Poštnina plačana v gotovim Leto LV V Uubl?ani, v četrtek, dne 17. novembra 1927 St. 261. Posamezna številka 7 Dir Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS tneseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo me.eCno 35 Din neUc |ska lzda)a celole no v Jugo-slavili SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp pellt-vrsta mali oglasi po 150 In 2D,večtl oglati nad 45 mm v Sine po Dln2"50. vellltl po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pn veCiem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondel)Ko ln dneva po praznlKu Uredništvo /e v Kopitarjevi ullc.t šl. 6 lil Rokopisi se ne vrača/o, netrankirana pisma se ne sprejemala s Uredništva telefon št. 2050. unrarnlštva št. 2.128 Uprava le v Kopitarjevi ul.šl.6 Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.650 In I0.34H xa Inserate, Sarajevo šl. 7563, Zagreb it. 39.OH. Praga In Dunaj šl. 24.797 Jedro krze: Moža nI 0b desetletnici sovjetske vlade smo zapisali, da nam pri taki veliki revoluciji, kot jc ruska ne preostaja drugega kot čakati ter da niso izključena nadaljnja presenečenja. Danes, ko je borba med vlado oziroma stranko in opozicijo dosegla svoj višek, ko se njen voditelj Trockij ne pošilja več enostavno na dopust kot pred dvema letoma, ko ne zadostujejo več sankcije strankinega štatuta, ampak mora priti na pomoč stranka in državni ter zloglasni policijski aparat bivše »čeka«, ko niti tkzv. vladna večina ni homogena, ampak se tudi tu razločuje med skupino vlade Rykova in Kalinina ler strankarskim aparatom glavnega tajnika Stalina, gornje stališče lc še pod-črtavamo. Vendar pa se zdi, da so ravno zadnji dogodki pokazali na jedro tc krize, ki bi jo kratko označili: Moža — Ljenina — ni več! 2e v značaju ruske komunistične stranke, ne samo vsled nereelnega, utopičnega programa, ampak tudi radi manjšinskega položaja med milijonskimi masami ruskega naroda, leži brezpogojna zahteva po železni disciplini v stranki. Da pa se taka disciplina ohrani, mora voditi stranko mož velike avtoritete, hitrih sklepov, sposobnosti prilagoditi se dejanskim razmeram in okretnosti. Te glave ni, velikim očetom slede običajno manjši sinovi, rivaliteta je neizogibna, in kjer trdi prvi »belo«, pravi drugi »črno«. Stalin, Rykov in Buharin pravijo: Sovjetska vlada ima v svetu vedno več prijateljev. Ne samo v Evropi, ampak tudi Aziji. S svojim gospodarstvom vplivamo na svetovni trg, kjer s svojimi cenami (glej petrolej!) pobijamo kapitalizem. Predvojnih carskih dolgov nismo priznali, pač pa bi plačali en del pod pogojem, da nam da do-tična država kredit za industrijo. Notranji položaj je trden in delavci dobe celo 7 urni delavnik. Kmetje niso lastniki svojih zemljišč, ampak le zakupniki in če se njihovo blagostanje boljša, je to le dokaz, da smo na pravi poti. Ravno nasprotno trdita oba voditelja opozicije Trockij in Zinovjev: Vlada jc v zunanji politiki stopala od poraza do poraza. Doživela poraz na Kitajskem, se po nepotrebnem sprla z Anglijo in Francijo, bila neaktivna pri sklepanju evropskih polit čnih zvez ter ni znala držati niti Turčije na svoji strani. V notranji politiki je zatajila program. V deželo sc vrača kapitalizem, kmetje so pravi lastniki ozemlja in kar je glavno: ne mali, ampak srednji in bogati odločajo. Delavcem jemlje vlada veliko pridobitev 8 urnega delavnika in jih odriva. In pri dokazovanju teh tez se ponavljajo običajne poleg tipičnih sovjetskih prikazni. Vlada manifestira, opozicija demonstrira. Vlada razpošilja zaupnike, opozicija nastavlja vohune med policijo in armado. Obojni obljubljajo delavstvu več kot ima. Stalin 7 urnik, Trockij pa garantira za vse večne čase 8 urnik. Opozicija očita vladi izdajstvo nad komunizmom ter jo obklada z buržuji in kapitalisti, vlada pa opoziciji že vdomačeno »kon-trarevolucijonarnost«, kar pomeni isto kot sovražnik sovjetskega sistema sploh. Oba tabora zbirata pristaše. A vlada je močnejša, preganja opozicijo, razganja njena zborovanja in jo izključuje iz stranke, kar pomeni praktično žigosati jo za »vogelfrei«. Kje je mož, ki bi predstavljal eno voljo? Kje mož, ki bi povedal, kdo ima prav? Trockij ima gotovo prav, ko trdi, da o kakem komunizmu ni več duha ne sluha. Ali to trdo resnico je razodel že pred šestimi leti Ljenin in sedanja opozicija mu je enako ploskala kot sedanja vlada. Tudi je res, da se vrača v deželo kapitalizem. Toda že z uvedbo komunizma je bil ustvarjen državni kapitalizem in Trockij je bil eden njegovih graditeljev. Res je zopet, da III. internacijonala ni žela toliko uspehov kot so prerokovali iz Moskve. Toda dejstvo je, da je stal njej na čelu Trockijcv alter ego Zinovjev, ki jc imel dovolj prilike, časa in sredstev, da pokaže, kaj sc da izvesti. In če se opozicija jezi na individualistično kmetsko prebivalstvo, je ta kritika nelogična. Saj so bili njeni možje soodločilni, ko sc je ukinila oddaja žita, dovolilo plačevanje davkov v denarju, prosta trgovina in podpisal agrarni kodeks, ki daje vsakemu, kar pač poseduje. Ali bo torej opozicija po desetletnih skušnjah zopet začela tam, kjer je Kercnskij pustil? Dvomimo. Vendar pa utegne to razkrajanje dovesti do velikega preokreta vsaj v strankarskem oziru, čc sc enkrat pokažejo znaki, kako bo opozicija, če jo pusti bivša nčal stvar n Marinkovič v Belgradu. - Sofunsko pristanišče pride na vrsto* ~ <5"ede So5 tarife ni novih momentov, -» Marmkcvtč Brandu Briand Mannkovtfu. - Marinkovič pri kr Vm in preissdniku viade. ~ Bodrero zopet v Belgradu. r Belgrad, 16. nov. (Izv.) Zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič je danes popoldne ob pol 3 prispel iz Pariza v Belgrad. Z njim so se vrnili tudi vsi člani njegovega spremstva. Na potu od Pariza do