v v 
Maja SUNCIC SIMBOLIKA POSTELJE V 
EVRIPIDOVI ALKESTIDI 
Izvleček 
Postelja se v grškem imaginariju izpisuje 
kot podoba, kije neposredno povezana z 
različnimi institucijami in s konceptom 
ženskega. V Evripidovi Alkestidi postelja 
predstavlja mesto menjave materialnih in 
simbolnih vrednot. Sistem inverzije moš-
kega in ženskega je materializiran v po-
stelji in omogoča tako Alkestidi kot Ad-
metu, da prestopita tradicionalne meje 
spolnih vlog. Admetu Alkestidina poste-
lja prinaša legitimnost in suverenost v oj-
kosu in v polis, medtem ko Alkestidi smrt 
zaradi postelje omogoča prestop meja oj-
kosa ter tako kleos v pesmi in pravico do 
napisa na nagrobniku. 
Abstract 
In the Greek imaginary the concept of 
bed is associated with various institutions 
and especially with the feminine. In Eu-
ripides' Alcestis bed represents the place 
of exchange of material and symbolic va-
1 ues. The system of reversals of gender 
roles is materialized in the bed and al-
lows both Alcestis and Admetus to trans-
gress the traditional gender roles. Adme-
tus bas to recover his sovereignty and aut-
hority in oikos and in polis though Alce-
stis' bed, whereas with her death in bed 
Alcestis surpasses the traditional femini-
ne role, obtaining kleos in poems and an 
inscription on her grave. 
Materializacija simbolnih pomenov 
Postelja se v grškem imaginariju izpisuje kot podoba, ki je neposredno 
povezana z različnimi institucijami in praktikami vsakdanjega življenja v 
stari Grčiji ter predvsem s konceptom ženskega. Prek postelje se vrši »trgo-
vina« z ženskami, kajti ženska je za Grke predmet menjave: žensko dobi 
moški kot nagrado na agonu1, kot bojni plen, darilo ali menjavo med raz-
ličnimi družbenimi skupinami2. Ko žensko dobi, jo kot priležnico ali pa 
kot zakonsko ženo pelje v posteljo. Finley~ je opomnil na potrebo arhaične 
kulture, da vsako vrednost prevede v materialni predmet: v mitu je poste-
1 Apoll. 1.9.15: v mitu je Alkestida nagrada na poročnem tekmovanju; Eur., Alc. 1025, 
1028, 1035: Heraklesjo dobi kot nagrado na atletskem tekmovanju. 
2 Benveniste, 1969, str. 239-244; Schaps, 1979, str. 25-60, 74-88; Vernant, 1974a; Gould, 
1980; Foley, 1981, str. 129-132; Gernet, 1982;Just, 1989, str. 40-75; Rabinowitz, 1993, 
str. 3-9; Wohl, 1998, str. xiii-xxxvii. 
3 Finley, 19792, str 123. 
Keria III - 1 • 2001, 35-50 
36 Keria III -1 • 2001 
lja simbolizirala zakonsko zvezo, pogodbo med možem in ženo, bila preiz-
kusni kamen ženske vrline, kos pohištva v osrčju ojkosa - ginajkejonu, me-
sto reprodukcije legitimnih državljanov, mesto ženske in tudi moške iden-
titete, konzumacije poroke. Podoba postelje je tako neposredno povezana 
z imaginarijem ženske, ki prek postelje konstruira žensko in moško identi-
teto: postelja je ključna podoba, s katero so povezane institucije, ki defini-
rajo spolno razliko. Pomen postelje je izražen navzven in navznotraj, kajti 
postelja definira stabilnost in suverenost ojkosa (notri) in prek tega daje 
moškemu identiteto v zunanjem svetu. Moški po Odisejevem vzoru s sim-
bolom postelje preizkušajo žensko. Postelja je predmet, kos pohištva, ki se 
nahaja v zadnjem delu hiše, v ženskih prostorih, v sami notranjosti, kamor 
ne more kdor koli vstopiti ali vdreti. Glede na njeno nepremičnost in cen-
tralno pozicijo v hiši lahko posteljo primerjamo tudi s Hestijo4: ženska je 
varuhinja Hestije, domačega ognjišča, h kateremu se s poroko integrira -
integrira pa se prek postelje, torej s poroko. 
Ob branju Alkestide hitro ugotovimo, da ima postelja pomembno me-
sto. Alkestida zapusti svojo posteljo in umre, vendar zaveže Admeta, da 
mora spoštovati njuno »pogodbo« kljub temu, daje ona mrtva. V roman-
tični interpretaciji je Alkestida vzorna žena, da si boljše moški ne more 
želeti, Admet pa surovi monstrum. Na prvi videz je takšna interpretacija 
mamljiva, saj bi s tem imeli potrdilo, da je tudi v antiki bil maksimalen 
dokaz ljubezni v tem, da za nekoga daš svoje življenje (daje tisto, kar je 
najbolj vredno"). Z demonizacijo Admeta in glorifikacijo Alkestide pa za-
nemarimo dejstvo, da po vsej verjetnosti ravnata v prepričanju, dajima bo 
takšno dejanje prineslo največjo korist6• Ali Alkestida res poskuša s poste-
ljo obvladati Admeta, si pridobiti pravico do vstopanja v transakcijsko veri-
go menjave uslug in daril, si pridobiti xMoc;, si pridobiti pravico do hoplit-
sko-epskega opisa svoje vrline? 
Admet ima rad življenje in njegova ljubezen do življenja je upraviče­
na7 -vsaj kar se razmerja do materialnega sveta tiče: uživa privilegije (suve-
ren, kralj) in naklonjenost bogov-Apolon mu je kot zahvalo za izredno 
gostoljubnost zagotovil, da mu ni potrebno umreti, če najde koga (nado-
mestno truplo, zamenjavo), ki želi/hoče umreti namesto njega. V drami je 
poudarjenoAlkestidino hotenje, da umre8 (Wt:Aw, 17, 153-155). Alkestida 
4 Eur„ Alc. 162. Vernant, 1988a: Hestija (v paru s Hermesom) predstavlja moč stalno-
sti in tezavrizacije (str. 197). Hestija kot skupno ognjišče hkrati predstavlja center 
polisa in simbol enotnosti med državljani. (str. 187); Katz, 1991, str. 180; Gernet, 
1982b. 
5 Benveniste, 1988, str. 347. Eur„ Alc„ 301. 
" Glej Postelja in ženska slava. 
