš predvidenih kandidatnih mest. Tisti kandidat, ki dobi v svojem volilnem okolišu največ glasov, je avtomatično izvoljen v Zbor narodnih predstavnikov. Vsega skupaj jih je 20, ker je 20 volilnih okolišev. Ostale osebe, ki so prišle na predvidena kandidatna mesta, se upoštevajo kot kandidati oz. kandidatke pri 2. krogu volitev. Teh bo v 2. krogu volitev 160. Izmed teh imen bo lahko volilec oz. volilka izvolil v 2. krogu volitev največ 39 kandidatov za zbor narodnih predstavnikov. Pri tem volilci niso omejeni samo na kandi' date iz lastnega volilnega okoliša. Torej bo lahko Pod junčan volil Rožana ali Zilja' na in narobe. Tistih 39 ljudi ki bo dobilo največ glasov, j6 potem izvoljenih v zbor narodnih predstavnikov. Skratka: predsednik plus tisti, ki so v 1. volilnem krog^ zmagali v svojem volilnerT okolišu (skupno 20) plus tistih 39, ki so bili izvoljeni v 2 krogu volitev, predstavljajo 60-članski Zbor narodnih predstavnikov. Vsakdo, ki se želi udeležit volitev, dobi glasovnico p° pošti - skupno s frankirano kuverto, na kateri je naslov krajevne volilne komisije. S to kuverto lahko vrnete do 24. maja izpolnjeni glasovnici. Poslužite se Vaše volilne pravice! Kako pomembno je skupno zastetvo za koroške Slovence? DR. IVAN RAMŠAK, zdravnik, trener SAK: Slovenska narodna skupnost je tako majhna, da si ne more privoščiti politične razcepljenosti. Potrebno je, da se interno izdelajo skupna stališča in se ta navzven tudi jasno zastopajo. Volitve Novega Narodnega sveta pozdravljam in mislim, da je vsak, ki se čuti koroškega Slovenca, obvezan, da se udeleži teh volitev, ker gre za direktno odločanje o zastopstvu. WALTER SAMONIG, župan v Hodišah: Ker nisem član nobene osrednje slovenske organizacije, ne bi hotel dajati pametnih nasvetov. Načelno pa lahko rečem, da obžalujem, da slovenski organizaciji pogostokrat ne najdeta skupne govorice. To je pravzaprav nekaj, česar si tako majhna narodna skupnost ne bi smela privoščiti. Vse bolj bi bilo potrebno postavljati v ospredje to, kar narodno skupnost povezuje. Skupna stališča bi bila po eni strani dobra za narodno skupnost samo, po drugi strani pa tudi za večinske stranke, ker bi bila pogajanja lahko bolj efektivna. Volitve novega Narodnega sveta pozdravljam, ker je to demokratična oblika, zato si bom tudi dal poslati glasovnico. CHRISTOF ZERNAT-TO, deželni glavar: Slovenske organizacije naj bi se trudile za skupno zastopstvo, ker sem prepričan, da bi bila pogajanja zastopnikov narodne skupnosti z zastopniki večinskih strank bolj konstruktivna in predvsem tudi bolj efektivna, če bi imeli skupno stališče. To predvsem v vseh bistvenih vprašanjih, kot je to na primer zadeva deželnozborskega mandata. Sam sem že večkrat povedal, da sem priprav; Ijen za vsako dobro rešitev, ki je sprejemljiva tako za narodno skupnost kot tudi za večinske stranke. Jasno je, da treba dati manjšini možnost' da artikulira svoje interese tudi v deželnem zboru. JANKO ZWITTER, član sosveta, podžupan v Straji vasi: Skrajni čas je, da bi slovenske organizacij6 našle pot k skupni mizi in bi pri upoštevanju vseh merodajnih faktorjev našle skupni jezik. To namreč v interesu narodne skupnosti, ki jo bodo večinske stranke upoštevale le v primeru, da bo navzven nastopala samozavestno in predvsem z jasnimi stališči-Dvotirnost na vseh področjih je luksuz, ki si ga naša narodna skupnost ne sme in ne more privoščiti, saj omogoča večinskim strankam, da izigra; vajo eno organizacijo proti drugi. Prepričan sem, da je od skupne organizacije odvisen tudi deželnozborski mandat. Posamezni poklicni funkcionarji bodo pač morali premisliti, ali jim je več vredna lastna pozicija ali pa interesi narodne skupnosti. _ MAG. RAIMUND GRILC, deželnozborski poslanec VP,župan občine Pliberk: Volitve novega Narodnega sveta zelo pozdravljam, ker podpiram vsako demokratično odločanje. Sicer pa je tudi naša stranka mnenja, da naj bodo zastopniki koroških Slovencev izvoljeni v obliki demokratičnih oziroma tajnih in neposrednih volitev, ker so tako bolj legitimirani. OTHMAR BAURECHT, bivši župan na Bistrici v Rožu: Sam sem svoj čas kot član narodnostnega sosveta večkrat prevzel nalogo posredovalca med zastopniki obeh slovenskih osrednjih organizacij. To po navadi ni bilo prijetno in sem si vedno želel, da bi Slovenci govorili skupni jezik. Škoda je, če se politični funkcionarji ne zavedajo tega, da dvotirnost pomeni slabitev narodne skupnosti, in je to nekaj, česar si Slovenci ne morejo privoščiti. Demokratične volitve novega Narodnega sveta, katerih se lahko udeleži vsak, pozdravljam in upam, da se jih bodo udeležili vsi koroški Slovenci. Ek. sv. FRIC KUMER, mestni svetnik v Pliberku: Prvič v zgodovini naše narodne skupnosti se je kakšna organizacija odprla. Če se nekaj odpre, je to vedno pozitivno. Zato je treba to priložnost izkoristiti in se poslužiti svoje volilne pravice. Izkoristili naj bi jo tudi tisti, ki pri tem doslej še niso sodelovali. Sedaj imajo možnost, da soodločajo, predlagajo svoje kandidatke in kandidate ter jih tudi volijo. Vsako delovanje se zboljša samo, če sam aktivno sodeluješ. Dr. MATJAŽ SIENČNIK Z MOJEGA VIDIKA Vergangenheitsbewältigung auf „Kärntnerisch“ ln Kärnten erfolgt eine Vergangenheitsbewältigung „besonderer Art“. In der „Kleinen Zeitung“ wird — am Höhepunkt des Gedenkens der „50 Jahre nach Befreiung vom Nationalsozialismus“ — in Serie über die Greueltaten der Partisanen berichtet. Dafür werden aber mit Beharrlichkeit die Greueltaten des Nationalsozialismus verschwiegen, die sich in den Kärntner Dörfern und Tälern abspielten. Der Kärntner Leser wird kaum informiert über die unzähligen Hinrichtungen, Folterungen, Aussiedlungen, Brandschatzungen, über das KZ-Loibl sowie über den Priester Kutej — umgebracht im KZ-Dachau, weil er für den Frieden predigte — oder über die Mutter und Tochter Mitschej — geköpft in Graz — und viele andere. Es wird in keinem einzigen Satz erwähnt, daß der Nationalsozialismus in ganz Österreich nicht so viele Opfer verlangte wie gerade im zweisprachigen Kärnten. Ist das im Sinne der Vergangenheitsbewältigung? Gerade in Kärnten, wo die Vergangenheitsbewältigung immer noch ein Fremdwort ist. In Kärnten besteht noch immer in einem nicht minderen Teil der Bevölkerung 50 Jahre nach dem Kriegsende das nationalsozialistische Gedankengut: „Die Anderen, die dem Nationalsozialismus Widerstand leisteten, sind Verräter und Deserteure, sollen vergast oder gleich an die Wand gestellt, oder noch besser, am ersten Baum gehenkt werden, es sei ja zu schade für die Kugel. Wir, die an der Front waren, sind die Guten und Braven, die fürs Vaterland (sprich Deutschland) gekämpft haben". Für dieses Klima ist verantwortlich die fast ausschließlich einseitige Berichterstattung der Kärntner Presse. Damit ist aber gerade in Kärnten der Boden neuerlich vorbereitet worden für ein Saatgut, welches noch Probleme machen wird. Neben den Politikern muß gerade die Kärntner Presse diesbezüglich zur Verantwortung herangezogen werden. Partisanen, eine der raren österr. Widerstandsgruppen, deren Verdienst es war aktiven Widerstand auf ehemaligem österreichischen Boden zu lei- sten, waren letzendlich eine Voraussetzung zur Erlangung unseres Staatsvertrages. Der größte Teil der Kärntner Partisanen (besonders in den ersten Jahren) waren Einheimische, die sich dadurch der deutschen Wehrpflicht entziehen konnten und den Tod in den eigenen Wäldern vorzogen, statt in fremder Erde begraben oder mit einem Kriegsschiff versenkt zu werden. Darunter waren auch Frauen, die sich vor Repressalien des Hitler-Regimes zu retten versuchten. Die leider doch vereinzelt aufgetretenen Übergriffe der Partisanen an der Zivilbevölkerung, aber auch in den eigenen Reihen (am Ende des Krieges forderte die kommunistische Machtübernahme ihren Blutzoll auch in den eigenen Reihen), wurde von gewissen Journalisten bis zum heutigen Tage „hochstilisiert“, um die Blutherrschaft des Nationalsozialismus in Kärnten rechtfertigen und verschleiern zu können — nach dem Motto: „Das waren lauter blutrünstige Verräter, die und deren Handlanger mit allen Mitteln bekämpft werden mußten“. Es ist allgemein bekannt, daß gerade in Kärnten der Nationalsozialismus sehr tief verwurzelt war und daß er in der damals vorwiegend slowenischen Bevölkerung blutige Spuren hinterließ. Es ist naheliegend, daß die nach dem Zerfall des Hitler-Regimes nicht geflüchteten ehemaligen Nazis, die Menschenleben am Gewissen hatten, von den Partisanen zur Rechenschaft gezogen wurden. Südkärnten lag damals noch im Machtbereich des ehemaligen Jugoslawien. Statt zu einem korrekten Prozess, kam es aber zur Verschleppung, wovon ein Teil nicht mehr zurückgekommen ist. Unter diesen findet man auch den als Kriegsverbrecher hingerichteten Globot-schnig. Darunter waren aber auch Unschuldige bzw. nur kleine Mitläufer des Nationalsozialismus. Ein Gedenken „50 Jahre nach Befreiung vom Nationalsozialismus“ soll zur Besinnung rufen. Die Vergangenheitsbewältigung in Kärnten ist aber noch immer ausständig. Die diesjährige Chance wurde, wie so oft, wieder vertan. Predsedniški kandidati se predstavljajo Sedem vprašanj Našega tednika dr. Pavlu Apovniku, dipl. trg. J. Naberniku, Nantiju Olipu, Bernardu Sadovniku in mag. Rudiju Vouku. Pripravil Silvo Kumer <| Kaj je najbolj smiselna strategija proti asimilaciji slovenske narodne skupnosti? rn) Koga vse lahko štejemo za člana sloven-^ ske narodne skupnosti? /3 Na kaj smo lahko koroški Slovenci po-i nosni? • Ste za sodelovanje Slovencev na prazno-^ vanjih 10. oktobra? R Obstaja razlika med Slovenci v Rožu, na ^ Zilji in v Podjuni? (g Kaj Vam pove pojem matična domovina? ^ Politika, gospodarstvo, kultura in šport. Smo koroški Slovenci zmožni na vseh teh področjih biti enakovreden dejavnik v deželi? Krepiti skupinsko zavest, to je zavest, da lahko ohranimo in gojimo svojo narodno identiteto le v skupnosti. Manjšinska skupnost da tisto moč, ki je potrebna, da posameznik lahko kljubuje asimilacijskemu pritisku. Seveda pa mora biti skupnost odprta za dialog in sodelovanje z večino na vseh področjih družbenega življenja. Vsakogar, ki se udejstvuje v organizacijah in društvih koroških Slovencev, seveda pa tudi vsakega, ki kakorkoli drugače izraža svojo pripadnost k slovenski narodni skupnosti. Sicer pa se je v tem vprašanju treba izogibati vsaki prisili in samovoljnemu kategoriziranju. Ponosni smo lahko na to, da smo majhnemu številu in neugodnim okoliščinam navkljub ustvarili kulturo, ki presega regionalne okvire, in da smo kot dobro organizirana manjšinska narodna skupnost vodilni v prizadevanjih za pravice avstrijskih narodnih skupnosti. , | Načelno sem za to, da bi ob pri-'zJ L ložnosti obletnic plebiscita razmišljali vse Korošice in vsi Korošci, kako bi se dalo izboljšati sožitje obeh narodov na Koroškem. Naše sodelovanje pri „praznovanju“ 10. oktobra bi bilo mogoče le, če bi mogli sooblikovati zasnovo teh praznovanj. jf"] Poleg narečnih posebnosti goto-33) vo obstajajo tudi značajsko - ti-^ pološke - razlike, vendar teh razlik ne kaže precenjevati, ker niso tolikšne, da bi ovirale oblikovanje skupne zavesti, da smo koroški Slovenci. ^ Ta pojem je problematičen. Kot 1 m avstrijski državljani, ki pripadamo slovenski narodni skupnosti na Koroškem, lahko ohranimo slovenski jezik in slovensko kulturo le v tesnem stiku s slovenskim narodom, ki ima zdaj končno svojo samostojno suvereno državo. 