Belgrada sta ga med potjo pozdravila tudi milanski generalni konzul Bojevič in generalni konzul v Trstu g. Vlajko Savič. Na belgrajski postnji so ga pričakovali tuji poslaniki na našem dvoru, francoski poslanik g. Dard, poljski poslanik g. Okenski, češkoslovaški poslanik g. Šeba, odpravnik poslov romunskega poslaništva in uradništvo zunanjega ministrstva kakor tudi več poslancev. Od ministrov so ga sprejeli gg. Šumenkovič, Miovič in Spaho. Nekaj časnikarjev nas jc šlo zunanjemu ministru nasproti do Zemuna. Na vožnji od Zemuna do Belgrada je zunanji minister g. Marinkovič dal sledečo izjave: »Mnenja sem, da sem dobro dokončal stvar za obe državi in za celokupen položaj sploh- To, kar sem storil, je samo v korist. No-voustvarjeni položaj je takšen, da vsakdo ve, pri čem je. To lahko samo vpliva na konsolidacijo miru. O vsem tem bom v kratkem govoril v narodni skupščini, kjer se je predložila. kakor znano, interpelacija. Pri tej priliki bom voditeljem opozicije dal potrebne odgovore, ki sem jih moral radi lega potovanja odložiti. Sedaj ni nobenega razloga odlašati s tem odgovorom. Čim bo skupščinsko predsedstvo postavilo na dnevni red lo interpelacijo, bom nanjo odgovoril. Tam bom navedel razloge, radi katerih je prišlo do podpisa te pogodbe. Obenem bom orisal značaj, ki ga po I mojem mnenju ta pogodba naj ima.« »Za sedaj o balkanskem Locarnu ni bilo govora,« je odgovoril, »to je vprašanje, na katerem se mora delati. Balkanski Locarno ni tako nujna stvar, ker niso iste razmere, iz katerih je izšel Locarno. »Ali je balkanski i ocarno v zvezi s trditvijo, da se bodo pričela pogaj :nja med nami in Grki?« »To ni v nobeni zvezi s tem. Mislim, da se bomo pogajali z Grčijo samo radi salounske-ga pristanišča. Mogoče bo p< tem prišlo na dnevni red še kako drugo vprašanje. Najpreje se mora to urediti.« »Gospod minister v k l ko je*upravičena bojazen Italije radi sklenitve prijateljske pogodbe s Francijo?« »Ne verjamem, cla bi mogla obstojati kakšna bojazen radi tega pakta s Francijo od i strani Italije, razen če ne mislite na italijansko časopisje.« »Da, gospod minister, na pisanje italijanskega časopisja tudi mislimo.« »To je druga stvar. Na časopisje jaz ne mislim. Vendar ta bojazen ni upravičena. Naša politika ni agresivna. Z ozirom na to ne more biti nobena pogodba neugodna za nikogar, kdor vodi lojalno politiko tniru, kakor tudi mi nimamo povoda dvomiti v kakšno vlado, da ni lojalna.« »Ali bi nam lahko, gospod minister, povedali o našem razmerju do Bolgarije?« »V razmerju do Bolgarije ni nastopil noben nov moment. Sicer pa bom o teh razmerah govoril tudi v narodni skupščini. To je velika zgodovina, vendar novega ni nič. Naše razmerje do Bolgarije se nahaja v tistem stanju, kakor se je nahajalo, ko sem odšel v Pari/..« Medtem je prispel vlak na belgrajsko postajo. Preden se je g. Marinkovič poslovil od časnikarjev, je dejal še sledeče: »Lahko rečete, da sem dobro dokončal lo delo in da je to dobro za obe državi Nadejam se, da bo to brez dvoma dobro vplivalo na razvoj naših mednarodnih odnošajev nasproti drugim državam. O tem in o drugih stvareh bom dal potrebne izjave v narodni skupščini.« r Pariz, 16. nov. (Izv.) S postaje Valorbc je poslal jugoslovanski zunanji minister gosp. Marinkovič francoskemu zunanjemu ministru g. Briandu brzojav, v katerem se mu ponovno zahvaljuje za prisrčen sprejem, o katerem je odnesel nepozabne spomine. »Vračam sc v Belgrad,« se glasi brzojavka, »z legitimnim zadovoljstvom, ker sem s svoje slrani dosegel, da se je s svečanim aktom pričela nerazrušljiva zveza prijateljstva, ki je že od davna vezala Jugoslavijo s Francijo. Prepričan sem, da bo prijateljska pogodba služila kot čvrst temelj v verigi zavezništva in svobode, za katero stremite, pri čemer Vas spremlja občudovanje celokupnega sveta.« r Belgrad, 16. nov. (Izv.) Francoski zunanji minister g. Briand je poslal na Marin-kovičevo pozdravno brzojavko s poslednje francoske postaje sledeči odgovor: »Brzojav ki ste mi ga poslali, ko ste zapuščali francosko ozemlje, me je posebno ganil. Čustva, ki ste jih izrazili, povsem odgovarjajo mojim čustvom in bodo v celokupni francoski javnosti najtopleje odjeknila. Obenem z Vami se radujem tudi jaz nad srečnim sklepom sporazuma, s katerim sta Francija in Jugoslavija hoteli istočasno potrditi poleg njihovega toplega in starega prijateljstva tudi skupno voljo, voditi politiko miru v okviru principov, ki so se svečano dokumentirali s paktom Društva narodov in locarnsko pogodbo.« r Belgrad, 16. nov. (Izv.) Popoldne od 5. do 7. je bil zunanji minister g, dr. Marinkovič v avdienci pri Nj. V. kralju. Dasiravno ni dal o svoji avdienci nobenih izjav, vendar je jasno, da je g. Mari»kovič pri tej priliki Nj. V. kraliu obširno poročal o svojem bivanju v Franciji in o podpisu oriiateljske pogodbe med obema državama. Takoj po avdienci je sprejel g. Marinkoviča predsednik vlade, kateremu jc istotako poro'al o vseh zadevah. r PHgrad, 16. nov. (Izv.) Italijanski poslanik g. Bodrero je prispel v Belgrad z j istim vlakom, kakor zunanji minister g. dr. Marinkovič. r Belfrad, 16. nov. (Izv.) Danes je v Belgradu velika slava sv. Gjurgjice. Med drugimi sta ga slavila tudi finančni minister g. dr. Bogdan Markovič in vodja demokratske stranke g. Ljuba Davidovič. Seveda so se slave porabile za politične demonstracije. Gg Pribičevič in Joca Jovanovič sta obiskala g. Davidoviča in se z njim razgovarjala o političnem položaju. Popoldanski opozicionalni listi pišejo o tem obisku in pripominjajo, da to pomenja korak bližje k ustanovitvi demokratskega bloka, ali kakor ga naziva opozicija »demokratska koncentracija«. Vladni krogi pa so prepričani, da so to prazne demonstracije, kakršnih