7 Eur„ Alc. 691, Feres Admetu pravi, da tudi sam rad živi. 
8 Koncept lahko povežemo s hoplitskim imperativom »lepe smrti«: Thanatos/Smrt 
ubija z mečem: Eur„ Alc„ 74-76, 118, 225. Umreti od meča zaznamuje moško smrt, 
Maja Sunčič, Sirnbolika postelje v Evripidovi Alkestidi 37 
je pripravljena umreti namesto njega (np6, 1.mE:p, 7tEpl, &vn!'), vendar ji 
mora priseči, da se ne bo znova omožil, da ne bo druge ženske pripeljal v 
njeno posteljo (1055-1056), da otrokom ne bo pripeljal hudobne mačehe 
(306-311) in da bo njuni otroci (oziroma sin) dediči (305). Admet privoli, 
vendar se ravno s tem odpove radostim življenja: odpove se tudi glasbi in 
banketom ( 343-344), ki jih je kot suveren dolžan prirejati, odpove se vese-
lju (347), odpove se posteljnim radostim, kjer bo zdaj ležal mrzel pred-
met, narejen po Alkestidini podobi (343-353). Ko vztraja pri vdovstvu in 
nereguliranem žalovanju, pristane na za Grke patološko stanje, celibat, 
vztrajati mora v zakonu (=sobivanju) z mrtvo Alkestido, namesto da bi se 
znova poročil in izpolnjeval svojo dolžnost produkcije državljanov v poste-
lji. Vprašanja o izpolnitvi prisege Alkestidi so sicer na mestu, vendar na 
njih ne moremo odgovoriti, ker se Alkestida na Admetovo srečo vrne in ga 
odveže prisege. Alkestida se vrne kot predmet menjave med gostinskima 
prijateljema Heraklom in Admetom. Molk še bolj poudari njen status, ko 
jo Herakles nemo odda (h~ocr~c;) v roko Admetu, kjer gre za simboliko 
poroke (xdp &nt XO(pnou). 
Alkestidi postelja (=zakon) prinese smrt, saj se odloči, da bo umrla 
namesto svojega posteljnega tovariša. Admetu postelja (=zakon) prinese 
življenje, ki mu ga formalno podari Alkestida, vendar mu to življenje na 
nek način tudi vzame, saj ga zaveže, da ne bo z nobeno žensko več delil 
postelje, da ne bo več imel otrok, zanj postelja simbolizira smrt- čeprav bo 
formalno živ. Drama je napisana kot paradigma moške ~EVlO(, zato lahko 
»srečen konec« 10 razumemo v tem kontekstu - zdi se, daje zaključek ugo-
den za vse. Vsi so postavljeni na svoje mesto: predvsem Alkestida se maksi-
malno približa definiciji idealne ženske, saj molči inje predmet menjave, 
čeprav glas o njej daleč nese, med moškimi akterji pa so utrjeni menjalni 
odnosi. Vendar vprašanje poraza ali srečnega konca zanemarja celoten 
spekter interpretacij, ki se med drugim vežejo na vprašanje ženskega, in-
stitucij in instrumentalnosti postelje v drami. Proti srečnemu koncu govo-
ri tudi Alkestidin molk 11 : Alkes tida bo spregovorila čez tri dni, ko bo konec 
gledališkega festivala ter bo njen molk simboliziral žensko v vsakdanjem 
življenju. 
Loraux, 1985, str. 33, 36. Hkrati je treba poudariti, daje privolitev pogoj za uspešno 
žrtvovanje. Loraux, 1985; Rabinowitz, 1993, str. 68. 
" Eur., Alc. 16, 37, 155, 178, 282-283, 284, 433-434, 460-463, 620, 682, 698, 1002. 
10 O »Srečnem koncu« glej Burnett, 1971; Halleran, 1982; G. Smith, 1982; Rehm, 1994, 
str. 95-96. Drugačne interpretacije von Fritz, 1965; Nielson, 1976; Kot, 1974. 
11 Riemer, 1989, str. 93-103; Wolf, 1998, str. 150-151, 255, op. 91. 
38 Keria III - 1 • 2001 
Postelja kot simbol ženskega 
Simboliko postelje vpelje Homer v Odiseji, kjer igra pomembno vlogo pri 
Odisejevem povratku - šele prek postelje se vzpostavi njegova vladavina, s 
tem, da ga Penelopa prek »znaka« na postelji prepozna kot Odiseja, svoje-
ga soproga in kralja na Itaki12• Preizkušnja je v tem primeru obojestranska, 
saj tudi Odisej Penelopo preizkuša s posteljo: nepremičnost postelje mu 
pomeni Penelopino zvestobo13• Ženska je v grškem imaginariju povezana z 
idejo nepremičnine 14, zato mora njena zvestoba biti prevedena v nekaj nje-
nemu statusu odgovarjajočega -v posteljo 15, kije nihče ne more in ne sme 
premakniti. Iz Odisejevih besed spoznamo večplastnost postelje, kinika-
kor ni zgolj izjemen obrtniški izdelek, ampak je poln simbolnih pomenov. 
Estetičnost poveča vrednost predmeta, ki je namenjen vsakdanji rabi in 
hkrati predstavlja »talisman moči« 1 <i. Ker je postelja v imaginariju označe­
na beseda, gledalec ve, kdaj gre za »dobro« ali »slabo« posteljo. Gledalec 
pozna zvesto Penelopino posteljo, nezvesto posteljo Klitajmnestre, zato ga 
omemba postelje v tragediji spomni na znan vzorec. Postelja predstavlja 
otipljivo vez, materializacijo simbolnega, ki veže junaka s svetom drugih 
junakov. 
Tako v Odisejevem kot tudi v Admetovem primeru predstavlja poste-
lja simbol zvestobe: Odisej zahteva od Penelope zvestobo kljub svoji dvaj-
setletni odsotnosti (sam ima seksualne odnose z drugimi ženskami, npr. s 
Kirko, s Kalipso itd.). Odisej zahteva ekskluzivno pravico do Penelopine 
postelje(= zvestobo), ki naj pripada samo in izključno njemu. V Alkestidi 
gre za inverzijo, saj je Admet tisti, od katerega Alkestida zahteva ekskluziv-
nost postelje, v katero ne sme pripeljati nobene ženske, čeprav je sama 
mrtva. Alkestida v drami prevzame moško vlogo17, medtem ko Admet ved-
no bolj prevzema žensko vlogo18• 
12 Vernant, 1974a, str. 81. Suverenost prek postelje, str. 77. 
13 Hom., Od. 23.184-204. 
14 Scheid, 1994, str. 89: ženska je v aktu poroke mobilni element, ki vzpostavlja vezi 
med družbenimi skupinami. Kot nevesta gre ženska iz očetove hiše v soprogovo 
hišo, kamor se inkorporira. Vernant, 1974a, str. 62: ženske so del prefinjene druž-
bene trgovine med družinami z namenom ustvarjanja vezi solidarnosti. Vernant, 
l 988a, str. 170. 
15 Scheid, 1994, str. 103: poročna darila so del XEL[L~ALtx, »premičnega bogatstva«, ki 
so postavljena v i}ci).rxµoc;, v notraajost hiše, kjer se nahaja tudi (zakonska) postelja. 
Nasprotje med moškim in ženskim je izraženo tudi v np6~rxcrLc; : XEL[L~AWV, iz xdµrxL, 
ležim. Ženska je tista, kije povezana z nepremičnim, tistim, ki leži in tudi s posteljo. 