7 Kot manjšina doprinašamo svoj delež k družbenemu življenju v deželi. Ta delež gotovo sorazmerno odgovarja naši številčni moči oz. šibkosti, na področju kulture in morda tudi športa pa prispevek koroških Slovencev presega številčne relacije, na kar smo lahko upravičeno ponosni. • Okrepiti gospodarsko po- membnost in kompetenco. • Narediti slovenščino in Slovence na Koroškem simpatične za druge. • Prenehati z jamranjem, več smeha in dobre volje. • Jasni cilji in enotno zastopstvo na zunaj. Vsakega s slovenskim maternim jezikom in vsakega, ki se čuti za Slovenca in ga starši niso več naučili slovenščine, se pa slovenščine uči. Na to, kar smo si ustvarili in kar predstavljamo. Zdrav ponos brez pretiravanja je podlaga za obstoj in uspeh. Da, toda tako, da se lahko sami brez cenzure predstavimo so-deželanom v Avstriji, Sloveniji in celi Evropi. Vsak človek se razlikuje od drugega. Kar imajo Podjunčani in Rožani več (ali premalo), Zilja-nom manjka (ali imajo preveč), in narobe. Vsi so mi simpatični na svoj način. S Naša matična domovina je vO) Koroška in Avstrija. Na Koroškem je bil center Karantanije, Slovenci na Koroškem smo del slovenskega naroda, na Koroškem pa skupaj z nemškimi sodeležani oblikujemo koroško regionalno identiteto, ki je brez koroških Slovencev ni. 7 Ne samo enakovreden, ampak celo boljši in kvalitetnejši, ker znamo dva ali več jezikov in smo doma v dveh kulturah. cjl Uporaba slovenskega jezika v družini, v šoli, v družbi, pri uradih, v vseh življenjskih okoliščinah. Če se jezik ne govori, umira in izginja. Jezik pa mora imeti tudi svojo funkcionalnost. Samozavesten človek, in to v vsakem oziru, zlasti tudi v gospodarskem, ni izpostavljen nevarnosti. Načelno ne smemo nikogar izločevati. Prištevamo pa lahko vse, ki imajo vez do naše narodne skupnosti v katerikoli obliki. Tu ne smemo razlikovati med elitarno in obrobno pripadnostjo ali priznavanjem. Saj se izvor in korenine človeka ne dajo izbrisati - potrebno pa je pozitivno vzdušje, da se jih ljudje lahko zavedajo in so nanje ponosni. Na lastno zgodovino, ki je posejana z velikim trpljenjem. Na slovenske izobraževalne ustanove (šole, cerkvene in prosvetne izobraževalne ustanove). Na vse izvoljene predstavnike v občinskih odborih in kmetijski zbornici. Na velike dosežke in uspehe na kulturnem, športnem, gospodarskem, včasih tudi na političnem področju. Na vsakega Slovenca in Slovenko, ki se k svoji narodnosti prizna in tudi kaj zanjo naredi. Odvisno od okoliščin tega praznovanja. Odklanjam folklorizacijo 10. oktobra, če naj bi bili Slovenci tam samo neke vrste lutkovni privesek, ki bi dopolnjeval neresnično sliko Koroške. Razlika obstaja v različnih narečjih. Skrbi j in želje pa imamo po vsej verjetnosti vsi v—7 iste: ohranitev slovenske narodne skupnosti. Skrbi in želje pa so tem večje, čim šibkejša je skupina ljudi, ki se k svojemu narodu tudi priznava. ; Mlada, demokratična Slovenija, ki si utira (q) pot v svet, obenem pa je še v razpravi z y lastno identiteto, svojo zgodovino in prihodnostjo. Matična domovina nam je koroškim Slovencem v oporo v političnem, gospodarskem, verskem oziru (slovenski duhovniki). Želel bi si, da bi prišlo do še boljšega sodelovanja na vseh omenjenih področjih. Česar si ne želim: Da bi bili koroški Slovenci predmet strankarsko-političnih spletk v Sloveniji. Vsekakor. Odvisno pa je od nas samih. Preveč energije porabimo za spletke med nami samimi, namesto da bi se osredotočili na to, kar znamo. Na vseh zgoraj omenjenih področjih imamo zadosti zmožnih ljudi in skupin. Ce bi bilo med nami manj zavisti, zato pa toliko več samozavesti, ponosa in spoštovanja drug Pred drugim, bi te vrline krepile nas same, nemško govoreči sodeželani pa bi nas spoštovali kot Polnovredne partnerje. Včasih sami skrbimo za to, da nas drugi preveč lahko izigravajo, zlasti še na političnem področju. , Najbolj uspešna strategija proti asimilaciji je ustvarjanje in pospeševanje uspešnega gospodarstva. K temu pa spada tudi uspešen razvoj gospodarstva v Sloveniji. Obmejna mešana podjetja so garant za gospodarsko rast manjšine in pospešeno učenje slovenskega jezika. Izhodišča pa so vsekakor posamezne družine, v katerih je zasidrana slovenščina kot pogovorni jezik. To dejstvo bo potrebno tudi pri političnem delu končno bolj upoštevati in tudi z raznimi projekti pospeševati. Iz povedanega pa izhajajo potrebni ukrepi in tudi strategije. Mislim, da si ne morem lastiti pravice, da odločam o tem, kdo je Slovenec in kdo ni. To odloča vsak sam zase. Prisila prav gotovo ne koristi narodni skupnosti. Naša naloga je, da nudimo vsem tistim, ki se štejejo k narodni skupnosti, vso našo pomoč pri uresničevanju njihovih pravic kot članov slovenske narodne skupnosti. Odprtost pa je potrebna tudi za vse tiste, ki se ne želijo opredeliti. Zdravo in trdno jedro narodne skupnosti pa je prav gotovo srce vsega. Na vse starše, ki s svojimi otroki govorijo slovensko, in na vse tiste idealiste, ki žrtvujejo svoj prosti čas za kulturno, versko in politično delovanje narodne skupnosti. Ponosni pa smo lahko tudi, da je Slovenija samostojna in demokratična država, in tako omogoča tudi na Koroškem slovensko pomlad. Sem proti vsakemu marširanju po Celovcu. Vsem prireditvam in projektom v deželi in po občinah, ki so namenjene boljšemu sožitju obeh narodnih skupnosti na Koroškem oz. boljšemu razvoju slovenske manjšine, pa sem zelo naklonjen. j— Iz krajevnih in zgodovinskih razlogov so razlike seveda možne, ker se npr. tudi od kraja do kraja y razlikuje slovensko narečje. Ponosen pa sem, da so Slovenci tudi na obrobnem jezikovnem področju obdržali in negovali svoj materni jezik oz. ohranili svojo narodno identiteto. Prepričan sem, da bi bilo potrebno še veliko več pozornosti iz central takšnim krajem. Na vsak način je razlika biti Slovenec v Globasnici ali pa na primer v Bekštanju. Matična domovina slovenstva ne more biti omeje-(O) no samo na slovensko državo. Koroška je zibelka ^ slovenstva in s tem nekako tudi matična domovina. S slovensko državo pa smo prav gotovo pridobili zelo potrebno hrbtenico. Ker v slovenski državi (Sloveniji) živi večina Slovencev, izvira iz tega tudi moralna dolžnost, da podpira Slovence v zamejstvu in po svetu. To pa seveda brez ideoloških pridržkov. Nismo samo enakovreden dejavnik, ampak glede na številčnost narodne skupnosti nadpovprečno dejavni na vseh področjih. Premalo pa se zavedamo tega dejstva. Temu primerno šibke so tudi podpore kulturnim in športnim društvom in našemu gospodarstvu. Preveč denarja požre naš dvotirni in deloma neefektivni centralni aparat v Celovcu. To pa seveda ne pomeni, da centrale ne bi potrebovali. Mag. Rudi Vouk /i Utrjevanje narodne zavesti in samozavestno 'J nastopanje na vseh ravneh. Kdor se čuti povezanega z narodno skupnostjo, se ne bo asimiliral. Asimilacijo zavira tudi prisotnost slovenskega jezika v javnosti. Končno pa mora biti narodna skupnost odprta skupnost, iz zaprte druščine vsakdo rad ubeži. Svoj čas so bili člani slovenske narodne skupnosti vsi Korošci, ki so govorili slovensko. Odkar ni več Korošca, ki ne bi obvladal tudi nemščine, na vprašanje ni več možno odgovoriti tako enostavno. Ljudi, ki govorijo slovensko, a Slovenci nočejo biti, danes skorajda ni več. Kdor danes hoče ostati član slovenske narodne skupnosti, ta to ostane. Kdor pa noče, se lahko od danes na jutri poslužuje samo še nemščine. Lahko torej rečemo, da je član slovenske narodne skupnosti ta, ki to hoče biti. Svetovni nazor pri tem ne igra nobene vloge, pa tudi sami ne smemo delati napake, da bi izključevali koga, ki se sam šteje za Slovenca. Ponosni smo lahko na marsikaj. Na našo kulturo, na naš jezik, na dejstvo, da smo se in se bomo kljub vsem odprtim in skritim asimilacijskim pritiskom ohranili kot narodna skupnost. Ampak vsak narod je lahko na marsikaj ponosen, zaradi tega ni nič boljši od drugih. Ponos je le izraz spoštovanja samega sebe. Trenutno pa smo lahko ponosni na to, da smo se odločili za izvedbo demokratičnih volitev in odpiranje naših organizacij. /n Če naj bodo praznovanja takšna, kot doslej, ni-L mamo vzroka za sodelovanje. Če pa bi Koroš-11 ka ob letošnjem 10. oktobru končno priznala, da je bila leta 1920 prav tako legitimna odločitev za Jugoslavijo, kot je bila legitimna odločitev za Avstrijo, da je torej šlo za čisto navadno demokratično glasovanje, in če bi Koroška pokazala pripravljenost, da po 75 letih končno začne z uresničevanjem obljub, danih slovenski narodni skupnosti pred 10. oktobrom leta 1920, potem ne vidim razloga, zakaj ne bi sodelovali tudi Slovenci. f—: Vsak človek se razlikuje od drugega, vsaka ' vas se razlikuje od druge in seveda se razliku-'7—7 jejo tudi Podjunčani, Rožani in Ziljani. Združuje nas, da smo Slovenci, in to je treba postaviti v ospredje. Matična domovina je Slovenija. Narodna manj-(n) sina, ki ne čuti več povezanosti z večino naro-da, katerega del je, nima bodočnosti. Treba pa je razlikovati med narodno pripadnostjo, ki je slovenska, in nacionalno pripadnostjo, ki je avstrijska. Tudi kot zavedni Slovenci se lahko priznavamo k avstrijski naciji. Narod in država nista in ne moreta biti eno. Slovenci smo na vseh ravneh zmožni biti enakovredni dejavnik v deželi. Za gojenje manjvrednostnih kompleksov nimamo nobenega povoda. Vendar je za enakovrednost potrebna tudi enakopravnost. Te pa na nekaterih področjih še nismo dosegli. 8 Pisma bralcev „Tuj” profesor na Dvojezični Trgovski akademiji Profesorji oz. predavatelji poskušajo na naši Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu predavanja čimbolj prebližati praksi, kar dokazuje tudi nedavni obisk generalnega direktorja Zavarovalnice Maribor d.d. Draga Cotarja v tej naši gospodarski izobraževalni ustanovi. Ob tej priložnosti je predmetu „bančništvo in zavarovalništvo” kar prevzel eno uro pouka o zavarovalništvu in učencem četrtega razreda predstavil osnove zavarovalništva ter sistem zavarovalnic v Sloveniji. Po prestrukturiranju gospodarstva so se tudi zavarovalnice v Sloveniji privatizirale in je tako nastala deniška družba Zavarovalnica Maribor d.d. Ta zavarovalniška družba ima predstavništva in zastopstva po vsej Sloveniji, njen sedež pa je v Mariboru. Nudi vse vrste zavarovanj, oddaja pa tudi pozavarovanja v tu- in inozemstvu. Med glavna zavarovanja štejejo premoženjsko, avtomobilsko, kmetijsko, transportno in tudi druge oblike zavarovanj, npr. zavarovanje eksportnih terjatev. Nekdanji sodelavec Zadru-ge-Market Pliberk Janez Bla-gotinšek je zdaj npr. direktor podružnice ter zavarovalnice v Slovenjem Gradcu. Zavarovalnici Maribor d.d. priporoča okrog 25% vsega zavarovalnega zajetja v državi, pokriva skoraj vsa območja Slovenije in se potrjuje kot vseslovenska zavarovalna hiša. Ima 480 zaposlenih, lastnega kapitala pa več kot 400 milijonov šilingov. Direktor Zavarovalnice Maribor d.d. je povabil dijake Dvojezične trgovske akademije na obisk centralne uprave v Maribor. V sklopu obiska Dvojezične trgovske akademije so zastopniki Zavarovalnice Maribor d.d. obiskali še avstrijsko zavarovalnico Donau v Celovcu, kjer so se pogovarjali o možnem sodelovanju. Kot smo izvedeli, se bo tudi zavarovalnica Donau preko svoje centrale na Dunaju odzvala vabilu Zavarovalnice Maribor in bo prišlo do medsebojnih obiskov, izmenjave izkušenj in morebitnega sodelovanja med zavarovalnicama. Spoštovani gospod Franci Smrtnik st.! Preseneča me Vaše pismo v Nt, štev. 17, s kakšno vnemo se zavzemate za dvojezičnost naše občine in nas Selanov. Čudim se, zakaj glede dvojezičnega zapisnika nimate že davno urejeno v vaši občini Železna Kapla? Pri vsej Vaši zagnanosti bi to bila vendar malenkost. Ali pa morda za vaše občane take ureditve niti ne smatrate za vredno? Delate si skrbi: „Kako slepi so tisti Selani, ki zaupajo ob volitvah svoj glas ljudem, ki imajo težave z dvojezičnostjo, čeprav je vprašljivo, če obvladajo tisti jezik, za katerega menijo, da naj bi bil edini zveličaven.