se je dosedaj vprizorilo nešteto, vedno brez uspeha. Davidovičevi pristaši v belgrajski krajevni organizaciji so zahtevali, da naj g Kumanudi | ali odloži belgra,sko župansko mesto, ali pa ministrski portfelj. G. Kumanudi ne misli storiti ničesar. Opozicionalni listi so se tc zadeve polastili in jo glodajo ter o njej razpravljajo na dolgo in široko. Z Marinkovičcvo vrnitvijo pa bo vprašanje, ali naj se še nadalje trpi Davidovičevo koketiranje z opozicijo in gonja proli g. Ku-manudiju, stopilo v ospredje žc prihodnje dni in postalo aktualno. Dogodki v demokratski stranki sicer niti najmanj ne ogrožajo sedanje kombinacije, vendar ovirajo nemoteno delovanje. Odbor ministrov je danes pretresal načrt občinskega zakona. Rykov, predsednik zveze sovjetskih republik. »čeka« pri življenju, zagrabila tale vprašanja: Delati v okviru že obstoječe stranke, sc jc polastiti, ali pa ustanoviti novo in sicer v prvi vrsti iz ogromne mase naastrankarjev. Polastiti se sedanje internacijonale, ali pa začeti z novo, In kakšno obliko naj zavzame to strankarsko življenje, če dosedanje ni dobro? Kaj jc z armado? Pri vsem tem pa velja: Če sc nc dopusti normalno življenje — in Trockij pravi, da nc — ali ima opozicija moža, ki bo strnil vse nili v eno roko kot Lenin? Čc bi ga imela, bi ne bilo trenotnih bojcvl le končno zaprta pot n& Balkan ' e Rim, 16. nov. (Izv.) Današnji »Popolo d'Italia« sc še vedno bavi s prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo in piše: »Tudi po protiitalijanskih demonstracijah v Jugoslaviji je italijansko javno mnenje ostalo mirno in korektno (?) Fašistična Italija rajši dela in molči, kakor da bi demonstrirala po ulicah (?) V Jugoslaviji je vzbudil podpis pogodbe velike skrbi, da nc bi ta sistem zvez in blokov motil miru v Evropi in nje obnovitve (?) Stari britanski imperij ima potrebo po miru in zadovoljen jc, da so angleški časnikarji sprejeli francoske obveze na Balkanu z mračnim čelom. Isto so storili nekateri nemški in francoski listi. Nova pogodba se je izkazala kol jez proti Italiji tudi na Jadranu in Balkanu, kjer Francija nima neposrednih interesov. Našemu ljudstvu, kateremu se tudi priznava pravica do življenja, naj bi bila končnoveljavno zaprta pot proti zapadu, Sredozemskemu morju, na Jadran in Bal' anskem polotoku. Gg. Briand in Marinkovič sta zatrjevala, da ima pogodba miroljuben značaj. Toda z demonstracijami v Ljubljani, Splitu, Belgradu in Zagrebu je Jugoslavija pokazala prav naivno, da je pakt naperjen proti Italiji. Francoski pacifizem se lepo kaže ob Fc-nu. Medtem ko je Italija spraznila Dalmacijo, ima Francija čete ob Renu. Še bolj se da di-skutirati o jugoslovanskem demokratičnem pacifizmu. Državo vodi Narodna obrana (?), ki nosi odgovornost za umor Obrenovičev ;n usodni zločin v Sarajevu. Častni predsednik te organizacije jc mah prestolonaslednk. Cilji napadalnega militarizma te organizacije sc Celovec, Trst, Skader in Solun. Srbski častniki, katerim so se v treh zaporednih vojnah odprla vrata do kariere, izjavljajo, da je iz majhne Srbije nastala velika Jugoslavija in da jc Ireba za ustvaritev slovanskega imperija pričeti z vojaško operacijo. Namesto nekdanje Rusije podpira Jugoslavijo danes Francija, ki je zamenjala latinsko pobratimstvo s slovanskim. Medtem, ko se v Parizu povdarja, da je francosko-jugoslovansko prijateljstvo najintimnejše, kar jih je mogoče misliti, se vrše v Jugoslaviji dinarske zbirke za zatirane brate v Italiji. (Ali nimamn dolžnosti9) Gg. Briand in Marinkovič govo-ita o miroljubnosti pogodbe, med tem ko oh;sk maršala Focha in generala Franchet d' Esoeraya v Jugoslaviji in dobava municije od Francije dokazujeta, da se je poprejc dosegel sporazum med gcnera'nim štabom. Angleško časopisje je z veliko radostjo ugotovilo, da za Francijo, ki jamči za Jugoslavijo na Jadranu proti Italiji, jamči Ita'iia ob Renu. Ta konstrastni položaj se bo lahko razvijal. RIMSKE DEMONSTRACIJE. v Rim, 16. novembra. (Izv.) Dopoldne r> študenti rimske univerze poskušali priti v de. monstrativrem sprevodu pred francosko in jugoslovansko poslaništvo. Kričali so: »Doli Francija, doli Jugoslavija! Na poziv policije, da sc razidejo, se niso upirali. Ko rimski listi o tem poročajo, podčrtavajo pri tem duh discipline rimskih študentov in izjavljajo, da jc ta manifestacija opravičena reakcija na proti-italijanske demonstracije v Jugoslaviji. »La-voro d'Italia« pristavlja, da ta manifestacija pomeni, da jc patriotizem v Italiji vedno buden in da ne trpi nobenega nasilja. Za rimskimi študenti stoji sklenjena mladina vseh drugih italijanskih univerz in ves italijanski narod. Delovni program vlade. PRENOS DRŽAVNIH POSLOV NA OBLASTNE SAMOUPRAVE. — ZAKON O OBČINSKI AVTONOMIJI. — IZENAČENJE DAVKOV. GOSPODARSKI PROGRAM. — REFORMA CELOKUPNE DRŽAVNE UPRAVE. Kakor se doznava, je ministrski svet ki se je bavil z državnim proračunom za lelo 1928.