Formula XEL[L~ALtx xc:hrxL: Hom., Il. 6.47; 23.618; Od. l.312ff; 21.9. 
Hi Zeitlin, 1996, str. 20. 
17 V odvisniku se na Alkestido nanaša z moškim členom: 49, 76, 381, 527, 530. Wolf, 
1998, str. 249, op. 36. 
18 Eur., Alc. 377, Admet je mati otrokom; 381: čas bo omehčal Admeta (mehko = 
Maja Sunčič, Simbolika postelje v Evripidovi Alkestidi 39 
Vprašanje moške in ženske zvestobe je odvisno od asimetrije med moš-
kim in žensko, tako je tudi definicija zvestobe in posteljne ekskluzivnosti 
ravno tako asimetrična. Admetova zvestoba Alkestidi kratko traja, saj ga 
Herakles prisili, da sprejme skrivnostno žensko pod pajčolanom kot dari-
lo1!1. V grškem imaginarijuje zvestoba postelji za moške drugače definira-
na kategorija, saj je odvisna od spolne vloge moškega, ki deluje navzven in 
je različen od ženske, katere delovanje je vezano na notranjost, na ojkos. 
Sklepanje vezi, bodisi političnih ali prijateljskih, je v tem primeru ozko 
povezano z menjavo žensk med moškimi20 • Menjava žensk ali celo trgovina 
z ženskami je neposredno povezana s seksualnostjo in institucijami, ki se 
materializirajo v postelji kot ključni ideji. Ženske aktivno ne sodelujejo v 
menjavi moških, zato je tudi vprašanje ženske zvestobe definirano v tej 
luči: ženska je lastnina moškega. 
Instituciji poroke in vojne odločilno definirata moško in žensko v grš-
kem imaginariju: kar je za moškega vojna, je za žensko poroka21 • Nicole 
Loraux razvije institucionalno komplementarni par poroka-vojna v junaš-
kem smislu ter postulira par postelja-vojna. Plutarh namreč pravi, da v skla-
du s špartanskim imperativom dobijo nagrobni napis samo tisti, ki padejo 
v vojni in ženske, ki so umrle v postelji22 • Za moškega je lepa smrt hoplitska 
smrt, za žensko pa smrt v postelji-Alkestidaje torej idealni primer. Moški 
umira v vojni, da bi ohranil n:oALi; (zunaj, politično), Alkestida pa kot žen-
ska umira, da bi rešila ojkos (notri) in s tem tudi zunaj in politično23 • S 
tega vidika je Alkestida tragedija ojkosa, ltjer se ojkos kaže kot institucija v 
političnem smislu, saj notranjost definira zunanjost, torej politično oziro-
ma politično znotraj domačijskega24 • Drama se začne z besedo owµot, owµot 
ali oTxoi; sta omenjena desekrat v prvih 76 verzih in več kot osemdesetkrat 
v celotnem besedilu2", medtem ko sta v drami samo dve neposredni omembi 
n:oALi; (156, 553). Izpostavljen je pomena ojkosa, institucije zakona in ma-
terinstva, ki sta vpisani v podobi postelje,je v Alkestidi povezano z inverzijo, 
ki je pomembna značilnost grškega gledališča. Inverzija je značilna v mitu 
žensko); 363-364: Alkestida bo v Hadu pripravila bivališče, v katero bo prišel kot 
nevesta. 
19 Ne sme zavrniti Heraklove xiXp~i;: Kullmann, 1967, str. 146; Erbse, 1972, str. 47-49; 
Stanton, 1990, str. 53. 
20 Vernant, l 974a, str. 62, 76. 
21 Vernant, 1974b, str. 38. 
22 Plut., Lyc. 27, 2-3; v Moralia 238d (Mulierurn virtutes) je napis rezerviran samo za 
padle v vojni. 
23 Svetlana Slapšak, 1993, str. XX, opozarja na problematičnost strukturalističnega 
poenostavljanja polis-ojkos kot razmejitev moškega in ženskega v grškem imaginari-
ju. Binarnostje trebajemati kot shematično in ne kot totalno. 
24 Wohl, 1998, str. 133. 
25 Burnett, 1965, str. 243; Smith, 1960, str. 138-139. 
40 Keria III - 1 • 2001 
in še posebej v tragediji, kjer ima ritualno in iniciacijsko funkcijo2G. Med-
tem ko je v vsakdanjem življenju izven ritualnosti gledališča zunaj, politič­
no in očetovsko identificirano s političnim in z moškim, je v tragediji izra-
zit poudarek na notri, na ojkosu, ter še bolj centralnem delu ojkosa - po-
stelji, materinskem kot tistemu, ki omogoča legitimnost moškega in poli-
tičnega. Odsotnost ženske pomeni bivanje med življenjem in smrtjo, limi-
nalnost, žalovanje, odsotnost suverenosti -Admetje sicer kralj, vendar mu 
njegova vloga žalovalca in večnega vdovca (1089, 1094) onemogoča obvez-
na družbena razmerja med moškimi, ki v imaginariju omogočajo in zago-
tavljajo delovanje institucij, med drugim gostinskega prava, ~e:vLtX, in me-
njave žensk kot daril med moškimi (Herakles-Admet). 
Središče ojkosa ali zakladnica 
Ginajkejonje tisti del hiše, v katerem prebiva ženska in kjer se nahaja po-
stelja, kamor je prepovedan vstop tujcem in tudi moškim sužnjem.27 Žen-
ske v tem delu hiše živijo in se ukvarjajo z ženskimi zadevami: tkanjem, 
ličenjem, otroki, pogovori, opravljanjem, branjem, plesom. Beseda -9-&::AtX-
µ.oi; ima široko semantično polje ter med drugim pomeni v grščini ležišče, 
skrivališče, grob28 , spalnico, žensko sobo, poroko ('t"onoi; -rou y&:µ.ou). Gre 
za notranji prostor, ki ga obdajajo druge zgradbe (nasprotje µ.eytXpov, 
owµ.tX)' žensko stanovanje, notranji del hiše kot µ.ux6i; 2!1, spalnico ali pa 
posebno sobo v tem delu hiše, nevestina soba30• Ko se moški poroči z žen-
sko, ji da ključe »zakladnice«31 : ženska ima funkcijo skladiščenja (tezavri-
zacije) moške lastnine. Moški se ukvarja s pridobivanjem, z ekonomijo (zu-
naj), medtem ko se ženska ukvarja s skladiščenjem in upravljanjem, z gos-
podarjenjem znotraj ojkosa:12• Heziod enači žensko in -9-&::AtXµ.oi; s požre-
šnim trebuhom, ytXcr-r~p, ki samo troši tisto, kar moški s trudom pridobi/ 
pridela33• 
V Alkestidi se -9-&::AtXµ.oi; pojavlja trikrat, in sicer v 175, 187 in v 1055. V 
vseh treh primerih se ob -9-&::AtXµ.oi; pojavlja še ena ali dve specialni besedi 
za posteljo. Semantično polje ženske sobe, spalnice ali ležišča je v teh pri-
2'; Zeitlin, 1993, str. 5. 