“ Koliko so Selani slepi in koga volijo, kot polnoletni občani, gotovo bolje vedo kot Vi in zato tudi ne potrebujejo Vaših nasvetov! Toraj gospod Smrtnik, pospravite smeti najprej pred svojim pragom, ko bo pri vas vse urejeno, Vas bomo Selani brez pridržkov posnemali. Franci Kropivnik, Sele Naklep ali malomarno neznanje? Prosimo za objavo tega pisma, ki ga Slovenski vestnik ni objavil. Žurnalist Slovenskega vestnika „ažespet” (ni se upal podpisati) je v predzadnji številki poročal o finančnih težavah Mohorjeve družbe in ji želel, da bi se kmalu iz njih izkobacala. Ker je Mohorjeva član SGZ in je v istem članku pisec zabavljal čez izjave SGZ, dajemo o tem pisanju naslednjo izjavo. - Pisanje o finančnih težavah kakega podjetja le-temu lahko zelo škoduje. Če pa te težave niso resnične, lahko govorimo o naklepnem oškodovanju podjetja ali ustanove, ki dela za našo narodno skupnost že več kot eno stoletje. Vodstvo Mohorjeve nam zagotavlja, da je poročanje v SV neresnično in da lahko škoduje solidarnemu finančnemu poslovanju v javnosti. - Slovenski vestnik menda zaposluje žurnalista, ki se vsaj deloma razume tudi na vprašanja gospodarstva. Na žalost pa je tako, da Vestnikov! žurnalisti ne razlikujejo med dobičkom in prometom, med dolgom in izgubo. Vzeti Mohorjevo kot primer nestabilnega poslovanja privatnega gospodarstva v zvezi z Radiem Korotan, pa je res že neokusno. - Tudi slovensko zadružništvo je del privatnega gospodarstva v Avstriji. Gospod Raiffeisen bi se v grobu obrnil, če bi kdo trdil drugače. Lastniki blagovnih zadrug in posojilnic so člani, ki jih je preko 6000. Marsikatera naša organizacija bi bila vesela, če bi imela toliko članov. - Dolg sam po sebi ne pomeni ničesar slabega, če se denar gospodarno investira. Tako so si avstrijska država, dežele in občine nakopičile že 1500 milijard šilingov dolga. Samo letni neto deficit avstrijskega proračuna znaša že 100 milijard šilingov (to je dvakrat več kot letni proračun Republike Slovenije, ki znaša okoli 50 milijard šilingov). Ali je zaradi tega Avstrija v finančni nevarnosti ali nestabilna? Po razmišljanju Vestnikovega žurnalista bi moralo biti naše države tako že konec. Slovenska gospodarska zveza (SGZ) Zakaj šolske oblasti ne opozorijo na pomen konca vojne Vsa Evropa se je v preteklih dneh spomnila konca 2. svetovne vojne in zmage nad nacifašiz-mom. V dostojni obliki smo se tudi koroški Slovenci spomnili dogodkov pred petdesetimi leti na pretresljivi proslavi. Vsem organizatorjem in nastopajočim bi se rad zahvalil za ta nepozabni popoldan v koncertni dvorani v Če-lovcu. Z začudenjem in veliko zaskrbljenostjo ugotavljam, da pristojne šolske oblasti (deželni šolski svet ter zvezno ministrstvo za pouk) niti s črkico niso opozorile učiteljev, da je treba v pouk vplesti zgodovinska dejstva glede rojstva naše II. republike v primerni obliki. Kjer učitelji niso bili sami na mestu, tam verjetno učenci niti zvedeli niso, da se je pred petdesetimi leti končala največja morija človeške zgodovine. Joško Wrolich, Loče Iščemo □ vsestrasnko verzirano sekretarko z znanjem slovenščine in nemščine. Angleščina zaželena □ predstavnika za import - eksport firmo. Zaželeno je osnovno znanje iz gastronomije □ reprezentanta za posredništvo nepremičnin (Immobilienmakler) avstrijske firme v Sloveniji □ poslovodja oz. samostojnega trgovca za na novo zgrajeno trgovino v Rožu. Praksa zaželena □ kuharja za poletno sezono v hotelu ob Klopinj-skem jezeru. Vsem nudijo podjetja zelo dobre plače. Ponudbe na Slovensko gospodarsko zvezo, Pau-litschgasse 9/3, 9020 Celovec. Telefon / faks: 0463/508802. Brez potnega lista v Slovenijo in nazaj Z izročitvijo not med slovenskim ministrstvom za zunanje zadeve in avstrijskim veleposlaništvom v Ljubljani so bili sklenjeni trije sporazumi, ki naj bi olajšali udeležbo pri obredih v nekaterih cerkvah oz. pri procesijah v obmejnih območjih. Ti sporazumi trajno urejajo prehode avstrijsko-slovenske meje na izbranih krajih zunaj sicerjšnjih mejnih prehodov ob določenih dneh: zaradi obiska cerkve sv. Urbana na slovenski strani v občini Dravograd in cerkve sv. Lenarta na avstrijski strani (občina Železna Kapla) ter udeležbe pri procesijah na Jezerskem (občina Preddvor) oz. na avstrijski strani Obirsko-Korte. 9 Petek, 1995 Iz naših občin Duty-free in bencin: gospodarski turizem v Slovenijo cveti Vsak dan se peljejo tisoči Korošci čez mejo v Slovenijo, kjer je gorivo za 1/4 cenejše kot v Avstriji. Kar veseli slovensko gospodarstvo, je v škodo koroškim trgovcem, ki imajo deloma nazadovanje prometa do 40%. Črpalke v Pliberku imajo nazadovanje prometa do 40%, nekatere manjše so že zaprle, ker se pri tem prometu ne splača več investirati naprave, ki jih po novem zahteva zakon za varstvo okolja. Včasih več kot 5000 avstrijskih avtomobilov naštejejo dnevno na žejnem prehodu Holmec. Velika Večina šoferjev teh avtomobilov Se pelje v bližnje Prevalje in na %vne na črpalko, kjer je gorivo kar za 1/4 cenejše kot v Avstriji. Obisk v Sloveniji navadno po-Vežejo s kosilom ali večerjo, saj s° tudi gostinske storitve za vsaj 30% cenejše kot pri nas. Na Holmcu pa dodatno vabi še duty-free trgovina, kjer so tobačni in alkoholni proizvodi prav tako za vsaj 1/3 cenejši. Pričakovati je, da bo postal ta Gospodarski turizem še bolj intenziven, ko bo Avstrija s 1. 1. 1996 ovedla davek na energijo, ki bo zelo podražil ceno za gorivo. Razlika v cenah je velika (pimer-java črpalk v Prevaljah in v Pliberku) super plus 6,65 šil (11,10,-šil); eurospuper 6,03 (11,10,- šil.), diesel 5,61 ,-šil. (8,70,-šil.). V Prevaljah na Ravnah in v drugih obmejnih krajih seveda ni-roajo ničesar proti visokim avstrijskim cenam, saj je tako postala Slovenija za Avstrijce gospodarsko zanimiva. Na črpalkah in v gostilnah že dolgo ni treba več Plačevati s tolarji, šilinge jemljejo Povsod in to za tečaj (1:11), katerega bi sicer bilo možno dobiti le v Avstriji na primer v Zadrugi v Pliberku. V duty-free trgovini pa so cene itak že od vsega začetka naprej bile nabite v nemških markah, ki jih preračunajo potem v šilinge. Avstrijski posestniki črpalk, trafikanti in gostilničarji so se že nekajkrat pritožili pri svoji trgovinski zbornici. Proti navalu avtombilov iz Celovca in Št. Vida v Slovenijo so protestirali tudi prebivalci vasi v občini Pliberk, skozi katere se vije promet na mejo. Tudi predsednik Koroške trgovinske zbornice Karl Kotier ne ve oz. ne more pomagati. Kajti podoben problem se stavi koroškim trgovcem tudi z Italijo, ki po pristopu Avstrije k EU v masah vabi avstrijske kupce. To je vsekakor razumljivo, kajti zakaj naj bi plačal Korošec za iste jeans-hlače v avstrijski trgovini za 1/3 več kot v Trbižu ali Vidmu? LETOS ČAKAJO VOLITVE 40- letnica Zbornice kmetijskih delavcev Celovec. Minuli petek je v Celovcu proslavila Zbornica kmetijskih delavcev (Landarbeiterkammer) 40-letnico svojega obstoja. Ta interesna ustanova, v katero je včlanjenih tudi lepo število Slovencev, predvsem delavcev in nastavljencev slovenskega zadružništva, ima za svoje člane razne ponudbe. Tako zastopa člane v pravnih vprašanjih, svetuje na področju zdravstvene zaščite ter pospešuje zanimanje članov za nadaljnje izobraževanje. Zbornica ponuja svojim članom tudi ugodne kredite pri gradnji lastnega doma. Kakor je izjavil direktor zbornice dr. Rudolf Dörflinger, je zbornica v zadnjih 40 letih posredovala kredite v obsegu 270 mio. šilingov in to predvsem s ciljem, da bi si člani zbornice ustvarili svoje domove na podeželju. Težava, s katero se sooča zbornica, je po dr. Dör-flingerju predvsem upadanje plač za delavce na kmetijskem področju, kar povzorča vedno težja pogajanja za zvišanje kolektivnih plač. 9. julija letos bo zbornica izvedla volitve, hkrati pa bo kot prvo interesno zastopstvo na Koroškem v obliki temeljnega galsovanja povprašala svoje člane, če želijo nadaljnji obstoj zbornice. Glede izida glasovanja so zastopniki zbornice zeio optimistični, saj je v času, ko se dela politika „s komolci“, tako predsednik deželenga zbora Adam Un-terrieder na pettkovi proslavi, taka zbornica nujno potrebna. KMETJE POZOR _____________ 15. maja se konča rok za EU prošnje Celovec. Do ponedeljka, 15. maja, lahko kmetje še vložijo t. i. večkratno prošnjo (Mehrfachantrage), s katero lahko zaprosijo za vrsto podpor in nadomestil (Ausgleichszahlungen) za leto 1995. Po obnčinah še do ponedeljka tečejo tudi govorilne ure Kmetijske zbornice. Kmetom, ki prepozno oddajo prošnje, za vsak dan zamude odtegnejo 1% podpore. Zadnji rok je 2. junij. Silvo Kumer Podobne slike poznamo le iz Rusije. Avtomobilisti v kolonah čakajo na gorivo. Slika je posneta v Preva-Ijah, v kolonah pa čakajo Avstrijci, ki se celo iz Št. Vida in Celovca redno vozijo na nakup v Slovenijo. Črpal-ko v Prevaljah bodo v doglednem času še povečali, od leta 1996 bo namreč gorivo v Avstriji še dražje in se bo Avstrijcem še bolj splačalo „tankati“ v Sloveniji. Foto: Fera 10 Spominske obletnice Spominske obletnice 11 Koroški, moji domovini, svoboda in mir — je bilo geslo, s katerim smo se koroški Slovenci dostojno spomnili obletnic, ki so bile silno odločilne za naše življenje. Da bi bili vedno vredni častnega somina Spomnili smo se 50 let konca 2. svetovne vojne in dokončnega poraza nacizma, vrnitve naših številnih rojakov iz koncentracijskih taborišč in pregnanstva; 40 let državne pogodbe, o kateri nekateri menijo in želijo, da bi že bila preživeta. Na pročelju koncertne dvorane so nas pozdravile velike podobe in raztresene črke iz Omanovega spomenika žrtvam vojne in nasilja v Mohorjevi. Oder pa so napolnili pevski zbori, saj je sodelovalo na tej spominski slovesnosti kar štirinajst zborov in skupin. Besedila pa so brali člani dramske skupine Zarja iz Železne Kaple. Ves scenarij je pripravil župnik Poldej Zunder. Tako so se menjale pesmi, kot pozdrav „Bratje, skupaj se stopimo . . preko Žile in Podjune .. . z besedami škofa Slomška v Blatogradu, iz preteklih časov preko prve vojne in plebiscita do leta 1938. Zbori so se menjavali ter nam peli: Lipa zelenela je . . ., Ko bom od doma šel . . ., Na oknu glej obrazek bled . . . Vmes pa so nas besede opomnile na naše prve žrtve nacizma; na župnika Poljanca, kateremu je sledila cela vrsta narodnjakov; na pregon slovenskih duhovnikov leta 1941; na prepoved vsake slovenske besede. Sledil je pregon slovenskih družin 14. in 15. aprila iz Žile, Roža, z Gur in iz Podjune . . . Besede so nas spet spomnile na leta odpora ter na njegove glavne nosilce in tudi žrtve: na Franca Pasterka, Ivana Župan- ca, Matijo Verdnika in na Karla Prusnika. Sledile so smrtne obsodbe krvnika Freisslerja in Tomaž Olip, Jakob O raže, Janez Dovjak, Franc Gregorič, Franc Pristovnik, Florijan Kelih, Berti O raže, Janez O raže, Urh Kelih, Franc Weinzierl, Jurij Pasterk, Mihael Županz in Marija Olip so Obljubljeno je bilo Slovencem, da bodo v okviru republike, in to Avstrije, preživeli Krajnce, ki so se odločili za kraljevino S.H.S: Ne vem, kako praznujejo plebiscite drugod v Avstriji, kjer se je tudi glasovalo, kot na primer na Predarlskem. Tudi ne vem kako je to na Madžarskem v Sopranu, kjer da je bila odločitev za Madžarsko veliko večja. Proslava da, toda proslava plebiscita proslava evropskega duha, proslava združene Evrope. Nikakor proslava zmaga nad Slovenci ali proslava iztrebljenja slovenščine s Koroškega. Tudi ne proslava zmage Abwehrkampfa, ker te zmage ni bilo. No, in vse to se je proslavljalo vseh 75 let, zato tudi brez Slovencev. Le kje so bili brambovci, ko je bila meja na Karavankah zbrisana? Ali so v zmagi nacizma videli svojo zmago? Izgon slovenskih izseljencev je bilo nadaljevanje, začeto po plebiscitu, torej naselitve kolonistov na južnem Koroškem. Saj smo zgubili svoja posestva „zur Festigung des po besedah nekdanjega zveznega predsednika dr. Kirch-schlšgerja:.....vredni častne- ga spomina naše republike, saj so si . . . vzeli pravico do odpora proti izbrisu Avstrije in proti diktaturi . . „Domovina mili kraj . . .