-29 pretresal tudi vprašanje o prenosu raznih poslov, ki jih je doslej vršila državna uprava Opozitiia sama sebi ne zaupa. Journal poroča da je Bratiar.u poslal zaupnika h Karlu. — Danes seja narodne skupščine. — Skušnje preteklosti nalagajo rezerviranost, pravijo opozicionalci. na oblastna samoupravna telesa. Obseg teh poslov da je večji, nego se je splošno mislilo. Ker gre za zelo važne zadeve, je seveda treba, da se ta prenos izvrši po zakonskih predlogih, ki se morajo še v vladi formulirati in se potem predlože narodni skupščini Najvažnejše je pri tem vprašanje finansiraoja samouprav, oziroma, kako bi se en del državnega proračuna prenesel na oblastne samouprave, kar bo, kakor se trdi, državni proračun nekoliko obremenilo. Uredb i o prenosu poslov in finan-siranju samouprav za te posle je že gotova in pride že zdaj v sejo vlade. Ta uredba se bo obenem z državnim budžetom predložila narodni skupščini kot prvi najvažnejši zakon, ki se ima izglasovati. — V zvezi s tem ie načrt, da bi se mesti Zagreb in Belgrad izločili iz kompetenc- oblastnih samouprav in tvorili svoji lastni oblasti, oziroma da bi se v teh dveh mestih občinski in oblastni samoupravni posli tako kombinirali, da bi se administracija poenostavila, tako da ne bi bil potreben dvojen aparat. Ta kombinacija — poroča »Jutarnji list« — bi sc dala tem lažje izvesti, ker imata obe mesti svoje posebne oddelke za socialno politiko, trgovino, šolstvo itd. Ta zakonski predlog se je zato sklenil, ker sta ti dve mesti preobremenjeni z občinskimi dcvkladami, da ne moreta prenesti i oblastnih. — Jako važen problem je zakonski načrt o občinski samoupravi, ki ga pretresa poseben odbor ministrov. Načelno vprašanje, ali naj obdrži polno 'n neposredno nadzorstveno oblast nad občinsko avtonomijo oblastna in okrajna samouprava ali pa naj jo vrš: i nadalje državna uprava, je rešeno v prilog oblasti -ga iu okrajnega samoupravnega nadzorstva. Veliko važnost se tudi posveča vprašanju, kater- socia'ne funkcije da naj se poverijo občinam in v kakšnem obsegu. V ostalem je načrt kompromis med bivšim avstrijskim in madjarskem občinskim zakonom. Od madjar-skega zakona se je privzel princip čim večjih občin in čim večje kvalifikacije za obč. uradnike, od avstrijskega pa načelo čim večjega varstva samoupravne svobode občinskega zastopa. — V delovni program vlade spada tudi izenačenje davkov, ki bo šele prineslo stabiliteto v državni proračun in ni samo velikega gospodarskega, temveč tudi političnega pomena. O tem )e že izdelan zakonski načrt, h kateremu pa je minister za finance predlagal nekatere več ali manj bistvene izpremembe. Ta izpremenjeni in dopolnjeni načrt sicer še ni razdeljen med vse ministre, vendar pa bo prišel v najkrajšem času pred ministrski svet. Ker je izenačenje davkov problem, ki posebno zadeva srbijan-ske kraje, kateri so dozdaj v primeru s pre-čanskimi bili menj obremenjeni, ie naravno, da prizadeva srbskim strankam izvestne težave, na čemer snuje opozicija seveda svoje intrige, ki pa, kakor se da natančno predvideti, nc bodo imele uspeha, ampak se razbile ob popolni solidarnosti gg Vukičeviča in Marinkoviča, ozirom"1. demokratske stranke, ki se kljub sestankom med gg. Davidovičem in Pribičevičem ali ravno zaradi njih čedaljebolj odmika od ominoznerfa bloka »seljačke demokracije«, ki nosi v Radičevi klepetavosti in nezanesljivosti kal zgodnje smrti v sebi. Kako je vlada stabilna, dokazuje ves njen gospodar-sko-finančni program. Budžet obsega, kakor znano važne železniške zgradbe, o katerih jc bila v vladi živahna diskusija; za velike javne zgradbe se bo najelo veliko posojilo. S tem je v zvezi reševanje še drugih gospodarskih problemov, ki čakajo nujne rešitve. Za vse sloje prebivalstva je velike važnosti, da je vlada sklenila znižati sodLe in admistrativne takse. Točna razmejitev državnih in samoupravnih poslov zahteva seveda eksakino opredelbo, oziroma reformo državne uprave in njenih poslov. Zato je postal zopet aktualen zakon o centralni upravi, na katerem se je .:e davnej delalo, ki pa se mora seveda zdaj novim razmeram primerno predelati. Na vrsto pride, kakor se trdi. v zelo kratkem času, tako da bi mogel postati predmet razprave v narodni skupščini naidelj že čez en mesec. — Vojni minister zahteva povečanje rednega prortčHna za armade za nekako 200 milijonov dinarjev. v Bukarešt, 16. novembra. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se dvomi, da bi bila resnična informacija pariškega Le Jourriala-, po kateri je ministrski predsednik Bratianu poslal prof. Mugurja v tajni misiji k princu Karlu v Pariz. Res jc sicer, da je prof. Mugur potoval v Pariz, tudi je mogoče, da se bo se-stal s Karlom, ne more pa se verjeti, da bi Bratianu predlagal Karlu, naj sc vrne v Romunijo, ker je Bratianu največji politični nasprotnik Karlov ter je baš v zadnjem času odredil najstrožje ukrepe proti karlisličnemit pokretu. v Bukarešt, 16. novembra. (Izv.) Včeraj je ministrski svet imel sejo, na kateri se je razpravljalo p političnem položaju. Kakor sc čttje, je vlada sklenila, da z največjo strogostjo nadaljuje boj za ohranitev sedanjega političnega sistema. Na jutrišnji seji narodne skupščine bo narodna kmetska stranka interpclirnla vlado radi prepovedi njenega shoda v Bukareštu, ki ga je nameravala imeti v nedeljo. Smatra se, da bo vlada porabila to priliko, da bo pozvala kmetsko stranko, naj določi svoje stališče glede vseh aktualnih vprašanj. Vlada stranki r.e bo dovolila shoda, dokler se njeno stališče nc pojasni. Danes je narodna kmetska stranka objavila manifest, v katerem najostreje napada vlado radi prepovedi kongresa stranke v Albl Julii. Jorga nadaljuje svoje delo za ustvaritev skupnega delov nja opozicije. Maniu niu je odgovoril, da v načelu sprejme predlog za skupno delovanje opozicije, toda izkušnje preteklosti mu nalagajo rezerviranost. Zato se za enkrat ne more vezati. Tudi general Avarescu ie odgovoril na pismo Jorge in izjavil, da je pripravljen, sodelovali z njegovo stranko. Sedaj ostane samo še naloga, do se odstrani nezaupanje, ki vlada med narodno kmetsko stranko in med Avareskovo stranko. ! vi Proračun in prenos posSov na oblasti r Belgrad, 16. novembra. (Izv.) Ministrski predsednik jc za jutri ob 9 dopoldne sklical sejo ministrskega sveta, na kateri se bo kon-čnoveljavno razpravljalo o višini proračuna v zvezi z uredbo o prenosu delokrogov na oblasti. NAČRT IZPFI '4EMBE URADNIŠKEGA ZAKONA. r Belgrad, 16. nov. (Izv.) Naučni minister Kosta Kumanudi je predložil pravosodnemu ministru Siibotiču elaborat