27 Xen., Oec. 9.3. 
28 Eur., Supp. 980. 
2
!' Hom., Od. 23.4lff: med tem pobojem snubcev se ženske zatečejo v njihove prosto-
re, µux0 &(l(Mµwv. 
30 Hom., Od. 6.7; Il. 18.492; Pind., Pyth. 2.60. 
31 Aesh., Ag. 609-610: ženska kot gospodarica ključev zakladnice; Aesh., Eurn. 827-828: 
devica, ki ima isto pravico. Vernant, 1988a, str.183-185. 
32 Xen., Oec. 7.20-21, 25, 35-36, 39. 
33 Hes., Th. 598-599. 
Maja Sunčič, Simbolika postelje v Evripidovi Alkestidi 41 
merih intenzivirano z dodatnim omenjanjem postelje. V verzu 175 stoji ob 
&cX.A.o.:µo~ tudi Mxo~, &cX.A.o.:µo~ v verzu 187 dopolnjuta Mµvwv v 186 in 
xoh·"YJ v verzu 188, medtem ko &cX./..o.:µo~ v 1055 sledi Mxo~ v naslednjem 
verzu. V omenjenih primerih Evri pid manipulira z različnimi izrazi za po-
steljo, ki imajo funkcijo povečanja intenzivnosti, hkrati pa izražajo različne 
pomenske odtenke. 
Postelja - ženska identiteta 
Postelja simbolizira mesto ženske identitete, ker se v njej realizirajo insti-
tucija poroke, in sicer izključno prek materinstva, kije v prvi vrsti repro-
dukcija državljanov. Beseda Mx-rpov pomeni ležišče, posteljo in hkrati lju-
bezen, poroko, ženo, zakonsko zvezo. V tej navezi je potrebno omeniti 
tudi besedo Mxo~, ki označuje zasedo, rojevanje34 in posteljo. Iz Mxo~ je 
izpeljan &.-/..oxo~, soproga, zakonska žena, tista, ki s katero deli posteljo ali 
ležišče, Mxo~, tista, ki vezana na moževo posteljo3". Besedo lahko poveže-
mo z grško predstavo, da ženska predstavlja past za moške že od Heziodo-
ve Pandore naprej3li, torej moškega obvladuje s posteljo oziroma s seksual-
nostjo, hkrati pa je tista, ki rojeva. V obeh primerihja &: arhetipski *sm-37, 
»Z«, in ne privativ. Postelja je hkrati povezana tudi z Artemido, kar lahko 
razberemo iz vz-d-evka AoxLo.:, tista ki pomaga pri ležanju (= porodu) 38 • 
V 846 Herakles napove, da bo Tanata napadel iz zasede (f..oxo.:Lo.:). 
Alkestidaje opravila tranzicijo v Radovo posteljo, grob, zato lahko Hera-
kles Admetovo &./..oxo~ reši samo iz zasede, Mxo~. Herakles v opisu Alkesti-
dine rešitve uporabi E:x Mxou, iz zasede ( 1142), kot zvijačo, s katero ugra-
bi Smrti Alkestido. Herakles pripelje &./..oxo~ s pomočjo zasede, E:x A.6xou, 
nazaj v Admetovo posteljo, Mxo~. 
Tranzicijo iz očetove hiše v hišo moža zaznamuje izguba devištva, kije 
za Grke povezana s konceptom smrtP9 • Različni pomeni besede kažejo na 
tranzicijsko vlogo postelje: postelja je postelja in hkrati otroška soba in 
grob. Ko ženska končno postane žena, ji postelja lahko zaznamuje izgubo 
otroštva in deviškosti, 7t0VO~, ki je vezan s posteljo. Prehod iz vuµcp"Y] v 
&.A.oxo~je torej za žensko izredno travmatična zadeva, polna bolečin v po-
stelji (nosečnost, rojstvo, pogost vzrok za smrt žensk v postelji in zaradi 
34 A., Ag. 137, Supp. 677. 
35 Loraux, 1989, str. 32; tako tudi Vernant, 1974a, str. 65: »Soproga je tista, ki jo pelješ 
domov, da bi z njo delil posteljo.« 
sn Hes., Th. 570-612; Op. 59-105. 
37 Pia., Tht. 149b. 
38 Loraux, 1989, str. 37-38. 
:i!J Mit o Demetri in Kori, ki jo ugrabi Had. 
42 Keria III - 1 • 2001 
postelje). Alkestida je vse svoje dolžnosti v postelji opravila (Admetu je 
rodila moškega potomca) in potem kljub temu umira zaradi postelje. Če 
se ne bi bila poročila, bi bila še vedno živa. Postelja in poroka sta vzrok 
njene smrti. 
Beseda otµvrnv pomeni postelja, oder, oblika v množini OEfLVL~ po-
meni posteljno ogrodje, žimnico. V Alkestidi se otµvrnv pojavlja trikrat. V 
183 je izraz za posteljo uporabljen v sklopu t.i. »posteljnega odlomka« (175-
188), kjer imamo celo semantično polje izrazov za posteljo. Isti izraz je 
ponovno uporabljen v verzu 186. Tretjič je otµvrnv uporabljen v 1059, kjer 
gre spet za izrazit pomen postelje, saj Evripid uporabi kar tri različne izra-
ze v 1056-1060. 
Beseda x.oh:YJ (x.o'i:'t"o~) pomeni ležanje (spanje, počitek) in ležišče, 
postelja, zakonska postelja, zakon, hkrati pa lahko zaznamuje tudi postelj-
ni okvir. V Alkestidije x.ol't"YJ uporabljena trikrat. V 188je uporabljena v 
»posteljnem odlomku« ( 175-188). V 249 je uporabljena v pomenu deviške 
postelje. V 925 je uporabljena v kombinaciji z AEx't"pov, torej imamo pri-
mer intenzivnega pomena postelja, saj je izraz podvojen. V odlomku 922-
925 Admet izraža povezanost institucij poroke in smrti, osnovna asociacija 
je postelja, ki je zaradi smrti prazna. Prazna postelja v tem primeru ne 
zaznamuje samo predmeta, ampak evokacijo ženske prisotnosti v notra-
njosti hiše, tudi v postelji. Prazna postelja pomeni v tem primeru tudi kra-
lja brez legitimnosti in brez suverenosti v notranjem svetu, ki mu ga zago-
tavlja prisotnost žene. 