“ Pre- tresle so nas posebno besede prič iz časa pregnanstva, Stikro- ve mame,......ki je laže vse to prestala, ko je bila vendar še mlada . . in besede Černuto-vega očeta, ki jih je izrekel sin: .....mi nočemo naprej ... postrelite nas rajši . . .“ in še priče iz koncentracijskega taborišča .....sleči smo se morali do nagega ... in želela sem si, da bi se zemlja odprla, da bi bilo tega pekla že konec . . .“ in nato pesem „Nmav žriez izaro . . Zadnji del je bil namenjen vrnitvi in težavnemu času po vojni do podpisa državne pogod- be z za nas še vedno življenjsko potrebnim članom 7. Z deli in tudi uspehi naših besednih in likovnih umetnikov od Oswalda, Januša, Benetika, Druškoviča do Valentina Omana, ki so bili deloma deležni tudi že življenja na Slovenski gimnaziji, do besed škofa Kapellarija pri spominski maši v cerkvi v Podgorjah leta 1992. Ob koncu je spregovoril še predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Pa rti, ki se je še posebno spomnil dr. Joška Ti-schlerja in dr. Francija Zwittra, ki sta toliko doprinesla za srečno vrnitev pregnanih družin nazaj na Koroško, povedal odločne besede glede letošnjih obletnic in se dotaknil tudi vseh perečih narodnostnih vprašanj. Zernatto. Za njim je spregovoril še deželni glavar dr. Zernatto, ki se je zahvalil za povabilo in izrazil svoje priznanje nad potekom spominske slovesnosti. Priznal je naš doprinos k republiki Avstriji in se izrekel za skupnost obeh narodnosti v deželi, za slovenskega zastopnika v deželnem zboru ter povabil koroške Slovence tudi k skupnemu praznovanju 75-letnice plebiscita, ker da brez njih plebiscit ne bi izpadel Avstriji v prid. Z državno himno v obeh jezikih smo zaključili to spominsko slovesnost. Franc Rehsmann da je vrnitev naših ljudi uspela. Z vrnitvijo pa ni bilo še pravega povratka na svoje. Razlastitev, ki se je prej hitro izvršila, je morala ob novem lastninjenju pravim lastnikom izseljencem prebroditi veliko težav in zaprek. Tudi tu gre velika zasluga pravnemu svetovalcu ZSI dr. Franciju Zwittru. Državna pogodba je bila nov začetek življenja in sodelovanja v tem delu Evrope. Boljše kakor razmišljati, kako bi jo odpravili, bi bilo razmišljanje, kako bi jo izpolnili ali dopolnili. Imamo pa tudi probleme znotraj naše narodne skupnosti, Te je treba rešiti. Niso nepremostljivi. Če pomislimo nazaj na povojna leta, so bila ideološka trenja res velika. Med ljudmi so bili bregovi. In ugladilo se je nekako. V spomin na dr. Joška Tischlerja in dr. Francija Zwittra smo dolžni najti skupni jezik. Neprijeten bi bil glas, ki bi spraševal, kje da je brat Abel. Učimo se iz zgodovine. Jože Partl dobesedno Deutschtums in Kärnten“. Bila je v nebo vpijoča tragedija. Uradna Koroška se teh dogodkov še nikdar ni spomnila. Spominjala se je turških vpadov, Napoleonovih vojn, nikakor pa ne naše koroške polpretekle zgodovine, ki je tako krvava kakor nobeno obdobje v koroški zgodovini. A imeli smo slovenski „Abwehrkampf“. Mladi slovenski junaki in junakinje, so se kot partizani borili na strani zavezniških sil, za svobodo svoje- Kakšna je bila naša vrnitev, Fnitev slovenskih izseljencev? Dr- Joško Tischler, takrat pred-Sednik Slovenske prosvetne lZveze, ki je spremljal slovenske Pregnance v domovino, je v svo-Jem poročilu Britanski vojaški Madi zapisal: vsi povratniki so bili Nglasnega mnenja, da je bil to najtežji teden zadnjih treh let in Pol_, kar so bili v pregnanstvu. Dr. °ško Tischler piše, da so morali Jradati v Beljaku kot v Celovcu, medtem ko so ustaši jedli in po-iPivali najboljše vino. Temu naše-F111 velikemu možu slovenski iz-Se|ienci veliko dolgujemo. Ako 9a ne bi bilo, bi nas mogoče ga naroda, ter vseh narodov tl'j^.ravili nazaj v Nemčijo. Sam, krat zasužnjene Evrope. Ob Pc. Pregnanec na Predarlskem, gajanjih za državno pogodbo 5*e naša taborišča že prej na skrije naša država bahala s hrabro5Val obiskoval, ter ulival izgnan-jo teh junakov, saj drugßÖCarn poguma za vztrajanje. Del junaštva ni bilo tako veliko. Da(ieSI°venskih izseljencev se je imamo pojave, ko se zahteva oCVračal preko Jugoslavije-Sloveni-prava spomenikov, ki spominj^Jp v domovino. Tu se je znašel dr. na ta boj. Ali bodo jutri zahte^ ranči Zwitter, sam slovenski glave teh junakov? Menda seja ^srtizan, ki se je boril za svobo-bodo posluževali terorizma kot Mo svojega naroda. Tudi ta povra-Gradiščanskem. ni bil brez zapletov. Bil je UsPeh njegovega posredovanja, „Ne biti nevtralen“ Ob vhodu v Mohorjevo hišo je bil odkrit Spomenik žrtvam vojne in nasilja. Te železne plošče, posejane s črkami, je zasnoval in oblikoval v spomin na vse žrtve ob 50-letnici konca 2. svetovne vojne Valentin Oman. V svojem nagovoru je ravnatelj Slov. gimnazije dr. Reginald Vospernik orisal vse trpljenje in nasilje, ki so ga morali koroški Slovenci prestati v sedmih letih nacistične strahovlade. Potoke solz so prelile žrtve vojnega nasilja, pa naj so bile v koncentracijskih taboriščih, v pregnanstvu ali v sivi hiši na Dunaju. Poudaril je tudi doprinos partizanov, ki so se organizirano uprli nacizmu, in njih žrtve, na katere so se avstrijske oblasti sklicevale ob pogajanjih za državno pogodbo. Ta spomenik pa naj bi bil v tej hiši dialoga, v Mohorjevi, tudi opomin preživelim in mladim, naj se tudi oni uprejo vsem smrtonosnim ideologijam. Duhovni obred je ob asistenci mag. Marije Perne opravil dr. Jože Marketz in je koj ob začetku zastavil vprašanja: Kako je bilo to mogoče pred 50 leti — zdaj v dvajsetem stoletju? Zakaj ste dovolili toliko zločinskih dejanj? Kako ste mogli tako dolgo molčati? Povedal pa je tudi odgovor Eliea Wiesla otroku, ki ga je vprašal, kaj je on storil iz svo- jega življenja in kaj bo storil za prihodnost. Pa mu je odvrnil: „Zavedam se, da še danes postanem sokriv, če pozabim in drugi pozabijo. In če molčim, kadarkoli in kjerkoli so ljudje ponižani in razžaljeni. Ne ostanem nevtralen, kadar se je treba postaviti na stran slabotnemu. Nevtralnost vedno pomaga storilcem, nikoli žrtvam. Molk vedno opogumi mučitelja, nikoli mučenega. In niso samo v lastnem narodu ljudje, ki so trpeli in še trpijo, so pri nas in so po vsem svetu. In verujem, brez vere v Boga ne bi mogel tako živeti.“ Zaključil pa je z besedami iz Sv. pisma, ker ni zadosten samo spomin na žrtve. Bog sam tudi nam pove svoj „mah", to je hebrejska beseda za tistega njegovega Duha, s katerim spet oživlja kosti in obnavlja človekova imena iz zgubljenih črk. Tistega Duha, ki postavi človeka na noge, da bi se boril za od Boga podarjeno življenje, da bi ga branil in ohranil. Iz železa so te plošče. In kljub temu — tudi te črke se bodo vrnile vsaka na svoj prostor. Z očenašem je zaključil verski obred. Smrtnikovi bratje pa so odprtje spomenika dostojno olepšali s svojimi pesmimi. fr Spominske svečanosti se je udeležil tudi državni sekretar RS dr. Vencelj. Spominske Kako razmišljajo mladi v času številnih obletnic o zgodovini svojega naroda, smo skušali izvedeti med šolarji prvega letnika Dvojezične trgovske akademije. Pripravila H. Stingler „Premalo Spominske obletnice vemo o vojnih dogodkih Zastavili smo jim nekaj vprašanj in pravzaprav je bilo zanimivo, da je večina teh mladih razmeroma dobro obveščena. In to kljub temu, da v prvem letniku TAK ni pouka zgodovine. Povedati pa je tudi treba, da je ravnateljica šole mag. Maja Am-rusch pozvala šolarje, da se po-služijo možnosti in pri vseh drugih predmetih, kakor na primer pri slovenščini ali nemščini, soočajo profesorje s to tematiko. „To spada k politični vzgoji in prav v letu številnih obletnic ni samo vaša pravica, ampak tudi vaša naloga, da aktualizirate zgo- dovinske teme,” tako ravnateljica Amruscheva. Ta poziv je popolnoma podprl tudi inšpektor šole dr. Anton Peinig, ki je prisostvoval povpraševanju NT. Vsekakor se je pri povpraševanju izkazalo, da se mladi v precejšnji meri zanimajo za zgodovino svojega naroda in si želijo več priložnosti, da bi to tematiko lahko obravnavali. Še posebej razočarani pa so bili v teh dneh maturanti te šole, ki so v torek pisali maturitetno nalogo iz nemščine in pri tej ni bilo nobene teme o kakšni obletnici. Tisti, ki so se v zadnjih tednih ali mesecih bolj Lonki Schellander, pd. Krušceva mama z Moščenice pri Bilčovsu, je »’a/a doživeti v času nacistične strahovlade zapor in izseljenstvo. Danes pravi, da je s svojimi otroki in vnuPrernaio govorila o teh temnih časih zgodovine slovenskega naroda. Ugotavlja pa tudi, da mladina na šolah sliši o izseljenstvu. To pa bi bilo nujno potrebno, ker danes spet doživljamo, kako se obuja desnoradikaln&st 'nje zato treba takim tendencam vedno botj posvečati pozornost. ÜÜAELA WALDHAUSER. Celovec: 1 Doma o tem nismo govorili toliko, a tudi v šoli pravzaprav vse premalo Vernp o vojnih dogodkih. 2- Že. v3. Ne vem točno, ker sta moja stara asta že umrla, ko sem bila še majh- ukvarjali s temi vprašanji, pa lahko še upajo, da bodo tako temo morda lahko obravnavali (danes, v petek) pri pismeni maturitetni nalogi iz slovenščine. Prav tako so pričakovali tako temo tudi maturanti 8. a razreda Slovenske gimnazije - žal je ni bilo ne pri nemščini in ne pri slovenščini. Zgodovinsko zainteresirani maturanti 8. b razreda pa so imeli srečo: pri pismeni maturi iz slovenščine so smeli razmišljati o tem, ali je smiselno po 50 letih še aktualizirati takratne grenke dogodke, ki so jih morali doživeti naši predniki. Dijakom 1. letnika Dvojezične trgovske akademije smo zastavili naslednja vprašanja: 1. Ali si že kdaj slišal o izseljenstvu (doma, v šoli)? 2. Te zanimajo dogodki pred 50 leti? 3. Kako so tvoji starši in stari starši preživeli čas vojne? 4. Misliš, da bi se kaj takega moglo zgoditi tudi danes? 5. Imaš občutek, da bi nekaterim ljudem bilo ljubše, če na Koroškem Slovencev ne bi bilo? 6. Če pomisliš na bombne atentate - se bojiš, da bi se lahko kdaj kaj takega pripetilo tudi tvoji družini? MARIJA OLIP. Sele: 1. Seveda, največ doma, ker se v Selah tudi vsako leto spominjamo obglavljenih žrtev. Pa tudi doma so mi starši in stari starši pripovedovali o vojni. 2. Pravzaprav že. 3. Eden mojih starih očetov se je skrival v gozdu, drugi je bil pri partizanih, sestre starega očeta pa so bile izseljene. 4. Upam, da ne. 5. Da. 6. Mama me vsako jutro opominja, naj pazim, kam stopim, saj je Rennerjeva šola le nekaj sto metrov od naše proč. Mislim, da so vse slovenske ustanove in šole ogrožene. STEFAN AMRUSCH. Št. Jakob: 1. Že. Včasih je stara mama pripovedovala o vojni. 