o spremembi uradniškega zakona n o spremembah razvrstitve, ki ga ie izdelala posebna komisija nučnega ministrstva. Ta elaborat se nanaša predvsem na prolesorje in učitelje. ZAKON O UREDITVI SODIŠČ. r Belgrad, J6. nov. (Izv.) Odsek zakonodajnega odb<" ra za rar -avo o zakonu o ureditvi sodišč je danes nadaljeval svoje delo. Sprejel je zakon do čl. 40. z nebistvenimi spremembami ZA POMOČ PASIVNIM KRAJEM. r Belgrad, 16. nov. (Izv.) Odbor ministrov za prehrano je imel danes sejo, ki je bila precej kratka. Razpravljal je o ukrepih za pomoč pasivnim krajem. Storil se je konkreten sklep, na podlagi katerega bo ta del vladnega programa izvršil minister za socialno politiko. POSVETOVALEN ORGAN ZA PROMETNE ZADEVE. r Belgrad, 1' nov. (Izv.) V železniškem ministrstvu se bo v kratkem ustanovil posvetovalen odbor, ki bo skupno z železniškim ministrom uredil vsa vprašanja, ki se tičejo naše prometne politike. V ta odbor pridejo zastopniki naših gospodarskih organizacij. Obnovitev pogaiani za konkoroat. r Belgrad, 16. nov. (Izv.) Današnja Pravda prinaša sledeče: Zdi se, da sc bodo v najkrajšem času pričela ponovna pogajanja z sklenitev novega konkordata. Z ozirom na to se je sklicala konferenca, v kateri bodo sodelovali: gg. Jaša SimiČ, naš poslanik v Vatikanu, dr. Josip S m o d 1 a k a , bivši poslanik pri Vatikanu, in sedanji poslanik v Madridu dr. J a n j i č , ki jc svoječasno vodil v imenu naše države pogajanja z vatikansko delegacijo. Cilj te konference je, da se pregleda ves material, ki je v zvezi z bližnjimi pogajanji.« Zahteve ^adrufnkov o??ec7e trsov nskšh poeodb. r Belgrad, 16 nov. (Izv.) Kakor smo žc poročali, je glavni odbor Glavne zadružne zveze na poslednji seji pod predsedstvom g. Korošca sklenil, da z ozirom na bližnja trgovinska pogajanja z Avstrijo in Francijo predloži vladi posebno spomenico, v kateri zahteva, da se pri teh pogajanjih ozira na kmetijske interese in na interese našega kmet-skega prebivalstva. To spomenico je danes posebna delegacija Glavne zadružne zveze predložila zainteresiranim ministrom. OBČINARSKA ZADRUGA. r Beigrad, 16. nov. (Izv.) V Belgradu se je ustanovila Občinarska zadruga d. d. z delniškim kapitalom 10 milijonov dinarje^, razdeljenim na 10.000 delnic po 1000 Din. Člani te zadruge bodo lahko samouprave in samo- 1 upravne občine, župani mestnih in kmetskih občin, odborniki, tajniki, blagajniki, kakor tudi občinski uradniki, aktivni in vpokojeni. Cilj Občinarske zadruge je, s skupnim kapitalom podpirati zadrugarje in njihove rodbine za gospodarski, strokovni in kulturni napredek, kakor tudi za slučaj bolezni, in sicer na ta način, da se izdajajo posojila na menice in da se zanje nabavlja ves potreben materija!, oprava in druge stvari, ki bi jih zadrugarji potrebovali Ustanovil bi se tudi fond za podpiranje otrok pri študiju. V te namene gre 10 čistih odstotkov. GUVERNER fFŠKOSLOV. N A RODNE B ANK E V Bi: GRADU. r B.rl^rad, 16. nov. (Tzv.) Guv ner češkoslovaške Narodne banke g. Pospišil, o katerem stno večraj poročali, jc danes skupno •: češkoslovaškim poslanikom g. Šebo obiskal pomočnika zunanjega ministra g. Pavloviča in finančnega ministra g. Markoviča ter podžupana belgrajske občine g. Kosto Jovanoviča. Nato je bil delj časa v Narodni banki, kjer so ga sprejeli odborniki Narodne banke s pod-guvernerjem na čelu. Opoldne je češkoslova-• ško poslaništvo njemu na čast priredilo svečan banket. Zvečer jc 'juverner '-eškoslovaške Narodne banke odpotoval v Sofijo. a m m Belgrad, 15. nov. Velikansko pozornost je v javnosti vzbudil kraljev prihod na vladno sejo. Zgodilo se je pač v kraljevini SHS, da jc sejam vlade prisostvoval kralj in da jim je celo predsedoval. Toda seje so se vršile v dvoru. V predvojni Srbiji se jc pok. kralj Peter večkrat udeleževal vladnih sej v predsedništvu vlade, sedaj pa je bil to prvi sluačj. Razumljivo, da jc to vzbudilo zanimanje v javnosti. Ne pomeni pa to nie drugega kakor to, da kralj z živim interesom zasleduje delovanje vlade na novem proračunu, od katerega je toliko odvisno. Novi proračun ima biti 19. nov. predložen skupščini. V kolikor je znano, bo proračun znašal upravnih stroškov okrog 7 milijard. Koliko pa bo znašal proračun tako-zvanih gospodarskih ministrstev, se ne ve. Na vsak način bo proračun manjši od lanskega. Ni pa še znano, uli bo aktiven ali pasiven. Vsekakor bo pa to prvi res realni proračun v tej državi. In zato se celokupna da res z velikim zanimanjem udeležuje dela na tem proračnnu. Kraljeva navzočnost na seji vlade jt zanimanje za ta problem le ie Pomnožila. Seveda je opozicija iz tega dejstva takoj hotela kovati kapital. Pribičevič in drugi voditelji te nove zeleno - rumene koaliciie so namreč takoj začeli širiti vesti, češ, da je kralj zato prišel na sejo vlade, ker vladi ne zaupa več. Nekateri vladni pristaši se nato dali izjave, da kraljev prihod k vladni seji pomeni ravno nasprotno: kraljevo zaupanje vladi in njenemu delu, ker bi kralj pač ne hodil na sejo take vlade, ki bi bila pred padcem. Na ta odgovor je vodja zeleno-ru-mene koalicije takoj zasukal ter dejal: Glejte, vlada izrablja kraljevo ime v svoje namene. In vendar je bil pn tisti, ki je prvi govoril o kralju v tej zvezi ter dodal skrivnostno krilatico: »Nekaj se valja za brdom« ter ugotavljal, da vlada nič ne dela in da ji kralj zato ne zaupa. Kaj je resnica? Resnica je, da je sedanja vlada poleg prvega realnega proračuna izdelala še veliko število zakonikih predlogov in uredb z zakonsko veljavo, ki čakajo, da jih cdbori obdelajo. Med poslanci je 5 zakonskih predlogov iz ministrstva pravde, uredba o davkih, ki naj se poenostavijo, dr. Gosarjev pravilnik o podpiranju brezposelnih, pripravlja se izenačenje davkov, pripravlja