Beseda c.uv~ pomeni postelja, posteljnina, posteljno pokrivalo (različ­
no od 'Asxo~), poročna postelja, zadnja postelja - grob. Admet govori, kak-
šno nesrečo prinašajo moškemu bolezni in smrt otrok in žene, ki je simbo-
lizirana v uničeni/izpraznjeni postelji (885-886). Pomensko lahko inter-
pretiramo c.uv~ kot grob ali kot potencialno nevarnost polucije in uniče­
nja za moškega, ki ga v tem primeru prinaša ženska. Zavezanost mrtvi Al-
kestidi in zvestoba postelji je v tem primeru interpretirana kot nenaravna, 
saj gre za zvestobo grobu in nadaljevanje poroke z mrtvo žensko: Admet 
namreč napove, da bo v postelji spal s figurico, narejeno po Alkestidini 
podobi (348-353). Izreden pomen postelje za Admetovo identiteto znotraj 
ojkosaje izražen v 941-949: prazna postelja, c.uv~ (945) pomeni zaAdmeta 
težavo v ojkosu in tudi v političnem življenju (950-962) bo Alkestidina smrt 
predstavljala za Admeta erozijo suverenosti in tudi priljubljenosti pri lju-
deh. Alkestida prek postelje Admetu odvzame suverenost navznoter (v oj-
kosu) in navzven (v političnem življenju). Ko priseže zvestobo postelji umrle, 
se Admet odpove suverenosti in identiteti - ni ne mrtev ne živ, je nekje 
vmes (ker žaluje, je izoliran, politično postaljen na margino, liminalen), 
med notri in zunaj. 
Beseda x.'Awl~ pomeni (šotor, koča, koliba) naslanjač, ležišče, poste-
Maja Sunčič, Simbolika postelje v Evripidovi Alkestidi 43 
lja (< xf..lvw). V Alkestidi40 je xf..icrlix uporabljena kot aluzija na poroko 
(~c::uyvuµi) in v povezavi z ženo (&xovni:;). Gre za lamentacijo zbora, kjer 
je Alkestida kot Admetova soproga neločljivo povezana s posteljo. Ome-
njanje postelje lahko tudi interpretiramo kot nenehno opozarjanje Adme-
ta na njegovo obljubo, da bo zvest njuni postelji. 
Postelja, žena, zakon 
Za razpravo so pomembne izpeljanke cruyxovni:;, ki pomeni soprogo, za-
konsko ženo, &xoini:; in &f..oxoi:;. V Alkestidi &xovni:; uporabi služabnica, 
ko poroča, da Admet joče in drži mrtvo Alkestido v rokah (201). Herakles 
mu pravi, naj ne objokuje žene, dokler je živa (526), nakar besedo uporabi 
tudi zbor v 994, ko pravi, daje bila Admetu najplemenitejša soproga. Po-
dobno kot &A.oxoi:;, zakonska žena, kije izpeljana iz A6xoi:;,je tudi cruyxoi-
ni:; izpeljana iz izraza za posteljo. Povezanost moškega in ženske v instituci-
jo zakona prek postelje lahko vidimo tudi v verzu 166, kjer je »poročiti se« 
izraženo z glagolom cru~c::uyvuµi, ob katerem stoji beseda &f..oxoi:;. Izguba 
žene, posteljne družice,je izražena v lamentaciji zbora (242). Zbor Adme-
tovo žalovanje za umrlo Alkestido (599) povezuje z grožnjo njegovi gosto-
ljubnosti, kije simbolizirana z integracijo tujca v notranjost ojkosa, ki ga 
simbolizira žena in njena postelja. Zbor v 876 napove, da Admet nikoli ne 
bo videl obličja žene. V 880 Admet prvič uporabi izraz &f..oxoi:;, vendar ne 
neposredno za Alkestido, ampak za izgubo žene na splošno, ki povzroča 
moškemu veliko bolečino. V tem lahko beremo formulo lamentiranja iz-
menično z zborom. Omenjanje &f..oxoi:; v primerjavi simbolike poročnega 
in pogrebnega rituala41 (917) izraža pomen ženske v obeh ritualih in po-
membnost postelje kot simbola (uporabljena dva različna izraza v 925). 
Koncept postelje, groba (A6xoi:;) in žene je še bolj izražen v 998, kjer je 
omemba Alkestidinega groba, ki ni grob, neposredno povezana z mate-
rialnostjo postelje v 994 (xf..icr[ix). Ko Herakles hvali Admeta (1095) zara-
di njegove zvestobe Alkestidi, lahko to beremo kot hkrati zvestobo njeni 
postelji in hkrati zvestobo grobu, kar je izraženo v obljubi Alkestidi, da ne 
bo imel nobene druge ženske. Zanimivo je, da sam Admet Alkestido naj-
večkrat imenuje kar yuv~. Alkestido s specializiranimi imeni za soprogo, ki 
so pomensko povezani s posteljo, imenujejo drugi. Slednje bi lahko inter-
pretirali kot podobo institucije, kot jo berejo od zunaj (razen moža in že-
ne) in jo neposredno povezujejo s posteljo, ki se pri tem kaže kot ključna 
ideja. Odisejeva in Penelopina postelja je znak in ima znak, kije intimen 
40 Eur„ Alc. 994. 
41 Glede povezanosti poroke in pogreba glej Rebrn, 1994; povezava v lamentaciji: Ale-
xiou, 1974. 
44 Keria III - 1 • 2001 
in ga poznata samo zakonca, medtem ko se v Alkestidi simbolika postelje 
bere predvsem od zunaj. Admet se zaveže postelji na zunaj: njuna poveza-
nost s posteljo in prek postelje je izražena v instituciji zakona in reproduk-
cije, ne v intimnosti zgolj njima znanega znaka. Hkrati gre za razliko med 
epsko in tragično posteljo: v tragedijije koncept postelje ambivalenten in 
se veže z inverzijskimi primerjavami. 
Primeri izpeljevanja imena za soprogo iz besed za posteljo kažejo na 
izreden pomen, ki ga je imela postelja v grškem imaginariju za institucijo 
poroke oziroma zakona. Koncept zakonske žene je v grškem imaginariju 
neločljivo povezan s posteljo tudi besedotvorno. Ženska je dopolnila svojo 
vlogo s poroko in z reprodukcijo državljanov, torej z materinstvom. Institu-
cija poroke in institucija materinstva sta za Grke neločljivo povezani ravno s 
posteljo, prek katere ženska realizira svojo spolno vlogo. S tem lahko pove-
žemo tudi koncept legitimnosti zakonske zveze, kije »konzumirana« pod 
pogojem, da moški živi z ženo, cruvmxe:"i:v 42 • Odmev lahko preberemo v Ad-
metovi želji, naj mu Alkestida pripravi bivališče v Hadu, ~er bosta skupaj 
prebivala (362-364). Admet se vedno bolj spreminja v žensko, od katere moški 
lahko in mora zahtevati zvestobo postelji in jo integrirati v svojo hišo. 