2. Da. 3. Stara mama je bila izseljena v Hesselberg. Bolj točno pa ne vem. 4. Mislim, da ne. 5. Že. 6: Mislim da. Šmihelčani se poklonili žrtvam nacizma Prvega maja je KPD Šmihel organiziralo pod vodstvom Micke Opetnik, Lenčke Budin in Franca Kristana obisk koncentracijskega taborišča Mauthausen. Vabilu se je odzvalo sorazmerno lepo število občanov. Poklonili so se vsem žrtvam nacizma -tistim, ki so trpeli in zgubili življenje v Mauthausnu, pa tudi tistim, ki so v ostalih krajih mučeništva trpeli za svobodo Avstrije. Po ogledu taborišča so si bili vsi edini: Vsi, ki si še niso ogledali nacističnih taborišč, naj bi jih nujno obiskali, da bodo še bolje spoznali trpljenje naših protinacističnih mučenikov. Na sliki vidite „Todestiege“ v taborišču Mauthausen, po kateri so morali izgladovani in izmučeni nositi težke kamne. Kdor tega ni več zmogel, je postal smrtna žrtev podivjanih nacističnih „paznikov“. 4- Upam, da ne. A. Da. Stanujem v Celovcu, kjer je golica večinoma nemška in že več-at sem slišala negativne opombe ®de slovenščine. Mislim pa, da so | adi bolj tolerantni kakor starejši Ijud- 6' Mislim, da Slovenci kot posamez-!ki verjetno nismo tako ogroženi. Bolj tožene pa so vse slovenske usta-0ve in šole. Da bi prišlo do novih drobnih atentatov, verjetno ne more-'° izključiti. HB1STINE MALLE. Slov. Plajberk: 1 ■ Povsod malo. 2. Da. 3. Sorodniki babice in tudi moj ded 3 b'1' pri partizanih. 4- Možno bi bilo. 5. Seveda. Večkrat slišimo negativ-a Pripombe na račun slovenske na-‘°ne skupnosti. Mislim da, še bolj pa so ogrožene dvenske šole in mislim, da bi bilo trebno, da bi policija še bolj pazila. £SQM_WASSNER. Sele: 1 ■ Že, ampak ne doma. 2- Da. 3- Stari oče je bil na nemški fronti, drobnosti pa ne vem. 4- Da. 5. Ne. 5QMAN KOREN. Št. Jakob: 1 ■ Povsod malo, nekaj v okviru pou-slovenščine. Doma o tem pravza-av n'koli nismo govorili. 2-Že. ,3- Kot rečeno, s starimi starši o tem ' Hisem govoril, mislim pa, da je _^n od mojih dedov bil pri partizanih. cn° Pa bi moral doma šele vprašati. 4- Možno bi že bilo. J*' ^a» sam igram nogomet in več-slišimo psovke na račun Sloven- ^a|o se že čutim ogroženega -' 0 Phvatno kot tudi v šoli. MILENA REICHMANN Kaj takega se nikoli več ne sme zgoditi Mislim, da je to, kar se je zgodilo pred petdesetimi leti in več, bilo res nečloveško. Ubijali in mučili so ljudi. Trpeli so tudi koroški Slovenci. Če pomisliš, da je trpel znanec ali sorodnik, je res žalostno. Umrlo je veliko koroških Slovencev. Sorodniki tistih, ki so ob koncu vojne prišli še zdravi nazaj v svojo domovino, so se veselili. Ampak druge družine so še vedno čakale na sina, ki je bil v koncentracijskem taborišču. Čakali so, čeprav so morda vedeli, da vojne ni preživel. Kaj takega se nikoli več ne sme zgoditi v Avstriji in drugod! MARTINA SCHELLANDER Če pomislim na vojno, občutim strah Že velikokrat sem v šoli slišala kaj o vojni. Prve mesece me to ni posebej zanimalo. Zdaj šele, ko v šoli obravnavamo temo „strpnost", sem začela bolj razmišljati o dogodkih v vojni. Vojna je zame nekaj zelo hudega. Vedno, če razmišljam o vojni, mislim na moje stare starše. Kako so to preživeli? Kakšen strah so imeli? Mi imamo danes vsega dosti. Tam, kjer je vojna, ničesar nimajo. Vsak dan bi se pri nas lahko začela vojna. Če pomislim na to, občutim strah. Mauthausen na Koroškem Razstava o izpostavi koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju v Celovcu (Napoleonstadel 10.-28. 5. 1955) „... No ja, zame so biii taki ljudje že manjvredni. Brez vzroka niso nobenega takrat likvidirali . . . Zaradi težkih poškodb sem dal nekaterim injekcijo kot pomoč pri umiranju; lepa smrt sem imenoval take injekcije . . . (izjava dr. S. Ramsauerja, odgovornega zdravnika med vojno v severnem in južnem taborišču na Ljubelju, po vojni zdravnika v deželni bolnišnici v Celovcu, leta 1993 o dogodkih na Ljubelju). „Pri najboljši volji ne vem, kdo je gradit ljubeljski predor“ (Christof Zematto, deželni glavar Koroške, v čigar širši družini je bil Guido Z. žrtev nacizma, 15. 12. 1994). Tudi vodja F-gibanja, dr. Haider, ni vedel, kaj se je dogajalo med vojno na Ljubelju. „Mnoga dela so takrat opraviti ljudje na prisilnem delu, med drugim tudi ljubeljski predor“ (Haiderjeva izjava leta 1994). Bolj učinkovito, pretresljivo in konkretno od marsikaterega „praznovanja“ ob 50-letnici konca druge svetovne vojne nas razstava v Celovcu o izpostavi koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju spominja na vojne grozote. Vsa Koroška je morala vedeti, da se je na Ljubelju od jeseni 1942, ko so pričeli z meritvami od Sopotnice do predvidenega predora na Lju- Odprtja se je udeležil tudi namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler. belju, do osvoboditve in potovanja zapornikov v Bistrico v Rožu 7. in 8. maja 1945 nekaj dogajalo. Janko Tišler, ki je zapornikom veliko pomagal, je poročal, kako se je vlekla kolona izmučenih taboriščnikov z Ljubelja v Rož, kjer so se 8. maja 1945 srečali v Psinji vasi z Angleži. Poleg Janka Tišler-ja so tudi domačini iz okolice, predvsem s Kota/Sele omogočili zapornikom beg iz taborišča. Kako blizu je Korošcem nacistični teror in kako srečno so ga odrivali do danes, je postalo jasno množici obiskovalcev v torek, 9. 5. zvečer, ko je prof. Gstettner s celovške univerze v imenu Iniciative Maut-hausen-Aktiv „spomenik taborišče Ljubelj sever“ odprl dokumentacijo Ljubeljski predor in pozabljeno taborišče na Koroškem. „Uradna Koroška je o tem, kar se je dogajalo pred našimi očmi, solidarno molčala do danes: da so bili še v zadnjih dneh vojne umorjeni na Koroškem ljudje, ki niso branili domovine, niso bili kaznjenci, ampak žrtev nacističnega terorja,“ je rekel S. Metelko kot zastopnik mesta Celovec. Namestnik deželnega glavarja dr. M. Ausserwinkler je dodal: .... Kot zdravnik moram na žalost priznati, da so bili tudi medicinci vpleteni v morilsko dogajanje . . . Dolžni smo, da odkrito povemo vso resnico mladini, ki ali ne ve ali odriva vojni zločin na Koroškem.“ Dr. P. Leuprecht, član Evropskega sveta, je poudaril: „V duhu strpnosti, v duhu sodelovanja evropskih narodov moramo storiti vse, da pride vsem ljudem do zavesti: Nikoli več!“ Razstava prikazuje natančne načrte taborišča, fotografije iz življenja in trpljenja taboriščnikov, video-posnetke avtentičnih prič in predmete iz taborišča. Založba Drava je izdala knjigo s pričevanji zapornikov, drugih delavcev in domačinov o taborišču na Ljubelju, ki je poleg dobre informacijske brošure na prodaj na razstavi: Mag. Josef Zausnig, Der Loibl-Tunnel, Drava Celovec 1995, 176 strani, S 198,-. ČESTITAMO Sušani pri g. Holmarju Še na mnoga leta! Na velikonočni ponedeljek po maši smo se suški cerkveni pevci odpravili na Obirsko, da bi tam čestitali preč. g. Holmarju k visokemu življenjskemu jubileju. Župnik Holmar je bil namreč nekaj let dušni pastir na Suhi in je tam ustanovil ter vodil cerkveni zbor, v katerem je pela skoraj vsa suš-ka fara. Nekaj nekdanjih Holmar-jevih pevcev še danes tvori jedro obstoječega suškega cerkvenega zbora, katerega vodi mag. Bertej Logar. V obirskem farovžu smo doživeli prijetno družabnost, si imeli mnogo povedati in veliko tudi prepevali. Vmes sta Pepej in Anej Krop zaigrala nekaj poskočnih melodij. Farovška Micka pa nam je pripravila dobro malico, tako da smo se imeli prav po domače. Opoldne pa smo šli malo niže in v gostilni pri Kovaču z župnikovo pogostitvijo zaključili lepo praznovanje. Župniku Holmarju se po tej poti iz srca zahvaljujemo za prisrčen sprejem in mu želimo še mnogo zdravih in lepih let. Prav danes obhaja rojstni dan podžupan VS občine Stra-ja vas na Zilji Janko Zwitter. Zavzetemu občinskemu politiku in zborničnemu svetniku SJK prav prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti mnogo veselja in uspeha v občinski politiki in seveda tudi v kmetijski zbornici. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Ivanki Paulič iz Šmihela, Alojzu Vavtiju iz Repelj, Hanzeju Času iz Šmihela, Mariji Hudob-nik iz Nonče vasi, Mariji Jenič z Letine in Jozeju Blažeju z Letine. Posebne čestitke pa veljajo Zofki Močilnik z Bistrice, ki slavi 70. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta. Čestitkam se pridružuje NT. Pretekli torek, 9. maja, je obhajala 75. rojstni dan Helena Woschitz iz Dobrave pri Šmar-jeti. Slavljenki ob tem lepem osebnem prazniku iskreno če- stitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja. Čestitkam se pridružuje EL Šmar-jeta. Konec tedna bo obhajala v Pliberku rojstni dan Malči Valeško. Iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje mnogo dobrega počutja in volje ter trdnega zdravja. Vse najboljše! Čestitkam se pridružuje odbor društva „Klub 26“. Na salzburški univerzi je pred nedavnim zaključil študij prava Repi Kropiunik iz Slovenjega Plajberka. Novemu magistru iskreno čestitamo ter mu želimo vse najboljše, zlasti uspeha na poklicni poti. V Trebljah pri Šmarjeti bo prihodnji ponedeljek slavil 60. rojstni dan Janez Korenjak. Vsi znanci, prijatelji, EL Šmar-jeta in uredništvo NT slavljencu iskreno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Prihodnji ponedeljek slavita 40-letnico skupnega življenja Marta in Franc Riedl iz Nonče vasi. Otroci in sorodniki slavljencema prisrčno čestitajo ter želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Št. Janžu obhaja rojstni dan občinski odbornik VS Bistrica v R. Willi Moschitz. Direktorju tovarne smuči ELAN in ,i i.,..E 35 let obstoja Božanskega doma Hotelir Mihi Antonič z Reke pri Št. Jakobu je daleč naokrog znan kot zelo uspešen gospodarstvenik, kar je najbolj nazorno dokazal s svojim podjetjem, štirizvezdnim hotelom „Rosentalerhof Rožanski dom“, ki ga vodi že 35 let. Ob tem jubileju mu je podelila preteklo sredo Koroška gospodarska zbornica posebno priznanje. Čestitkam se pridružujejo tudi Slovenska gospodarska zveza, Zveza slovenskih zadrug ter uredništvo Našega tednika. prizadevnemu občinskemu politiku veljajo naše iskrene čestitke. Želimo mu mnogo osebnega zadovoljstva, zdravja ter uspeha takp v politiki kakor tudi v poklicu. Čestitkam se pridružuje EL. V Vinogradih pri Žitari vasi slavi prav danes rojstni dan Dolfej Glinik. Slavljencu ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitajo ter želijo zdravja in Božjega blagoslova žena Zef-ka, sestre Erna, Pavla in brat Hanzi z družinami ter hvaležni salezijanci in prijatelji. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. V Bistrici n. Z. bo obhajal rojstni dan mag. Urban Popot-nig, občinski odbornik VS Bistrica n. Z. Zavzetemu občinskemu politiku veljajo naše iskrene čestitke. Želimo dobrega počutja v družini ter mnogo uspeha v občinski politiki in pri kmetovanju. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. V Podlibiču pri Šmihelu praznuje To ne j Blaže j osebni praznik. Želimo predvsem zdravja in življenjskega optimizma. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. Rozalija Golavčnik iz Sinče vasi je obhajala rojstni dan. Iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! 60. rojstni dan je slavil Lipej Mavrel iz Nonče vasi. Jubilantu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje! V Tinjah je obhajal 85. rojstni dan Ivan Matko SDB. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in Božje milosti! Naslednje čestitke so namenjene Mici Božič, po domače Gradišnikovi z Obirske-ga, ki slavi 70-letnico življenja. Slavljenki iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Osebni praznik je obhajala Zofka Sturm iz Mokrij. Prisrčne čestitke ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Št. Jakobu je obhajala 75. rojstni dan Marija Knafl. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo dobri znanci in vsi domači! Petek, 12. maj 1995 15 Rož — Podjuna — Zilja Občni zbor društva Naš otrok Marija Šikoronja ponovno predsednica Uspešno delo z najmlajšimi ni kar tako. Spretne vrtnarice lahko gojijo otroke kot rožice v vrtu, da yzcvetijo in se naučijo veselja do življenja. Vrtec Naš otrok ima to srečo, da ga vodi spretna roka, ter da ji pomagajo še druge, nič manj spretne. Kljub temu je potrebno še kaj, da življenje v vrtcu teče po pravi poti. Otroci in vrtnarice se počutijo dobro, če je vse okoli njih harmonično. In prav ta vtis smo imeli na občnem zboru, ki ga je društvo Naš otrok priredite v sredo, 26. aprila, v prostorih vrtca. Ker so bile finance v preteklih letih v redu in je tudi ostalo organizatorično delo potekalo, kot je treba, je odbor društva dobil razrešnico. Novemu odboru Predseduje slej ko prej Marija Šikoronja, podpredsednik je Niko Küpper, tajnica Ivana Kampuš, blagajničarka Magda Wedenig, svetovalec dv. sv. dr. Pavle Apo-vnik, ostali odborniki pa so Marija Zdovc, dr. Marija Pušnik, Alenka Weber in Pepca Olip. Posle nadzornega odbora so sprejeli Pavel Zablatnik, Irmgard Rant in Andrej Lampichler. V razsodišču so Sabina Hribernik, Marica Hartmann in Mirjam Kampuš. Nadaljevanje dobrega dela je torej zagotovljeno. Po običajnem sporedu občnega zbora je navzočim dr. Miha Vrbinc pripovedoval o jeziku, ki da je dogovor med najmanj dvema o poimenovanju sveta, o posnemanju kot važnem faktorju pri učenju jezika - v mislih mu je bila naloga staršev pri posredovanju materinega jezika - ter o jezikovnih igrah, kvizih, video-kasetah in še marsičem. Za prijetno vzdušje po vsem tem so poskrbele voditeljica vrtca, Irena Brežjak, Veronika Krivograd in Angelika Smrečnik, ki so ponudile jedačo in pijačo. Želimo vrtcu in vsem, ki delajo za otroke in z njimi, veliko uspeha tudi nadalje! IKA Vrtec Naš otrok je napolnjen do zadnjega prostora. Zanimiva razstava ameriškega Slovenca v Domu v Tinjah Velika češnja še vedno cveti v Tinjah. A tudi park Tivoli in park v Clevelandu kot veliki akvarelni sliki krasita tinjske dvorane in bednike. Razstava predstavlja umetnika Caryja Bukovnika, Slovenca iz Amerike, ki živi sedaj v San Fran-siscu. Zapisal se je s svojim Urhetniškim ustvarjanjem lepotam Pbrode. Sam odprt človek za ču-beže v naravi, želi tudi nam odpi-rati čutila za pisan in bogat svet °boli nas. Cvetlice so tisti magnet, ki vzbudi pozornost pri vsakomur, ki si je ohranil vsaj kanček hrepenenja po lepem in čistem. Mednarodno priznani slikar Gary Bukovnik se uvršča med tiste slovenske ustvarjalce, ki znajo zapeti s srcem, s čopičem ter z glasom svoje duše, ki vidi lepoto, ker je tudi sama lepa. Razstava je bila lani v Ljubljani, do 14. junija pa še v Tinjah. Nato se bo preselila v Maribor in še v druga mesta Evrope. PISARNIŠKI PROSTORI Zaradi selitve naše tiskarne v Vetrinj oddajamo v Mohorjevi hiši v Celovcu, Viktringer Ring 26, sledeče prostore: • vi. nadstropju dva prostora s skupno površino 70m2 • v pritličju pribl. 200 m2 - prostorska ureditev po želji najemnika (možna je tudi razdelitev v manjše enote) Za obe enoti so predvideni po potrebi dodatni kletni prostori za skladišče oz. arhiv. Cena: po dogovoru MOHORJEVA Viktringer Ring 26, CELOVEC Telefon: 0463 / 56 5 15, Faks 514189 PETEK, 12. maja T Kulturna obzorja A SOBOTA, 13. maja Od pesmi do pesmi -od srca do srca T NEDELJA, 14. maja 6.30-7.00 Dobro jutro E na Koroškem - duhovna misel (dr. Miroslav Ostravsky) D 18.00-18.30 Dogodki in odmevi E PONED., 15. maj N 1955-1995: Avstrijska državna pogodba, člen 7 in njegova uresničitev v TOREK, 16. maj v Partnerski magazin. (Otroška oddaja) R SREDA, 17. maj A Društva se predstavljajo Večerna 21.04-22.00: primorski obzornik D 1 ČETRTEK, 18. maj Rož - Podjuna - Zilja U PETEK, 19. maj Kulturna obzorja B>£\KI3 k©b© NEDELJA 14. maja '95, 13.30 PONEDELJEK, 15. maja 1995 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • „Koroški moji domovini mir in svobodo“ - kljub ponižanju pred 50 leti je narodna skupnost na pragu tretjega tisočletja zazrta v prihodnost • 1955 - 1995: avstrijska državna pogodba, člen sedem in njegova uresničitev • „Samo milijon nas je...“ - „Slovenska pesem“ v izvedbi Mešanega pevskega zbora „Danica“ na prazniku svobode ob 50-letnici imenovanja provizorične vlade druge avstrijske republike • „Predor skozi Ljubelj“: Razstava, ki obuja spomin na „pozabljeno“ poglavje • „Tour 95“ - lepote pri sosedih • Vrhunska tekma v regionalni ligi: prvi na lestvici Slovenski atletski klub gostuje pri drugem ASK Voitsberg Sobota, 13. maja ŠKOCIJAN Materinska proslava Kraj: v dvorani Kassl Čas: ob 19.30 Nastopajo: Otroški in Dekliški zbor Škocijan, Anja in Ingrid (citre), otroški zbor iz Galicije Prireditelja: Otroški in Dekliški zbor Škocijan ŽITARA VAS Pomladanski koncert Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Žitari vasi Prireditelj: SRD „Trla“ ŠT. JANŽ Koncert šentjanških tamburašev Kraj: stara šola v Št. Janžu Čas: ob 20. uri Nastopajo: Šentjanški tamburaši, De Profundis iz Slovenije SLOVENJI PLAJBERK Materinska proslava Kraj: v gostilni „Folta“ v Slovenjem Plajberku Čas: ob 19. uri Prireditelj: SPD „Vrtača" BOROVLJE Družinski popoldan Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: ob 16. uri Nastopajo: otroška društvena skupina, kvartet „a cappel- la“ iz Dobrle vasi Prireditelj: SPD Borovlje ŠT. JANŽ Koncert Šentjanških tamburašev in pevskega zbora „De Profundis“ Čas: ob 20. uri Kraj: v stari šoli v Št. Janžu Prireditelj: SPD „Št. Janž" Nedelja, 14. maja LOČE Marijino petje Kraj: v podružni cerkvi v Spodnjih Rutah nad Ločami Čas: ob 19.30 Sodelujejo: Moški pevski zbor Jepa-Baško jezero, Gemischter Chor Rosenbach, Mladisnka skupina iz Ledine, Chor der Dorfgemeinschaft Latschach, Tamburaški ansambel Loče Prireditelja: SPD Jepa-Baško jezero, Dorfgemeinschaft Latschach SELE Materinska proslava Čas: ob 15. uri Kraj: v farnem domu Spored: Otroška skupina -ples, otroci ljudske šole -petje in deklamacije, Mladinski zbor, harmonikaši Glasbene šole, prizorček „Nočem te več, mama“ Prireditelj: KPD „Planina“ GLOBASNICA Materinska proslava s petjem otroškega zbora „Živ-žav“ in igro „Čarovnik iz Oza“ (Lyman Frank Baum) Režija: Tatjana Božič Scena: Breda Varl Kompozicija pesmi: Janez Gregorič Igrajo in pojejo: otroci iz Stebna in Globasnice Čas: ob 15. uri Kraj: v farni dvorani ŽELEZNA KAPLA Prireditev ob materinskem dnevu Spored: - otroci bodo čestitali svojim mamicam - „Vodni mož in lepa Polona“ - predstava s petjem za male in velike (gostuje lutkovno gledališče iz Maribora) - kot solist bo prvič nastopil domačin Bojan Kuchar, korepetitor A. Simič Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli Torek, 16. maja DUNAJ Predavanje: „Nastanek in perspektive Slovenije“ Predava: predsednik social- demokratske stranke Slovenije, bivši obrambni minister Janez Janša Kraj: Slovenski kulturni center Korotan, 1080 Dunaj, Albert-gasse 48 Cas: ob 19. uri Prireditelja: Avstrijsko slovensko društvo, Slovenski kulturni center Korotan SELE Predavanje „Korenine slovenstva na Koroškem“ Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Predava: dr. Jožko Šavli Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah CELOVEC Klovni (Waechter/Dekleva) Klovni so situacijska komedija z jasnim izrisom karikaturno grotesknih likov. Gre za medsebojno dopolnjujočo se igro klavnov, ki so neutrudni gojenci šole za klovne. Zabavajo pa predvsem občinstvo. Kot pri cirkuških klovnih pa tudi pri tej RAZNO Zveza slovenskih žena vabi ob 50-letnici zmage nad fašizmom na Obisk največjega ženskega taborišča Ravensbrück ter ogled Berlina, Dresdena in Prage Čas: od 6. do 10. junija 1995 Cena: šilingov 3.780 - (dodatek za enoposteljno sobo šilingov 700.-). Prevoz s sodobnim Sienčnikovim avtobusom, 4 polpenzioni ter vodiči za Berlin, Dresden in Prago. Prijave sprejema: Milka Kokot, tel.: 0463/51 4300-40 Gledališče ob Dravi in Slovenska prosvetna zveza vabita na predstavo CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO (Norman Barrosh, Carroll Moore) Komedija v treh dejanjih Režija: Sergej Verč Premiera: 12. 5. 1995, ob 20 uri Ponovitev: 13. 5. 1995, ob 19.30 14. 5. 1995, ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu v Št. Primožu Club tre popoli Jezikovne počitnice v Portorožu/ Piranu Tečaj italijanščine, nemščine in slovenščine z udeleženci iz Slovenije, Italije in Avstrije Prijave in informacije: pri Milki Hudobnik, tel.: 0463/512528-28, od 8.30 do 17.00 Zveza slovenskih žena sporoča, da bo tudi letos organizirala Letovanje otrok v Poreč Kdaj: od 20. do 27. julija 1995 Cena: letovanje vključno s prevozom stane 3.000-šilingov Prijave sprejema ZSŽ (Milka Kokot), tel.: 0463/514300-40 Komedija v St. Janžu Sobota, 20.5.95, ob 20. uri Zoran Hočevar Smejči Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje/Oderpodo-drom Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Drago Jančar HALŠTAT Kdaj: - v četrtek. 11.5. 95, ob 20.30, - v petek. 12. 5. 95, ob 20.30, - v soboto. 13. 5. 95, ob 20.30 Kje: v gledališču pod Križno goro (Felsentheater) Gostuje: Slovensko stalno gledališče Trst Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Vstopnice v predprodaji v pisarni KKZ, tel.: 046 3/51 6243 mWmm predstavi gre za globlje sporočilnost: za satiro na račun vzgajanja otrok. Kraj: v Mestnem gledališču v Celovcu Čas: ob 20. uri Gostuje: Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane Režija: Eduard Miler Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza Predprodaja vstopnic: pri KKZ (tel.: 0463/51 6243), pri SPZ (tel.: 0463/51 4300) Sreda, 24. maja RADIŠE Marijino petje Kraj: pri Culehnerjevi kapelici v Zgornjih Rutah Čas: ob 19.30 Prireditelj: SRD „Radiše“ VOGRČE Spominska slovesnost ob 50-letnici osvoboditve Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Čas: ob 20. uri Nastopajo: MoPZ „Foltej Hartman“, MePZ „Podjuna", MoPZ „Kralj Matjaž“, MePZ „Gorotan“, Oktet Suha, Mlada Podjuna, Pevsto instrumentalna skupina iz Žvabeka, člani igralske skupine „Oder 73“ Scenarij: Anita Hudi Slavnostni govor: Jože Partl, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Prireditelji: SPD „Edinost“ iz Pliberka, MePZ „Podjuna“ iz Pliberka, MoPZ „Kralj Matjaž“ iz Libuč, KPD_ Šmihel, MePZ „Gorotan“ iz Šmihela, KPD iz Vogrč, KPD „Drava“ iz Žvabeka Nedelja, 28. maja DOBRLA VAS koncert - „Ko nova pesem zazveni“ Kraj: Kulturni dom v Dobrli va-si Čas: ob 15. uri Nastopajo: MePZ „Srce“ (prvič pod vodstvom Maria Po-drečnika), Otroški zbor SPD „Srce“, Kvartet „A'capella“ Dobrla vas Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi RAZNO „Martin Krpan“ (Mohorjeva založba) na televizijski oddaji Confetti-Club Predstavitev knjege Mohorjeve založbe „Martin Krpan“ Frana Levstika (nemški prevod Marica Kulnik) bo prihodnjo nedeljo na televizijski oddaji „Confetti-Club“, ob 15.10 (ORF I). JEZIKOVNE POČITNICE 1995 Od nedelje, 2. julija, do sobote, 22. julija 1995, v osnovni šoli Grm v Novem mestu Jezikovne počitnice so namenjene mladim od 10. do 16. leta Cena: 4500,- šilingov V ceno je vključeno: * tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) * skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok * polna integracija v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti * ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca * spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih * možnost za šport in razvedrilo, srečanja z mladimi * prevoz v Novo mesto in nazaj Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, 10.