se pravilnik o delavskih zaupnikih, uredba o oblastnih samoupravah itd. itd., da naštejemo le nekatere. Toda v skupščini — to je remiza — ti predlogi še niso prišli na vrsto. Zakaj ne? Zato, ker je zeleno-rumena koalicija doslej s svojimi obstrukcijonističnimi nujnimi predlogi zavlačevala seje od jutra do večera, da odbori niso mogli pričeti z delom. Dokler pa odbori ne predelajo materiala, ne morejo predlogi bili v plenumu sklenjeni. To je jasno kot beli dan. In prav zato, da bi odbori dobili časa za mirno delo, so se odložile seje skupščine za cn teden. Tak ij za zadnjo soboto je bila sklicana seja sekcije zakonodajnega odbora, ki naj načne enega od sodnih zakonov. Sekcija :;e je sešla, toda ravno zastopniki zeleno-rnmcne koalicije so za božjo voljo na tej seji prosili, naj se seje odlože, ker bi gospodje radi šli domov pogledat. Vsled lega se seja ni vršila. Zato je tudi jasno, da se za »brdom res nekaj valja«, ampak lo je lenoba zeleno-rumene koalicije, ki se stvarnega dela boji ter je velika le v demagoških geslih. To, kar se za brdom valja« — to je obstrukcijsko zavlačevanje delovanja skupščine od strani opozicije. In višek cinizma Jo ~-r nt-jhičpvič zopet za niihodnjo soboto napovecitije nove nujne predlogo, ki se bodo • i od nogami skupščine ter preprečevali pozitivno delo. Zato sc vedno glasneje čujc klic po novem poslovniku, ki naj te vrste obstrukcije onemogoči. Opozicija pa s svojimi obstrukcijskimi metodami in intrigami javne mnenje le utrjuje v prepričanju: Klado ki sc valja« pred državnim vozom, dn ne more naprej, da sanacija uprave in gospodarstva nc napreduje, — treba odstraniti! To, kar sc valja« pod nogami, vreči s poti in iti na delo — bo prva naloga pri sanaciji razmer. Zeleno - rumena koalicija z značko 2PR pa je tista klada, ki »se valja« in ovira sanacijo. . Kar pa »se valja«, ni za vlado, ampak bo pome leno. Niti najmanšše reviziie pogodb ne troimo. Minister dr. Beneš o madjarski propagandi. v Pariz, 16. novembra. (Izv.) »Petit Pari-siem objavlja danes intervju s češkoslovaškim ministrom dr. Bcnešem o madjarski propagandi za revizijo trianonske pogodbe. Dr. Beneš se je nredvsem pritoževal radi tega, da njegova izvajanja pred komisijo za zunanje stvari v parlamentu niso bila prav objavljena. On je izjavil, da sc za napadom na agrarno reformo skriva zavratna kampanja proti mirovnim pogodbam. Češkoslovaška ne bo trpela niti najmanjše revizije obstoječih pogodb. Potem je pač vmes pripomnil, da jc po čl. 19. pakta Društva narodov revizija sama na sebi mogoča. V tej poslednji izjavi pa hoče madjarska propaganda naenkrat videti senzacionalno odkritje. Iz nje zaključuje najdrznejše posledice, da zavede javno mnenje v zmoto. Ne skriva se, da se na Češkoslovaškem nahajajo narodne manjšine, te manjšine pa so s politiko češke vlade popolnoma zadovoljne. Sploh jc nemogoče v srednji Evropi določiti take meje, da bi bile po narodnosti natančno ločene. Glede Male antante jc nato izjavil dr. Beneš, da je njena notranja kompaktnost po dogodkih zadnjih let bistveno tesnejša in ojačena. V naj-bližnjem času sc bo v 1. 1922. sklenjena pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavijo obnovila in spopolnila z obsežno trgovinsko pogodbo. Pred vsem je potrebno, da sc med donavskimi državami razvijejo gospodarski odnošaji, ker je to predpogoj za odstranitev političnih težkoč in za varnost resničnega miru. fteneš prevzame vodstvo stranke. v Praga, 16. novembra. (Izv,) Po informacijah ^Narodnih Listov« se je v narodnosocialni stranki izrazila želja, da bi zunanji ininir.ter dr. Beneš prevzel vodstvo stranke. Vprašanje je, ali dr. Beneš to lahko stori kot zunanji minister. Verjetneje je, da so prijatelji obljubili dr. Benešu vodilno mesto v stranki za slučaj, da izgubi mesto zunanjega ministra. Grški ex-kral; upa, da zopet zasede orestoK v Atene, 16. novembra. (Izv.) Listi v poslednjih dnevih mnogo pišejo o bivšem grškem kralju Juriju, ki se jc oženil z romunsko prin-i cesinjo in od poroke dalje živi v Bukareštu. j Danes objavlja list »Heleniki«, organ intrasi-■ gentnih rojalistov, izjavo, ki je očividno inspi-rirana po kralju .Juriju samem in ki se glasi: I »Jurij upa za trdno, da bo zopet zasedel pre-! stol. Bilo bi samo katastrofalno za narod, če bi se to zgodilo s silo.« za obtast na moru. v London, 16. novembra. (Izv.) Potem ko sta Anglija in Amerika z objavo programa za gradbo brodovja za prihodnji dve leti po neuspehu v Ženevi pokazali svoje karte, so se zopet začela diplomatska prizadevanja, da bi se sklenila pogodba o brodovju med Anglijo, Ameriko in Japonsko. V tej stvari sta imela danes razgovor Chamberlain in japonski poslanik. Dalje poroča »Manchester Guardian«, da je bil angleški zastopnik v pripravljalnem odboru za razorožilveno konferenco pooblaščen, razpravljati z japonskim delegatom in z ameriškim opazovalcem, ki bo, kakor se domneva, prišel mescca decembra v Ženevo o času izvršitve nadaljnje graditve ang!cškega brodovja. Zdi se, da jc žc upanje, da se bo z Japonsko dosege! spora/um. V svrho podpore tega diplo-matičnega prizadevanja je angleški kabinet danes sklenil, da sc bo namesto dveh že dovoljenih križark gradila samo ena. Avdijenca dr. Ravniharja pri šefu vlade. r Belgrad, 16. novembra. (Izv.) Tukaj sc nahaja g. dr. Ravnihar, katerega jc sprejel predsednik vlade. G. Ravnihar je razložil predsedniku vlade položaj radikalov v S!ovcn:ii ter ga informiral o drugih aktualnih vprašanjih. Ob 70 letnici škofa dr. Andreja Karlina. Vernost in udanost slovenskega naroda do kat. Cerkve je prišla do vidnega izraza zopet ob priliki 70 letnice lavantinskega škola dr. Andreja Karlina. Lavantinci so svojemu škofu priredili na videz preprosto, a vendar