Postelja kot inštrument in katalizator dramskega dogajanja 
Odlomek 175-188 bi lahko poimenovali kar »posteljni«, saj je postelja ome-
njena sedemkrat (175 dvakrat, 177, 183, 186, 187, 188) s petimi različnimi 
izrazi (-IM.)..ix.µoc;, Mx_oc;, Mx-rpov, Stµvwv, xoLni), kar kaže na posebno 
funkcijo postelje v Alkestidi. Določeni komentatorji so odlomek interpreti-
rali kot maksimalni dokaz zvestobe in ljubezni, vendar se pri interpretaciji 
osredotočajo predvsem na dejstvo, da Alkestida umira namesto Admeta in 
ne na simboliko postelje. Alkestida pravi, da ne sovraži postelje, saj bo 
ubila/uničila samo njo (179-180), kar lahko razumemo, da umira zaradi 
zakona z Admetom43 • Postelja je predstavljena kot inštrument uboja ali 
celo samomora44• Po drugi strani pa lahko intenzivnost izrazov za posteljo 
v tem odlomku razumemo kot izrecen poudarek, ki napoveduje pomem-
bnost postelje za dramsko dogajanje. Odlomek vpelje posteljo kot simbol 
razdevičenja (177-178), poroke (177-178), smrti (179-181), ponovne po-
roke (181-182), predmeta, ki pripada ženam (181). Alkestida s postelje in 
42 Vernant, 1974a, str. 58, 59, zakon mora biti »konzumiran«, pri tem pa je pomem-
bno sobivanje, in to trajno, sicer zakon ni veljaven. 
4
:; Dale, 1954, str. 66-67, v svoji natančnem komentarju sploh ne posveča pozornosti 
postelji. 
44 Loraux, 1985, str. 50, pravi, da Alkestidine smrti ne moremo povezati s samomo-
rom. 
Maja Sunčič, Sirnbolika postelje v Evripidovi Alkestidi 45 
prek nje namerava biti bitko za svojo pravico in pravico svojih otrok (torej 
za proti uslugo ali protidarilo45). Alkestida je doživela metamorfoze v po-
stelji (rojstvo, izguba devištva, rojevanje), naposled še smrt. Na postelji se-
stavlja svoj testament: ker bo zaradi postelje umrla, se mora Admet odreči 
možnosti, da bo vanjo pripeljal drugo žensko. Kljub temu da se pripravlja 
na smrt v spalnici in na/ ob postelji, pri Alkestidi ne gre za zasebno smrt-
sama se pripravi na smrt, poslovi se od Hestije, otrok in od služabnikov46, 
nakar pride na oder, kjer je njena smrtjavna47 , vidna. Alkestidaje sicer po 
tragični tradiciji kot ženska povezana s posteljo48 , umira zaradi postelje, 
vendar kljub temu ne umre na postelji. 
Postelja kot inštrument in hkrati simbolje pomembna tudi za Deja-
nejrino smrt v Trahinkah. Podobno kot v Alkestidi služabnica poroča, kajje 
počela Dejanejra, preden se je ubila (899-945). Izreden pomen ima poste-
lja, kije omenjena kar štirikrat. V 901 in v 905 je za posteljo uporabljen 
izraz ~sµvwv, v 913 .\M:l..ixµoc;, v 920-922, kjer se Dejanejra na podoben 
način kotAlkestida poslovi od svoje (zakonske) postelje, pa je uporabljeni 
izrazi Mxoc;, vuµcpe:'i:ix (920) in x.oL 't"YJ ter e:uv~'tpLix (922). Dejanerja 
najprej postelje ležišče (901), nakar se vrže na Heraklovo posteljo (913). 
Slovo od postelje je slovo od življenja, od moža in od svoje ženske vloge: 
slovo pomeni odhod iz notranjosti hiše, ki ga žena simbolizira. Služabnice 
v tragediji poročajo »odšla je«49 (~E~"Y)X.EV, Alc. 329), kar pomeni ženino 
separacijo od postelje, kije simbolizirala njeno funkcijo v moževi hiši. 
Admet Alkestidi obljubi, da bo v njegovi postelji (349 E:v Atx.'tpowLv) 
zgolj figurica, narejena po njeni podobi (348-353), saj bo poroko zAlkesti-
do nadaljeval tudi po njeni smrti (329-330) 50 • Zbor Admeta spominja na 
obljubo, ko pravi, da bi ga sovražili zunaj (v javnosti) in notri (v ojkosu, 
otroci), če bi pripeljal novo ženo v posteljo51 (d M n x.ixLvov EAOL't"O 
n:ocrLc; Mxoc;). V 944 Admet izraža negotovost moškega, ki se ne znajde ob 
prazni postelji in ob ženini odsotnosti v ojkosu. Alkestidina prazna poste-
lja pomeni nered v ojkosu, ki se zrcali tudi navzven. 
45 Eur., Alc. 299-319. 
4n Wohl, 1998, str. 133, pravi, daje Alkestidina spalnica administrativni center ojkosa. 
47 Za razpravo odnosajavno-privatno glej O'Higgins, 1993, str. 80-81. Burnett, 1971, 
str. 28, Alkestidino smrt interpretira kot »zasebno zadevo«. 
48 Loraux, 1985, str. 51-53. 
4
!' Loraux, 1985, str. 46-47. 
50 Pomen podobice je povezan z mitom o Protesilaju in Laodameji in služi kot pomoč 
pri tranziciji v obdobju žalovanja. Glej Vernant, 1988b. Paus. 9.3.l opiše festival 
Dajdala. Zaradi hladnosti Here Zevs naredi leseno figurico dekleta (Dajdala) inji 
nadane poročna oblačila in okrasje. Hera privrši in strga kipcu pajčolan ter olajša-
na ugotovi, da gre za kip. Zgodbo lahko povežemo z Alkestidinim kipcem in tudi z 
molčečo Alkestido na koncu drame. 
51 Eur., Alc. 463-465. 
46 Keria III - 1 • 2001 
V 1055-1059 gre spet za intenzivno instrumentalnost postelje, kjer je 
Admet v zadregi, ali naj da prednost gostinskemu prijatelju Heraklu in 
sprejme neznano žensko v hišo in v Alkestidino posteljo, ali naj ostane 
zvestAlkestidi in njeno posteljo ohrani prazno. Izredno pomenljivo je pred-
vsem njegovo oziranje na javno mnenje, ki bi bilo zaradi prelomljene ob-
ljube za Admeta nelaskavo. V tem lahko beremo pomembnost postelje 
navzven: postelja se sicer nahaja v intimnem delu hiše, vendar je njena 
simbolika povezana z javnim in političnim, kjer pomembno definira tako 
moške in ženske. V drami se kaže hkrati kot inštrument in katalizator, saj 
usmerja dogajanje, čeprav je gledalci ne vidijo in o njej vedo samo prek 
besed igralcev. 
Postelja in ženska slava 
Ali lahko koncept x/..foc; yuvtXixwv povežemo s posteljo kot simbolom? 