-Oktober-Straße 25/III, tel.: 0463/516243 RAZSTAVI ..PRI JOKLNU“ Razstava del Andreja Vilharja Kraj: v galeriji „Pri Jo-klnu“ Andrej Vilharje umetnik, ki se ukvarja z rezbarstvom in lesorezom. Prihaja iz Predjame blizu Postojne. Njegovi glavni motivi so vzeti iz domačega okolja. Poleg raz-barstva se umetnik ukvarja tudi s pesništvom. Razstava je na ogled do 13. maja 1995. BEGUNJE Oprtje razstave slik Likovne sekcije -VIR Radovljica (pod vodstvom univ. prof. akad. slikarja Rudolfa Gaberca) Odprtje bo v petek, 5. maja 1995, ob 18. uri v galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. Ob odprtju bo krajši kulturni program. Spoštovani društveniki! Čimbolj brezhibnemu objavljanju društvenih prireditev v NAŠEM TEDNIKU pripisujemo veliko pomembnost - tako v interesu bralk in bralcev NAŠEGA TEDNIKA kakor predvsem tudi v interesu društev samih. Zato Vas prisrčno prosimo, da posredujete Vaše prireditvene termine neposredno na naslov: NAŠ TEDNIK v r. Marjanu Feri 10.-Oktober-Straße 25/111 Tel.: 0463/512528-27 9020 Celovec Faks: 0463/512528-22. Zadnji rok je torek (do 12. ure). V želji po plodnem sodelovanju Vas pozdravlja uredništvo NAŠEGA TEDNIKA! Podatki za napoved naše prireditve v NAŠEM TEDNIKU Dan: Datum: Čas: Kraj: Naslov prireditve: Nastopajoči: Prireditelj: W TQB3j)/ž\CQ Razstava eksotičnih metuljev in mineralov odprta do 23. maja 1995 Zbiratelj: Andrej Brilly, Ljubljana v petek, 12. maja, ob 9.30 Koncert s citrami: slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov Igra: Rako Kokalj iz Kranja v petek, 12. maja, ob 20. uri Koncert Tenor: Jurij Reja, Ljubljana Klavir: Milivoj Šurbek, Ljubljana Iz programa: Benjamin Ipavec, Josip Pavčič, Hrabroslav Volarič, Fran Gerbič, Anton Lajovic, Emil Adamič, Rado Simoniti, Janko Ravnik od sobote, 13. maja, od 9.30 do 21.30 do nedelje. 14. maja, od 8.30 do 13. ure Bodybalance - intuitivna zdravilna masaža Voditelj: dr. med. mag. Christian Kobau v ponedeljek, 15. maja, od 9. do 12. ure Duhovna obnova za starejše ljudi Voditelj: žpk. Mirko Žerjav, Ljubljana v ponedeljek, 15. maja, ob 15. uri Otroški popoldan v Tinjah Soprireditelj: Katoliška otroška mladina v četrtek, 18. maja, ob 20. uri Igra: „Sibirija“ pisatelja Felixa Mittererja Monodrama nazorno prikazuje usodo starejših ljudi, za katere doma ni več prostora ne časa. Kaj jih čaka? Dom za ostarele, kjer so kljub bližini drugih sostanovalcev vendarle sami in odpisani. Igra: Branko Miklavc v petek, 19. maja, ob 19.30 Srečanje mladine v Tinjah Soprireditelj: Katoliška mladina v petek, 19. maja, ob 19.30 Dia-predavanje: Romanika na Koroškem Predavatelj: prof. dr. Gottfried Biedermann, avtor v soboto, 20. maja, ob 19.30 Kocert vokalne skupine CANTATE DOMINO iz Kočevja v soboto, 20. maja, od 15. do 18. ure in v nedeljo, 21. maja, od 9. do 12. ure Hui Chun Gong - „Vaje za povrnitev pomladi“ Voditelj: prof. dr. Dušan Nendl, Maribor v nedeljo, 21. maja, od 15. do 18. ure Ponovljeni tečaj - Hui Chun Gong Voditelj: prof. dr. Dušan Nendl, Maribor v nedeljo, 21. maja, ob 10.30 Dan odprtih vrat ob 10.30: sv. maša nato: srečanje ob jedi in pijači ob 14. uri: kulturni spored, tombola PODLIGA VZHOD: Bilčovs - Žitara vas 0:2 (0:1) BILČOVS: Slapnig 3, Fister 3. Rajnovič 4, Kuess 3, Durnig 2, Ramusch 2 (65. Hobel 0), Andrejčič 3, Schaunig 4, Smeraldo 2, Obiltschnig 2, Gartner 3; Kotmara vas: 200 gledalcev Sodnik: H. Gajšek (povprečen) Strelca: Blažej (8.), Jeuschnekar (90.) Rdeči karton: Obiltschnig/Bilčovs (50.) Globasnica - ASK 2:2 (1:2) GLOBASNICA: Preitenegger 3, Dlopst 4, G. Sadjak 4, P. Sadjak 3, Tratar 3, Silan 4, Kert 3, Buchwald 3, Ilič 3, Pasterk 3 (75. Sturm 0) Globasnica: 150 gledalcev Sodnik: Stauber (dober) Strelci: Ilič (17.), Kert (80.) oz. Frank (44., 45.) 1. RAZRED D: Št. Pavel ■ Železna K. 1:0 (1:0) ŽELEZNA KAPLA: Magič 4, Germadnik 4, Köck 4, Schorli 3, Nerz 3, Schurtl 2 (46. G. Gru-belnig 2), Baloh 3, Lipusch 2, Kaschnig 3, Ošina 2, Sporn 2; Št. Pavel: 100 gledalcev Sodnik: Tram pusch (povprečna) Rdeči karton: Baloh (87.), Köck (87.) Šmihel ■ Št. Andraž 1:2 (0:1) ŠMIHEL: Suschnig 3, Krewalder3, Janet3, Ch. Figo 2, A. Gros 2, Goričan 2, H. Motschilnik 0 (18. M. Hribernig 2/60. M. Zoher3), Grubelnig 2, Lutnik 3, W. Motschilnik 4, Ch. Gros 2 Šmihel: 100 gledalcev Sodnik: Wuttek (slab) Strelec: Grubelnig (53.) Dobrla vas - Grebinj 0:5 (0:2) DOBRLA VAS: Rigo 2, Grubelnig 3. Herbur-ger 3. Z. Muharemovič 3, Jörg 4, Zunder 3, Logar 4, Kastrun 3, V. Muharemovič 3, Ch. Lesjak 4, Blajs3(46.M. Lesjak 3); Dobrla vas: 200 gledalcev Sodnik: Knappitsch (dober) Sele • Galicija 6:0 (2:0) SELE: S. Užnik 4, D. Oraže 4, A. Mak 4, K. Hribernik 4, Božič 4, M. Oraže 4, M. Dovjak 4, Travnik 4, Radosaveljevič 4 (50. Z. Oraže 4), Goren-schek 4 (80. H. Olip 0), Maver 4; Sele: 400 gledalcev Sodnik: Krasnitzer (dober) Strelci: M. Oraže (40., 81), Travnik (55., 61), Radosavljevič (25.), Maver (47.) PODLIGA VZHOD 1. Šmihel/L. 22 14 6 2 60:15 34 2. Velikovec 22 12 4 6 43:27 28 3. Bilčovs 22 10 7 5 43:29 27 4. Ruda 22 810 4 27:22 26 5. ASK 22 10 5 7 30:24 25 6. Metlova 22 8 8 6 27:25 24 7. Mostič 22 8 7 7 27:25 23 8. Št. Lenart 22 411 7 16:22 19 9. Klopinj 22 7 510 21:29 19 10. Pokrče 22 4 10 8 29:36 18 11. Vetrinj 22 4 10 8 22:32 18 12. Liebenfels 22 7 411 24:36 18 13. Globasnica 22 5 710 19:36 17 14. Žitara vas 22 5 215 26:56 12 23. kro<^(13./14. maj 1995): Velikovec • Vetrinj, Ruda - Šmihel/L., Zitara vas - Globasnica, Metlova - Pokrče, Mostič • Klopinj. Liebenfels - Bilčovs, ASK - Št. Lenart; 1. RAZRED D 1. Vovbre 22 14 4 4 39:19 32 2. Podkrnos 22 12 7 3 46:28 31 3. Sele 22 12 4 6 51:35 28 4. Grebinj 22 11 5 6 37:19 27 5. Št. Pavel 22 8 8 6 44:29 24 6. Št. Andraž 22 5 13 4 34:27 23 7. Železna Kapla 22 9 5 8 37:31 23 8. Labot 22 10 3 9 37:46 23 9. Frantschach 22 8 6 8 32:29 22 10. Eitweg 22 6 8 8 35:38 20 11. Šmarjeta 22 4 9 9 36:37 17 12. Šmihel 22 6 511 27:39 17 13. Galicija 22 4 4 14 25:51 12 14. Dobrla vas 22 3 3 16 13:65 9 23. krog I13./14. maj 19951: Vovbre - Eitwen. Grebin] - Šmihel, Galicija - Podkrnos. Železna Kapla - Frantschach. Labot - Dobrla vas, Št. Andraž - Sele, Šmarjeta - Št. Pavel; KOLESAR PETER „PACO“ WROLICH V nedeljo dirka pred našimi vrati Dirka po Podjuni - konec prihodnjega tedna 195 km po naših cestah. Na koroških (domačih) cestah se Peter „Paco“ Wrolich vedno dobro počuti, to je nenazadnje dokazal na dirki po Labotski dolini, ko je na obeh etapah osvojil izvrstne rezultate. Na krožni dirki je v cilj prispel kot četrti, na dirki za avstrijski pokal na 173 km dolgi progi pa je v sprintu le za malenkost zgrešil 1. mesto ter bil drugi. Na obeh dirkah bi z malo več sreče lahko osvojil celo 1. mesto. Konec tega tedna pa bomo ko- lesarja iz Loč ob Baškem jezeru lahko občudovali pred domačimi vrati, saj bo tekmoval na dirki po Podjuni v okviru Velikovških kolesarskih dni. V soboto dirka na Djekše (vožnja na goro), v nedeljo pa po Podjuni. 195 km dolga etapa po Podjuni sodi za avstrijski pokal in je ena najdaljših v Avstriji. Prav na tej nadpovprečno dolgi etapi želi Wrolich presenetiti, nenazadnje že zaradi tega, ker bodo stali ob cesti mnogi njegovi navijači. Da je „Paco“ v dobri formi, je pokazal tudi na dirki po Nižjem Avstrijskem, ko sicer ni zabeležil vrhunskega rezultata, je pa prevozil mnogo kilometrov v prid ekipi in predvsem kapetanu Pinggeri. Le ta je bil namreč dolgo časa na iz-glednem mestu v skupnem seštevku, tako da je njemu veljala vsa podpora. Mogoče bo že na prihodnji dirki (po Podjuni) veljala podpora klubskih kolegov Petru Wrolichu iz Loč. Rekord-Obiltschnig prejel 4 rdeči karton Bilčovs - Žitara vas 0:2 - Bilčovščani so bili sicer od začetka v terenski premoči, toda pred nasprotnim golom neučinkoviti. Nasprotno Žitrajčani, ki so bili v hitrih protinapadih (predvsem preko Adija Blažeja) bistveno nevarnejši. Ob robu: Bilčovščanom so tokrat manjkali kar štirje pomembni standardni igralci. Globasnica - ASK 2:2 - Pomembna točka Globašanov v boju proti izpadu, čeprav bi lahko bili celo dve. Domačini so namreč kmalu povedli z 1:0, toda v času zadnjih dveh minut pred polčasom sta gostom uspela dva srečna gola. Gol Kerta in s tem izenačenje (v 80. minuti) pa je bilo po poteku igre zasluženo. Naslednji kroa: Liebenfels - Bilčovs (v nedeljo ob 10.15) - Trener Hobel je še vedno razočaran nad porazom proti Žitari vasi, kajti proti vsem ekipam so točkovali, le proti Žitrajčanom ne (jeseni 2:4, sedaj 0:2). Še bolj razočaran pa je nad igralcem Obiltschnigom, ki je v tej sezoni prejel že 4. rdeči karton in zaradi tega v tej sezoni ne bo več igral. Hobel: „Zanj je prvenstvo končano, prav tako sodelovanje z našim klubom...!“ Proti Liebenfelsu trener Sigi Hobel upa, da bo vsaj eden od poškodovanih ali bolnih igralcev zopet zdrav. Žitara vas - Globasnica (v nedeljo ob 16.30) - Izredno pomembna tekma Globašanov, kajti v primeru zmage ali vsaj točke bi se položaj že bistveno izboljšal. Znebiti se namreč želijo predzadnjega mesta na tabeli, ki (po vsej verjetnosti) pomeni kvalifikacijska tekma za osbstoj proti predzadnjemu iz podlige zahod (trenutno ASKÖ Irschen). Zmaga Žitrajčanov v Bilčovsu je Globašahom veliko svarilo, tako da zadnjega na tabeli vsekakor ne bodo podcenjevali. Na hitrega Blažeja pa bo pazil branilec Gvido Sadjak. Globašani bodo nastopili v popolni postavi. Št. Pavel - Železna Kapla 1:0 - Kapel-čani so dobro pričeli ter imeli tudi prvo stoodstotno priložnost (Sporn), žal pa jo niso izkoristili. V protinapadu pa so domačini srečno zadeli edini in odločilni gol. V 2. polčasu sta obe ekipi popustili, tako da tekma ni dosegla več visoke nogometne ravni. Šmihel - Št. Andraž 1:2 - Gostje iz Labostke doline so bili v 1. polčasu v terenski premoči ter zasluženo povedli z 1:0. Šmihelčani pa so imeli smolo pri strelu na vratnico (Lutnik). V 2. polčasu je zaigral Šmihel bistveno bolje ter kmalu izenačil. Toda že dve minuti navrh so gostje zadeli odločilni gol. Dobrla vas - Grebinj 0:5-V 1. polčasu bi tokrat Dobrolčani morali zadeti en ali drugi gol, toda stoodstotne priložnosti so ostale neizkoriščene. Po izključitvi legionarja V. Muharemoviča (53.) pa je domača ekipa popolnoma razpadla ter prejela gol za golom. Sedaj samo še čudež lahko reši Dobrolčane pred izpadom... Sele - Galicija 6:0 - V 1. polčasu so se gostje iz Galicije še dobro branili, toda v 2. polčasu so kmalu razpadli. Čeprav so Selani tokrat priložnosti dobro izkoristili, bi bila možna celo višja zmaga. Branil je tokrat branilec Siegfried Užnik, kajti standardni vratar Erich Oraže je bil operiran na kolenu. On izpade za celo vigred. Sele: vratar E. Oraže operiran, nadomešča ga branilec Užnik E. Oraže Ze dalj časa je trpel vratar Selanov E. Oraže bolečine v kolenu (menisk), pretekli teden pa je moral na operacijo. Zanj je sezona mimo, kajti pavzirati mora najmanj dober mesec. Ker Selani nimajo rezervnega vratarja, je moral na tekmi proti Galiciji kratko malo branilec S. Užnik v gol. Le-ta pa je nalogo dobro izpolnil, čeprav v preteklosti nikoli ni bil vratar. Sedaj mora braniti do konca prvenstva. S. Užnik Naslednji kron: Št. Andraž - Sele (v nedeljo ob 17.30) - Možnosti Selanov za osvojitev 1. mesta so le še skromne, kajti odvisne so od drugih ekip. Le če vodeči ekipi iz Vovber in Podkrnosa v tem ali v prihodnjem krogu spodrsneta, obstaja še mala priložnost. Vsekakor morajo Selani na tujem premagati St. Andraž, izguba točke bi hkrati skorajda pomenila konec sanj o 1. mestu. Selani bodo nastopili v popolni postavi, manjkal bo le standardni vratar E. Oraže. Grebinj - Šmihel (v soboto ob 18. uri) - Cim dlje traja prvenstvo, tem slabši so nastopi Šmihelčanov. Tako so na zadnji tekmi proti Št. Andražu nadvse razočarali ter podlegli celo na domačem igrišču. Če se njihova igra in predvsem odnos nekaterih igralcev do nogometa ne bo izboljšal, jim grozi v Grebinju ponoven poraz. Železna Kapla - Frantschach (v soboto ob 17. uri) - Na domačem igrišču so Kapelčani prava trdnjava, to naj bi spoznali tudi gostje iz Frant-schacha. Ekipa trenerja Germadnika je sicer v dobri formi, toda manjkajo ji pravi cilji. Labot - Dobrla vas (v soboto ob 16. uri) - Dobrolčanom pomaga le še zmaga. 