GALERIJA KEMIJSKEGA INŠTITUTA

Rdeče in belo

Marin Berovič

Marin Berovič je nekakšen moderni “uomo univerzale”, kajti njegovi talenti, zanimanja in tudi njegovi zelo visoko profesionalni dosežki segajo tako v področja likovne umetnosti, znanosti, ukvarja se z glasbo in celo enologijo, ki je sploh njegova velika strast. In četudi je razstava postavljena v znanstveno inštitucijo, v kateri je Marin Berovič tudi delal kot raziskovalec oziroma znanstvenik, se bom skušal v tem kratkem tekstu posvetiti predvsem njegovemu slikar-skemu, umetniškemu opusu s poudarkom na zadnjih delih, ki jih razstavlja tokrat.

Veliko število slikarskih del, ki jih je razstavljal po Sloveniji in Evropi na več kot šestdesetih samostojnih predstavitvah, nosi sled njegovega zanimivega razvoja- od začetnih slikarskih del, v katerih se je preizkušal v iskanju razmerij med nadrealističnimi in realističnimi krajinskimi motivi, pa preko obdobja, pri katerem se je njegovo delo v veliki meri abstra-hiralo, vse do vrnitve h krajini, ki je očitno nekakšna stalnica, nekakšno osnovno inspiracijsko jedro njegove umetniške dejavnosti.

Cikel slik, ki se veže na izredno zanimivo krajino Rdeče doline, 3

Dongchuan v Yunnanu na Kitajskem, združuje te elemente, ki jih Marin združuje že od mladosti in sicer močan kolorit izredno precizno postavljenih kontrastov barv, močnih razmerij med linijami in ploskvami, iskanje ravnotežja med večjimi obliko-vnimi težišči in morda še najbolj pomembno: med tem, da gre za oster kontrast med realističnimi, skoraj hiper-realističnimi deli slik, ki se pojavljajo kot ozadja in med deli, ki so zaradi tega hiper-realističnega učinka ozadij videti, kakor da bi šlo za pobarvanko, ki smo jo položili na fotografijo.

Ta oster rob med nadrealistični elementi močnih barvnih linearnih ploskev, ki se znajdejo v hiper-realističnih okoljih skoraj fotografsko natančno naslikanih gora in oblačkov na nebu je podoben ostremu robu iz slik, kakršne poznamo iz Marinovih precej starejših del, ko na primer po skoraj fotografsko natančno naslikanem trgu v Novem mestu teče reka ali po ulicah v zraku plavajo ribe... Skratka: tak oster rob realizma in nadrealističnih elementov zbudi v nas podobna občutja odlepljenosti, neke breztežne, nerealne izkušnje.

Toda začudenje in nejevera je še večja, ko izvemo, da te pokrajine dejansko sploh nimajo nadrealistične komponente in 4



5



6



7

so narejene po fotografijah. Namreč fotografije teh pokrajin iz Dongchuana, ki so prišle v medije in na sploh v zavest zahoda šele v 90tih letih 20. stoletja, nas presenetijo, saj lahko vidimo, da taka krajina dejansko obstaja in da so Marinove slike v bistvu klasične realistične krajine, narejene po fotografijah, kakor je bilo to v navadi že konec 19. stoletja (Sejalec je pri nas najbolj znan primer).

Marin torej izkoristi klasični medij slikarstva in dostopnost nenavadne krajinske izkušnje skozi fotografijo za to, da v svojem delu izostri naš pogled na barve, razmerja med ploskovitim modernističnim poenostavljenim abstrahiranjem in realistično izkušnjo krajine v takem razmerju, skozi katerega se nam narava zopet pokaže kot neskončen vir novih in novih interpretativnih možnosti, kot “večna učiteljica”, kakor je to lepo povedal DaVinci.

Jiři Kočica

8



9



10

M Marin Berovič, akademski restavrator in konservator specialist, je 1979 magistriral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1984 je magistriral na specialki za restavratorstvo in konservatorstvo na Akademiji za likovno umetnosti v Ljubljani, 1986 pa še doktoriral iz področja kemijske tehnolgoije. Od 1996 do 2016 je predaval kot redni profesor biotehnologije in biokemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in biotehnični fakulteti, hkrati pa je bil redni profesor na oddelku za restavratorstvo Akademje za likovno umetnost in oblikovanje. V času od 1994-2007 je predaval kot profesor likovne tehnologije tudi na visoki šoli za slikarstvo.

Za sabo ima 64 samostojnih razstav in več kot 120 sodelovanj na skupinskih razstavah. Dolga leta je vodil galerijsko dejavnost na Kemijskem inštitutu. Čeprav je v tem kratkem kata-logu poudarek na njegovem likovnem delu, ne moremo mimo dejstva, da je Marin Berovič član New York Academy of Science in da ima za sabo tudi kariero znanstvenika ter predavatelja, o čemer več na njegovi spletni strani: www.marin-berovic.si Je dolgoletni član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ZDSLU in Društva likovnih umetnikov Ljubljane DLUL.

11



Od 8 6. do 30. 7. 2018

Kustos, spremno besedilo in oblikovanje: Jiři Kočica Spletna brezplačna izdaja, 2022

URL: https://www.ki.si/o-institutu/galerija/marin-berovic-rdece-in-belo-junij-2018/

CIP: Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 93224963 ISBN 978-961-6104-70-8 (PDF) Kemijski inštitut

National Institute of

Hajdrihova 19, Ljubljana

Ljubljana, Slovenija

Chemistry, Slovenia

www.ki.si / 01 47 60 200