Evokacija mitskih junakinj, kot so Penelopa, .Klitajmnestra, Helena, Alke-
stida, Dejanejra, Medeja in druge govori o neločljivi povezanosti ženske, 
postelje, zvestobe in slave, ki jo ženska realizira s pomočjo postelje. Umreti 
v postelji pomeni za ženske pridobiti si pravico do nagrobnega napisa in s 
tem do xMoc;. Če sledimo Periklejevemu pogrebnemu govoru pri Tukidi-
du"2,je ženska predmet molka - bodisi v slabem ali dobrem. V vsakdanjem 
življenju naj se ženske torej ne omenja, medtem ko gledališče ravno žen-
sko postavi v ospredje, zato lahko upravičeno dvomimo, da lahko Tukidi-
da jemljemo kotodraz »realnega« stanja53• Resje sicer, daje konceptx/..foc; 
v Grčiji definiran s spolom. Alkestidaje paradigma ženske, ki si večno sla-
vo pridobi s tem, da umre v postelji. Platon Alkestido v Simpoziju54 postavi 
kot paradigmo vzorne žene, ki si zaradi svojega vedenja pridobi slavo, xM-
oc;. Menjavo materialnega (Alkestidino življenje) za simbolno, xMoc;, lahko 
razumemo v kontekstu dikcije, kije rezervirana zgolj za moške. Dolores 
O'Higgins namreč pravi, da ženska svojega življenja ne more zamenjati za 
xMoc; (kot npt. Ahil), saj ni sama svoj lastnik, xupioc; svojega življenja, ki 
pripada moškemu55• In vendarle je Alkestidin xMoc; zagotovljen in hkrati 
izjemen, ker gaje potrebno povezati s prostovoljno smrtjo za kolektivno 
korist, kar prinaša hvalnico v pesmi in nagrobni napis. Admet Alkestidi 
obeta, dajo bodo opevali pevci in jo častili na festivalu Kameje ter tudi v 
52 Thuc. 2.46. 
5~ Slapšak, 1993, str. xx. 
54 Pia., Syrnp. l 79c2-dl; 208d: »Mar misliš, da bi bila Alkestis tvegala smrt za rešitev 
Admeta ali Ahiles za maščevanje Patrokla, ... , ko bi se ne bili nadejali, da bo spomin 
na ajih krepost, ki živi še danes med nami, trajal na veke.« Prevod A. Sovre. 
55 O'Higgins, 1993, str. 95. 
Maja Sunčič, Simbolika postelje v Evripidovi Alkestidi 47 
Atenah ( 445-454). Kljub interpretacijam, da gre še za eno neizpolnjeno 
Admetovo obljubo,je ravno Evripidova drama Alkestidin xMoi;: gledalci v 
gledališču so priča realizaciji obljube. 
Alkestidin xMoi; se tudi materializira in ni zgolj akustičen, saj bo njen 
grob kultno mesto in »govoreči nagrobnik«. Svenbro56 »govoreči nagrob-
nik« interpretira skozi branje napisa na grobu, kar lahko povežemo z verzi 
995-1006. Alkestidin grob ne bo navaden grob, saj bo popotnik prebral 
(naglas!), daje v njem pokopana najboljša vseh žena. Ravno slišnost ali 
akustičnost je neločljivo povezana s x'Aioi;: gre za potomstvo, ki ni biološko 
ampak akustično. Akustično potomstvo si moški in tudi ženska pridobita 
predvsem z nagrobnim napisom, junaki pa so nesmrtne slave deležni v 
pesmih. Če branje napisa na nagrobniku omogoča edino potomstvo Frazi-
kleji, ki je umrla pred poroko in brez otrok, gre pri Alkestidi za slavo v 
pesmi - biološkemu potomstvu (dvema otrokoma) doda »slišnost« v pe-
smi57. Alkestidina slava zaradi smrti v postelji oziroma zaradi postelje je 
torej dvojna. Kot junakinja v tragediji je Alkestida bolj ambivaletna kot 
epska Penelopa, hkrati pa njena smrt zaradi postelje odraža posebno di-
menzijo ženske, ki umira hoplitske smrti, čeprav umira zaradi postelje. 
Slednje je razvidno tudi iz dikcije, saj Evri pid običajno ne uporablja 
takšnega jezika za opis žensk: ocplo"'t""Y) kot oznaka za Alkestido je uporablje-
no v 83, 151, 152, 235, 241, 324, 442, 742, 899, e::uxJ..e::~i; v 150, 938, 292, 623 
in E:cr-9-J..~ v 200, 418, 615, 1083. Uporaba izrazov implicira, da sta Alkesti-
din značaj in obnašanje takšna, da jim pristojijo tradicionalne, herojske 
formule in besede58• Razen Alkestide je Penelopa pri Homerju edina žen-
ska v arhaični in klasični grški literaturi, ki tradicionalno velja kot model 
dobrega ženskega vedenja. Tako kot Alkestida bo tudi Penelopa59 pridobi-
la neminljiv xMoi; kot nagrado za svojo &.pe:-r~. V čem se Penelopa in Alke-
stida ločita od drugih mitoloških žensk? Alkestidi in Penelopi ohranitev 
moževega ojkosa prinaša herojski opis: Penelopa ohranja Odisejev ojkos v 
njegovi odsotnosti, medtem kot Alkestida reši Admetov ojkos s tem, ko 
umre namesto njega. Ko je Penelopa zvesta Odisejevemu ležišču in se s 
tem izogiba obrekovanju v javnosti60 , ravna ravno obratno od Admeta, ki 
se ravno tako boji obsojanja javnosti (1057-1061), vendar kljub temu sprej-
me tujko iz Heraklovih rok v Alkestidino posteljo. Ohranitev ojkosa s po-
močjo postelje se pri obeh ženskah na videz razlikuje, saj Penelopa živi, 
Alkestida pa umre. Pri tem gre za žanrsko razliko, kije definirana ravno v 
tragičnem načinu uboja ženske, kjer je postelja tista, ki ubije Alkestido. 
5G Svenbro, 1989, str. 64-79. 
57 Pia., Symp. 208c-d., 208eI; Eur., Alc. 995-1005. 
58 Schein, 1988, str. 195, op.57. 
5n Hom., Od. 24.196-197. 
Go Hom., Od. 19.527. 
48 Keria III - 1 • 2001 
Epska junakinja Penelopa pa ni tragična, zato njena povezanost s posteljo 
ne zahteva tragične smrti. Za razliko od epa se v tragediji postelja in x.Moc; 
simbolno združita z ženskim v tragični izbiri smrti, kjer ženska dobi pravi-
co do napisa na nagrobniku in slišnosti v pesmi, da se potem lahko vrne 
kot vzorna molčeča ženska. 
BIBLIOGRAFIJA 
Alexiou, M. (1974): The Ritual Larnent in Greek Tradition. Cambridge University Press, 
Cambrid$"e. , 
Beneveniste, E. (1969): Le vocabulaire des institutions indo-europeennes: I. Econornie, pa-
rente, societe. Minuit. 
Beneveniste, E. ( 1988): Dar in zarnena v indoevropskern besednjaku. V: Benveniste, 1988, 
Problerni splošne lingivstike, str. 339-351. 
Burnett, A.P. (1965): The virtues oj Adrnetus. Classical Philology LX, str. 240-255. 
Burnett, A.P. (1971): Catastrophe Survived: Euripides' Plays oj Mixed Reversal, Claren-
don, Oxford. 