19 Šport Trener SAK dr. Ramšak pred odločilnim krogom prvenstva optimističen „10 točk v 4. krogu zadostuje za 1. mesto!“ SAKU V soboto predodločilna tekma proti Voitsbergu o tekmi proti Traunu se je vsem J pri SAK odvalil kamen od srca, saj je ekipa silovito pokazala, ■ da le še zna igrati nogomet. Zmaga 6:0 je prav gotovo izreden rezultat, toda previsoko ga ne smemo ocenjevati (Traunu sta manjkala standardni vratar in libero). Že v prihodnjem krogu, na za izid prvenstva pomembni tekmi proti Voitsbergu, se bo videlo, ali se je SAK zopet popolnoma ujel. Trener dr. Ramšak: „Igralci so zopet samozavestni in izredno razpoloženi, zato se prav veselimo te tekme!“ Se dobro jim je v spominu jesenska tekma na tujem proti Voitsbergu, ko so sicer podlegli s 3:4, toda odigrali vrhunsko tekmo (bil je edini poraz SAK v 1. krogu prvenstva). SAK bo nastopil v isti postavi kakor proti Traunu, torej zopet z liberom Wölblom, ki se na tej Poziciji iz tekme v tekmo stopnjuje. Pred tekmo proti Traunu so igralci obljubili Alojzu Sadjaku zmago kot darilo za rojstni dan (obljubo so uresničili), v Voitsbergu jo želijo podariti Robertu Škofu, ki je rojstni dan slavil ta teden. Bomo videli, ali bodo tudi to obljubo uresničili! „10 točk v 4. krogu zadostuje za 1. mesto,“ ugotavlja trener dr. Ivan Ramšak. To se pravi, da SAK na zadnjih sedmih tekmah ne sme več kot dvakrat podleči ali igrati štirikrat neodločeno. Nedvomno težka naloga, saj tabele prvih treh krogov kažejo, da SAK iz kroga v krog malenkostno nazaduje. Toda žreb v 4. krogu mu je naklonjen, saj že na domačem igrišču samem lahko zbere 8 točk. Tonči Blajs je na tekmi proti Traunu še posebej blestel. Nasprotnik ga nikoli ni znal zaustaviti. Že v 1. minuti (slika zgoraj) so se igralci SAK veselili prvegagadet-ka Maria Pihornerja. s|iki Ni/Fera.,. ''sak. 1. SAK 2. VSV 3. Voitsberg Marchtrenl' 5. WAC 6. Traun 7- LUV Graz t- LUV Graz 2. SAK 3. Voitsbera 4. WAC 5. VSV 8. Traun 1. WAC 2. Marchtrenl 3. SAK 4. VSV 3- Voitsbera 8. Traun 7- Donau Lire 8' LUV Graz 1. krog 7 5 11 14:5 11 7 5 0 2 15:6 10 7 5 0 2 15:9 10 7 4 1 2 9:7 9 7 3 1 3 10:6 7 7 3 1 3 10:8 7 7 1 0 6 4:15 2 7 0 0 7 6:27 0 2. krog 7 5 0 2 12:9 10 7 4 1 2 13:9 9 7 4 1 2 15:13 9 7 2 3 2 16:12 7 7 2 2 3 11:13 6 : 7 2 1 4 8:11 5 ; 7 1 3 3 6:9 5 7 1 3 3 7:12 5 3. krog 7 4 3 0 16:5 11 ; 7 3 2 2 16:11 8 7 3 2 2 15:11 8 7 3 2 2 7:9 8 7 2 3 2 11:6 7 7 1 4 2 6:12 6 : 7 1 2 4 5:13 4 7 1 2 4 8:17 4 11,9,8,... upamo, da se nazadovalna serija točk SAK ne bo nadaljevala v četrtem in odločilnem krogu prvenstva. Kar tabele še posebej dobro prikazujejo, je, da je SAK v I. krogu prejel komaj 5 golov, v 3. krogu pa kar II. Sklep; obramba ali defenziva celotne ekipe se mora stopnjevati. Naraščaj SAK Derbiji Pliberk - SAK pri naraščaju V znamenju derbijev SAK - Pliberk je bil ta krog. Tokrat Sakovci Pliberčenom niso pustili nobenih možnosti. U 14 (trener Christi na Lopinsky) je zmagala 6:0, U 10 (trener Pavel Steki) pa 5:0. Ze svoj 136. gol v prvenstvu je dala ekipa SAK U 12 I (trener Silvo Kumer) iz Vidre vasi, ki vodi v velikovškem okraju s petimi točkami prednosti. SAK U 16 - VSV 2:3 (Oraže, Kesselbacher); Pliberk U 14 - SAK 0:6 (Nabernik 2, Niemz 2, Teše-vič, Kojič); SAK U 12-Klopinj8:1 (Paril 3, Meklm 2, Zidej, Krajger, Kramar); Tinje U 12 - SAK I 1:3 (Zidej, Krajger, Partl); Škofiče U 12 - SAK II 4:3 (Querer, Polanšek, Ogris); SAK U 10 I - Pliberk 5:0 (Olip, Messner Riedl, Partl, Kojič); Welze- negg U 10 - SAK II 4:2 (Romano 2); SAK U 8 I Celovec je zmagala na turnirju v Celovcu, SAK U 8II Pliberk je v jakostni skupini dosegla (tokrat za Globasnico) 2. mesto, kljub temu vodi na lestvici. SAK U III St. Primož se je tudi v drugem turnirju zadovoljil s 5. mestom. ja: za materinski dan najmlajši \K U 16 - SV Spittal (v petek, ob 18. 15 Kbšatovo igrišče); SAK U 14 - Ruda (v soboto, ob 18.00 v Vidri vasi); SAK U 12 I - Sinča vas (v petek, ob 18.00 v Vidri vasi); SAK U 12 II -Bistrica (v petek, ob 17.00, Košatovo igrišče); SAK U 10 II - KAC (v petek, 16.00 Košatovo igrišče); Važenberk U 10 - SAK I (v petek, ob 17.00). Tekme tega kroga (U8) ne igrajo. SAK 18. 15 Košatovo ic Voitsberg-SAK v soboto, 13. maja ’95>^s« v Voitsbergu 20.000.-šilingov za SAK so na Radi-šah nabrali Radišani Šimej Ogris (drugi z leve), Rudi Lampich-ler (tretji z leve) in Tomi Rogavnik (manjka na sliki). Po tekmi proti Traunu so izročili ček predsedniku SAK dr. Rolandu Grilcu in trenerju dr. Ivanu Ramšaku. Prisrčna hvala! V soboto proti prvemu Ekipa trenerja Kreutza je preteklo nedeljo tekmo proti Pošti pričakovano dobila z 2:1, sedaj pa s polno paro tečejo priprave na prihodnjo tekmo proti prvemu na lestvici iz Borovelj (v soboto ob 16.15 uri na igrišču DSG Borovelj). Sekcijski vodja SAK II Mirko Isopp: „Ker je naš cilj v tem delu prvenstva ostati neporaženi - doslej smo oddali točko le proti Hodišam (1:1) - moramo točkovati tudi proti Borovljam. Sicer bo težko, a kljub temu sem optimističen. V primeru zmage pa bi postalo prvenstvo zopet napeto!“ SAK-Pošta 2:1 (1.-0) SAK II: Smrečnik 3, M. Blajs 4, Tolmajer 4, Mesner 3, Kreutz 4 (85 Kampusch 0), Kordesch 3. Marko Nachbar 3, Razdevšek 3, S, Sienčnlk4, Mandl 3, Hermansky3; Igrišče ASV: 100 gledalcev Sodnik: Rus (povprečen) Strelca: Kordesch (18.), Mandl (61) 2. RAZRED E: 1. DSG Borovlje 2. Ochsendorf 3. SAK II 4. Hodiše 5. Grabštanj 6. KAC 7. HSV 8. Žihpolje 9. Donau 10. Kriva Vrba 11. Pošta 12. Poreče 18 14 3 1 55:7 31 18 11 5 2 34:12 27 18 13 1 4 41:20 27 18 10 3 5 41:18 23 18 9 3 6 36:17 21 18 8 5 5 28:22 21 18 6 5 7 26:32 17 18 5 4 9 16:24 14 18 5 3 10 28:37 13 18 5 2 11 20:47 12 18 1 4 13 13:48 6 18 1 2 15 5:59 4 SAKI To je bil zopet naš „stari“ SAK Videli smo SAK, kakršnega smo bili navajeni v jesenskem delu prvenstva. Moštvo trenerja Ivana Ramšaka je od prve minute naprej igralo napadalno, kljub temu pa ni zanemarjalo obrambe. Trije igralci pa so v nasplošno dobri ekipi še posebej izstopali: napadalec Mario Pihorner (dal je tri zadetke), sredinski igralec Marjan Šmid (je izvrstno vodil režijo ter zadel prvi zadetek v tej sezoni) in branilec Tonči Blajs (bil je najbolj aktiven igralec na igrišču, čudovito je pripravil prvi gol SAK). SAK-Traun 6:0 (2:0) SAK: Preschern 4, Wölbl 5, Blajs 5, A. Sadjak 5, Škof 4, S. Sadjak 4, Šmid 5, Sumberac 4, Eberhard 4, Lippusch 3 (68. Paulitsch 0), Pihorner 5; Igrišče ASV: 350 gledalcev Sodnik: Schrittwieser (brez napake) Strelci: Pihorner (1., 51., 54.), Eberhard (60., 87.), Šmid (12.) Regionalna liga - sredina SAK Voitsberg WAC VSV Marchtrenk Traun 7. LUV Graz 8. Donau Linz 4 5 4 6 7 5 4 7 6 7 8 8 212 315 42:25 (+17) 28 41:28 (+13) 26 42:23 (+19) 33:28 (+5) 31:27 (+4) 23:32 (-9) 24:41 (-17) 19:51 (-32) I Rezultati 21. kroga: SAK - T raun 6:0, D. Linz • WAC 1:1, LUV Graz - VSV 3:0, Marchtrenk ■ Voitsberg 2:1; I 22. krog (13./14. maj): Voitsberg - SAK, WAC -LUV Graz, Marchtrenk - Donau Linz, VSV - Traun; I Lista strelcev SAK: Wolfgang Eberhard 15 Mario Pihorner 9 Hermann Lippusch 7 Christian Wölbl 4 Marjan Sadjak 3 Christian Petsobenig 1 Robert Škof Valdi Sumberac Marjan Šmid 1 Dobrodelni koncert: „Zoper nasilje“ ... se je glasilo geslo od socialdemokratskega ženskega gibanja pripravljene prireditve za boljše sožitje, večjo strpnost in akceptanco nasploh. Prireditev se je odvijala pretekli petek v celovškem mestnem gledališču. Med nastopajočimi sta bila mdr. zelo znana avstrijska gledališčna pevka in igralka Lucia Nistler in koroški zbor Podjuna Pliberk. S tematično primernimi besedili, ki so prisilili h kratkemu premisleku, sta prireditev zelo posrečeno in sveže povezovali predstojnica socialdemokratskega ženskega gibanja Melitta Trunk in tajnica Christiane Ogris. Izkupiček je bil podarjen središču za varstvo otrok in hiši za ženske v Celovcu. VAS SKOK V KAM ■ --- ' Tu otoškem, v zadn'em PSOOAJAUCA GOSTIM , «ODSWEWWH siv ^Ui SlgÜSSSi vodenju so lov: rrl TUflU 11 ll ll m liMM—1 RUTAR EBERN DORF-VILLACH-ST. VEIT RUTAR JE VAŠA KARIERA CENTER HOROSKOP TEDNA Janko Zwitter (bik) roj. 12. 5.1946 Kreposti: diplomacija, treznost, borbenost Slabosti: nezanesljivost, nezaupljivost, nečimrnost Nekateri si domišljajo, da vas dobro poznajo, to pa je velika pomota. Ker mislite vedno strateško in se položaj stalno spreminja, spreminjate z njim tudi svojo strategijo. Zato gredo pametni z vami raje kupovat konje, kakor da bi jih z vami šli krast. Čeprav ste izredno borbeni, se ne lotite nobene stvari, če niste stoodstotno prepričani, da boste na koncu tudi zmagali. Ker ste človek, ki naredi enako dobro figuro v hlevu kot na političnem parketu, veste, da je upravičeno, če vas ljudje hvalijo. Zavedate se namreč, da je potrebno iz vsake stvari iztržiti najboljše, ne glede na sredstvo, ki ga pri tem človek uporablja. Štefan Gregorič, Mala vas Če se pije dobro domače vino, je to vsekakor zdravilo. Ljudje, ki redno in zmerno pijejo vino, so bolj zdravi kot drugi, ki ga popolnoma odklanjajo. Kdor prenese, ga lahko popije brez posledic tudi 1 liter dnevno, v vinorodnih krajih to ni redkost. Osebno sem velik ljubitelj slovenskih kakovostnih vin. Bernhard Olip, Humče Vsak dan po 1/4 vina gotovo ne more biti zdravo, čeprav sem ljubitelj vina. Predstavljam pa si lahko, da je dvakrat tedensko po 1/4 dobrega vina koristna in zdravilna stvar. Tudi če ga kdaj več popiješ, ne škodi. Nevarno pa je, če ga kdo dnevno pije in tako lahko postane odvisen od alkohola. Hermann Germ, Nonča vas V zmerni obliki vino gotovo da čilost in zdravje. Za mejo mora vedeti vsak sam. Kakor dolgo se ima človek sam v rokah, vino ni nevarno, sicer pa je lahko korak k alkoholizmu zelo majhen. Na zdravje piti ne pomeni nujno, da človeku potem gre bolje, kar potrjuje verz: „Celo noč so na zdravje pili, zjutraj so pa bolni bili.“ 1/4 vina dnevno - zdravilo ali že alkoholizem Pripravil Silvo Kumer Franc Vauti, Klopinj Kdor se drži mere 1/4 lira dnevno, še živi zdravo. Problem nastane, če prične „steklenica klicati“, potem je to že alkoholizem. Doma v kleti imam 40 litrov vina, ki sem ga letos sam proizvedel iz domačega grozdja, in se že veselim, ko bom s prijatelji prvič odprl sod in ga pokusil - seveda samo v meri, ki velja za še zdravilno. Marija David, Vogrče 1/4 litra dnevno je na vsak način zelo zdravilno, to potrujejo različne medicinske raziskave. Tako naj bi bil pri teh ljudeh za 50% manjši ri-ziko za srčno kap. Težave lahko nastanejo edinole pri ljudeh, ki ne vedo, koliko je 1/4 litra. Če me vprašate za nasvet, še posebno priporočam dnevno 1/4 ribezovega vina. Mihi Miškul-nig, Branča vas Osebno skoraj sploh ne pijem alkohola. Kljub temu si lahko predstavljam, da so dve do tri osminke tedensko zdravilne, več pa je že nevarno, da se ga človek navadi. Kar se tiče alkoholizma, pa je treba ugotoviti, da alkohol ni največji problem, ampak človek sam, ki ne pozna mere.