Dale, A.M. (1954): Euripides, Alkestis. Uvod in komentar, Oxford University Press, Ox-
ford. 
Erbse, H. (1972): Euripides' Alkestis. Philologus, str. 33-52. 
Finley, M. A. (1979): In the World oj Oddyseus, Penguin Books, London. 
Foley, H.P. (1981): The conception oj wornen in Athenian drarna. V: Foley, 1981, Reflections 
oj Wornen in Antiquity. Gordon and Breach, Philadephia, str. 127-168. 
Foley, H.P. (1984): Reverse Sirniles and Sex Roles in the Odyssey. V: Peradotto,J., Sullivan, 
J.P. (1984): Wornen in theAncient World. The Arethusa Papers, State University of 
New York Press, Albany, str. 59-78. 
Gernet, L. ( l 982a): Marriages de Tyrans. V: Gernet ( 1982), Droit et institutions en Grčce 
antique. Flammarion, Paris, str. 229-249. 
Gernet, L. (1982b): Sur le syrnbolisrne politique: le joyer cornrnun. V: Gernet (1982), str. 
279-305. 
Gould,J. (1980): Law, Custorn and Myth: Aspects oj the Social Position oj Wornen in Classi-
cal Athens. Journal of Hellenic Studies 100, str. 38-59. 
Gregory, J. ( 1979): Euripides' Alcestis. Hermes CVII, str. 259-270. 
Helleran, M.R. ( 1982): Alkestis redux. Harvard Studies in Classical Philology, LXXXVI, 
str. 51-53. 
Just, R. (1989): Wornen inAthenian Law and Life. Routledge, New York. 
Katz, M.A. ( 1991): Penelope's Renown. Meaning and Indeterrninacy in the Odyssey. Prince-
ton University Press, Princeton, New Jersey. 
Kot,]. (1974): Alkestida pod velorn. V: Kot (1974): jedenje bogova. Studije o grčkirn tragedi-
jarna. Nolit, Beograd, str. 83-112. 
Kullmann, W. (1967): Zurn Sinngehalt der euripideischen AUlestis. Antike und Abend-
land, str. 127-149. 
Loraux, N. (1985): Fw;:ons tragiques de tuer unefernrne. Hachette, Paris. 
Loraux, N. (1989): Le lit, la guerre. V: Loraux ( 1989): Les expbiences de Tiresias. Le 
jerninin et l'hornrne grec. Gallimard, Paris, str. 29 - 53. 
Maja Sunčič, Simbolika postelje v Evripidovi Alkestidi 49 
Nielson, R. (1976): Alcestis: A Paradox oj Dying. Ramus 5, str. 92-102. 
Rabinowitz, N.S. (1993): Anxiety Veiled: Euripides and the Traffic in Women. Cornell Uni-
versity Press, Ithaca, N.Y. 
O'Higgins, D. (1993): Above Rubies: Admetus' Perject Wife. Arethusa 26, str. 77-97. 
Rehm, R. ( 1996): Marriage to Death: The Conjlation oj Wedding and Funeral R:ituals in 
Greek Tragedy. Princeton University Press, Princeton. 
Riemer, Peter (1989): Die Alkestis des Euripides. Athenaum, Frankfurt am Main. 
Schaps, D.M. ( 1979): Economic Rights oj Women in Ancient Greece. U niversity Press, Edin-
burgh. 
Scheid-Tissinier, E. ( 1994): Les usages du don chez Homere. Vocabulaire et pratiques. Pres-
ses universitaires de Nancy, Nancy. 
Schein, S.L. ( 1989): </Ji).lrx in Euripides' Alcestis. Me tis III, str. 179-206. 
Segal, C. (1992) : Adrnetus' divided house: spatial dichotomies and gender roles in Euripides' 
Alcestis. Materiali e discussioni per l'analisi dei testi classici 28, str. 9-26. 
Slapšak, S. (1993): Antične ženske, antična grška drama. V: Slapšak (1993), str. vii-xxiii. 
Smith, W.D. ( 1960): The ironic structure in Alcestis. Phoenix XIV, str. 127-145. 
Smith, G. (1983): The Alcestis oj Euripides. An Interpretation. Rivista di filologia e di 
istruzione classica CXI, str. 129-145. 
Stanton, G.R. (1990): <PiJ..lrx and~c:vlrx inEuripides',,Alkestis. Hermes 118, str. 42-54. 
Svenbro, J. (1993): Phrasikleia. An Anthropology oj Reading in Ancient Greece. Ithaca. 
Vernant,J.-P. (1974a): Le mariage. V: Vernant (1974): Mythe et societe en Grece ancienne. 
Maspero, Paris, str. 57-81. 
Vernant,J.-P. (1974b): La guerre des cites. V: Vernant (1974), str. 31-56. 
Vernant,J.-P. (l 988a): Hestia-Hermes. Sur l'expression religieuse de l'espace et du mouvement 
chez les Grecs. V: Vernant (1988): Mythe et le pensee chez les Grecs. Editions de la 
Decouverte, Paris, str. 155-201. 
Vernant, J.-P. ( l 988b): Figuration de l'invisible et categorie psychologique du double: le colos-
sos. V: Vernant (1988), str. 325-338. 
Fritz von, K. (1956): Euripides' Alkestis und ikre modemen Nachahmer un Kritiker. Antike 
und Abendland V, str. 27-70. 
Wohl, V. (1998): Intimate Commerce, Exchange, Gender, and Subjectivity in Greek Tragedy. 
University ofTexas Press, Austin. 
Zeitlin, F.I. (1993): Igrati drugega: gledališče, gledališlwst in žensko v grški drami. V: Slap-
šak (1993): Ženska v grški drami. KRT 87, Ljubljana, str. 1-34. 
Zeitlin, F.I. (1996): Fuguring Fidelity in Homer's Odyssey. V: Zeitlin (1996): Playing the 
Other: Gender and Society in Classical Greek Literature. The University of Chicago 
Press, Chicago, str. 19-52. 
Symholism of Bed in Euripides' Alcestis 
Summary 
The representation ofbed is associated with various institutions, practices 
of every day life and especially with the concept of feminine in the Greek 
imaginary. In Euripides' Alcestis bed represents the place of exchange of 
material and symbolic values, being both an instrument and a catalyst. 
The bed plays an important role in the system of reversals, which allows 
both Alcestis and Admetus to transgress the traditional gender roles. In 
50 Keria III -1 • 2001 
Alcestis the bed is mentioned many times explicitly or implicitly. The bed is 
thus interwoven with other mythological characters, especially Odysseus 
and Penelope. Admetus has to recover his sovereignty and authority in 
oikos and in polis through Alcestis' bed, whereas with her death in bed 
Alcestis surpasses the traditional feminine role, obtaining kleos in poems 
and an inscription on her grave. 
Naslov: 
Maja Sunčič 
Institutum Studiorum Humanitatis 
Fakulteta za podiplomski humanistični študij 
Breg 12 
SI-1000 Ljubljana 
e-mail: maja.suncic@siol.net