prav prisrčno in plemenito proslavo. Vezilo — dar sa dijaško semenišče. Kot vezilo za 70 letnico so duhovniki in verniki lav. škofije zbrali večji znesek v gotovini, ki so ga položili kot glavnico za najbednejše dijake v dijaškem semenišču, ki bo sedaj moglo še bolje služiti svojemu vzvišenemu namenu. To vezilo je izročil presvetlemu nadpastir ju g. prošt dr. Matek s posebnim nagovorom, v katerem je izrekel ča-stitke kapitlja, bogoslovnice, dijaškega semenišča in celbkupne škofijske duhovščine, ki je bila zastopana po gg. dekanih in drugih duhovnikih, in končno v imenu vernikov. Škof dr. K a r 1 i n se je za častitke zahvalil: Za častitke sem vam vsem prav hvaležen. Vem pa, kakor veste tudi vi, da bi ta častitka ne imela nobene prave veljave, saj bi me le spominjala na to, da se staramo in bližamo večnosti, ako ne bi pri tej častitki bili dve stvari, ki me izredno veselita. Prva stvar je, da je moja duhovščina Cerkvi in svojemu škofii tako udana, da vlada med nami ljubezen, zvestoba in nemoteno sodelovanje v vsem. Ne zaradi sebe, zaradi škofije, zaradi vernega ljudstva iskreno želim, da ostanemo v tej ljubezni in zvestobi še nadalje. Druga stvar pa je vaša poklonitev, vaš dar za dijaško semenišče. S tem delom sta pokazala duhovščina in ljudstvo, da razumevata mojo veliko skrb za duhovniški naraščaj. Vam duhovnikom in vam vernikom se za to najiskreneje zahvaljujem! Za duhovniki so prišli v škofijsko palačo ča-stitat: veliki župan dr. Schaubach, zastopstvo mesta Maribora z županom dr. Leskovarjem, oblastni odbor po dr. Vebletu in Kranjcu in ravnatelju Grač-nerju, v imenu Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec, in veliko privatnikov. Društva in drugi so v pisarni podpisali posebno častitko nadpastirju. Poklonitev kat. prosv. organizacij. Prosvetna zveza v Mariboru je že na predvečer rojstnega dneva nadpastirja lav. škofije priredila v dvorani Zadružne gospodarske banke slavnostni pozdravni večer. V dvorani so se zbrali zastopniki in predstavniki oblasti, mestni župan dr. I.eskovar, v zastopstvu vel. župana prosvetni inšpektor dr. Kotnik, okr. glavarja Ipavic in Polja-nec, oblastni odborniki dr. Veble, Kranjc in Ku-govnik, prošt dr. Matek, prelat dr. Tomažič in celotni kapitelj, mestna duhovščina, zastopniki kat. inteligence in številno ljudstvo. Vsi so presvetlega, ko je dospel v dvorano, udano pozdravili. Pozdravno pesem je deklamiral član Ljudskega odra, nakar je »Maribor« zapel več slavnosti primernih pesmi. Poseben pozdrav in voščilo je v imenu Prosvetne zveze govoril dr. Sušnik sledeče: Saj smo se zbrali ko Vaši otroci in je nocoj praznik v nas in bi radi našli strune, ki bi zabrnele praznično pesem od otroških src. Ne besed, ki bi donele knežjo slavo, temveč preprostih, ki jih duši sladka solza ljubezni. Preprost h, kakor jih je dal kmetski dom, ki je tudi Vaš dom . Preprostih, kakor bi jih rekli očetu Vašemu in materi Vaši: blagoslovljena vidva, ki sta rodila kneza in nam dala očeta vsem in dobrega Pastirja. Saj smo otroci Vaši in pri očetu in se grejemo v milosti božji, ki jo je nasulo nebo za vse delo in trpljenje Vaših let na nas. Saj smo pri Vas pri očetu za spomin na vse trnje apostolstva Vašega, da vtkemo vanje naša srca kakor drobne rože; Za Vašo bol tam doli, kjer sta morje in nebo motna od črne sopare Za bridke ure Vaše, ki so molile in učile kakor biskup Juraj pred njimi: Oče, budi volja Tvoja! Da ste bili žalostnemu narodu tam doli kakor križ na gori, molčeč in tih ... kakor Učenik: Oče, budi volja Tvojal Radi bi Vam vtkali v trnje apostolstva Va-Sega drobne rože naših src: Ker je zaigrala mladost po naših farah, ko ste prišli k nam. Ker ste stopili na levi' breg Mure in šli po zakopano dedščino svetih solunskih bratov; da je zadehtelo po vseh naših goricah in cerkvicah in domovih po evangeliju slovanskih blago-vestnikov in smo radostno spoznali, da smo prav tako prvorojenci kraljestva božjega. Ker ste stopili na večerno stran in nam pridružili koroško dolino, da bi bil še en spomin za Slomškov testament. Ker ste razodeli tajno naše zemlje in dali besedo njenemu upanju; »Vsemogočni Bog, Oče luči, poveličaj svojega služabnika Antona Martina, da bi bil pred vesoljno sveto Cerkvijo prištet zveličanim ...« Ker je zaigrala mladost po naših farah, ko ste prišli k nam Za sedem križev Vaših let je pri-rrelo milosti na nas, Vaše otroke. Radi bi Vam vtkali v trnje apostolstva Vašega drobne rože naših src: da Vam jo damo, oče, ljubezen svojo najbolj sveto; da Vam povemo, knezu naših duš, da smo Vam vojska zvesta — in da bi bili radi dijakoni apostolstva Vašega . . . Saj smo otroci Vaši in beseda nam nima kraljevskega sijaja: Bog nam daj, da bi Vas imeli še mnogo let in da bi nam prvi zapeli zahi^lno daritev na Slomškovem oltarju! Kot sklepna točka večera je bila poklonitev Orlovstva, v čigar imenu je govoril br. Tirš. Presvetli se je nato prav iskreno zahvalil prosvetnim organizacijam za častitko, posebej pa še za veliko delo, ki ga v smislu kat. akcije vršijo po vsej škofiji. Navzoči so vladiko navdušeno pozdravljali, posebno številno navzoča mladina. Koncert v stolnici. Kljub temu, da je zvečer pritisnil hud mraz, ki je odvrnil mnoge, če tudi so celo že imeli plačane vstopnice, je bila stolnica dobro zasedena. Stojišča so bila polna, kar je znamenje, da je tudi med revnejšimi sloji vladalo veliko zanimanje za cerkveni koncert. V presbiteriju smo opazili med udeleženci poleg presv. škofa dr Karlina, tudi njegovega gosta zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Koncerta so se udeležili veliki župan dr. Schaubach, predsednik obl. odbora in mestni župan dr. Leskovar, obl. odborniki, celotni kapitelj, veliko število duhovnikov iz mesta in dežele. Koncert se je začel točno in se je že s prvo točko dvignil na umetniško višino. Stanko Premrl je znal pričarati iz orgel dovršeno godbo, kakršne še nismo slišali. Cocilijansko društvo, četudi je sestavljeno večinoma iz novih sodelujočih članov, je dobro rešilo svojo vlogo. Solo sta prav občuteno odpela za bas g. Faganeli in za spran gdč. Claricijeva. Vojaški orkester je bil pomnožen s civilnimi godbeniki. Ves koncert, ki ga je vodil in dirigiral stolni kapelnik g. Janko Gašparič, je vsesplošno zadovoljil in smo hvaležni g. kapelniku, ki nam je pripravil tako pester glasbeni večer. Celotna proslava 70letnice škofa dr. \ndreja Karlina je pokazala, kako ga ljudstvo ljubi "n spoštuje in da rado žrtvuje za njegove namene, ki služijo Bogu v čast in hlagor naroda. Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru. Danes so se zbrali zastopniki prosvetnih društev, ki so včlanjena v Prosvetni zvezi v Mariboru, na redni občni zbor. Zastopanih je bila večina društev. Zastopana je bila cerkvena oblast po g. kanoniku dr. Cukali in drž. oblast po prosv. šefu dr. Kotniku, Prosvetna zveza v Ljubljani po tajniku g. Zoru, oblastni odbor po odborniku Ku-govniku. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Hohnjec, ki ie pozdravil vsa zastopstva oblasti in društev. Nato je izvajal: Izobrazba, ki dobra ni, je boljše, da je ni! Nasprotniki krščanstva hočejo spraviti med narod izobrazbo, ki naj bi ljudi odvrnila od krščanstva in dcvedla v okrilje liberalne svobodomiselne »izobrazbe«. Ta izobrazba pa bi bila največja nesreča za naš narod. Izobrazba mora služiti svojemu lastnemu cilju, da usposablja posameznika za zdravega in koristnega člana človeške družbe. Potrebna je zato posebno — mladini. Društva morajo in bodo posvetila vso skrb mladini. Primer nam je francoska kmetska mladina, ki je vsled pomanjkanja prave izobrazbe precej propadla. Zdaj so tudi tam dvignili klic: Več izobrazbe kmetski mladini! — Nemčija je že pripravila posebne organizacije po stanovskih panogah. — Tudi pri nas je to potrebno: Zato jc nujno, da se vpeljejo zopet mladeniške in dekliške zveze! Te zvrze bodo zanesle novo življenje v naša društva. Poudariti pa je treba ob tej priliki .velikanski pomen krščanske šole. Šolsko vprašanje je za nas vprašanje življenja in smrti. Treba je biti prepričan o nujnosti take šole. Vso Nemčijo pretresa sedaj tak boj. Podoben boj je pri nas. tudi ta borba bo ostra, a zmagati mora jo naše zahteve I Spominjamo se danes tudi tistih, ki jim luč narodne in kat liške prosvete ne sme svetiti, ker jo je upihnil fašizem. Lani smo prejeli še pozdrav, letos ga ni, ker ga nc sme biti! — En pozdrav pa prihaja: Morituri vos salutant! Umirajoči vas pozdravljajo! Temu pozdravu se bomo odzvali, dejansko odzvali! Maribor, dne 14. novembra 1927. Pozdravil je še g. arhidijakona Fr. Tovornika iz Konjic, ki je med tem vstopil. Poročila odbornikov. Pregled stanja organizacije Prosvetne zveze v Mariboru je podal tajnik g. Kavčič. Splošno stanje je sicer razveseljivo, toda vendar ni tako, kakor bi moralo biti. Naša Prosvetna zveza se mora boriti z začetnimi težavami v težkem splošnem gospodarskem položaju vse drugače kot ljubljanska Prosvetna zveza. Zato se njeni uspehi ne smejo soditi po drugih, ki delujejo v boljših razmerah V naših društvih je 13.084 društev. Delovanje društev se pozna posebno po zidanju novih društvenih domov. 6 novih domov je zgrajenih, 2 se še gradita, 4 pa je že položen temelj. — Društva so imela 642 sej, poleg tega pa so delovala še po odsekih. Kot posebnost, ki jo je poudariti, so bili znameniti Ciril-Metodijski tabori ki so se vršili: 24. januarja v Ptuju, 21. avgusta pri Sv. Križu ob Ljutomeru 28. avgusta pri Leskovcu in v Studenicah, 18. septembru nu Ptujski gori in na Gori Oljki pri Polzeli, 18. septembra pri Sv. Barbari v Halozah m 30. oktobra v Ponikvi, 31. julija pri Sv. Marjeti niže Ptuja. — Izvršila se je posebna akcija za Prekmurje. Bil je 10. julija dinarski dan, ki je še precej dobro uspel. — Društva so proslavila spomin Kapalla, zato so dobila posebna navodila. — Omeniti je treba veliko romanje štajerskih Slovencev na Brezje, katerega se je udeležilo nad 3000 članov. Knjižnice izkazujejo, da se izposodi če« 80.000 knjig tekom leta. Manj pa se je nakupovalo novih knjig, ker ni denarja. Blagajničar je podal poročilo o gmotnem stanju Prosvetne zveze, ki je za svoje stalno delo navezana le nu nestalne dohodke podpor, ker je članarina malenkostna. Delo je ravno zaradi tega zastajalo, ker ni bilo gmotnih sredstev. V tem oziru bo treba v bodoče najti več opore. Promet je znašal 465.772 Din 34 par. »Naš dom« je posebna skrb Prosvetne zveze, ker ga kljub temu, da sta ga obe Prosvetni zvezi proglasili za svoje glasilo, društva ga še niso dovolj dvignila. V delokrogu Prosvetne zveze v Mariboru se je dvignilo število naročnikov od 900 na 2400. Želeti je, da vsa društva zastavijo vse sile, da se »Na5 dom« kar najbolj razširi. Knjižničarjevo poročilo izkazuje isti položaj kot blagajnikovo, da se knjižnica vsled pomanjkanja sredstev ni razvila tako, kakor bi bilo želeti. Osrednja knjižnica je uživala le podporo Mestne občine mariborske. Predlog za ustanovitev Prosvetne ekspoziture v Murski Soboti je bil soglasno in z navdušenjem sprejet. Zastopnik mariborske oblasti obl. odbornik g. Kugovnik je zagotovil vso zaslombo obl. odbora za procvit prosvetnega dela, posebno v Prekmurju. Predlog za poživitev »Slovenske straže« se je po pojasnilu g. tajnika Zora vzel na znanje. Predlog, da bi se vršil občni zbor kdaj tudi v Celju. — Se sprejme. Pri slučajnostih je omenjal g. Štabe j na predlog o iztreznjenju naroda, da apelira na oblasti in društva, da posvetijo temu vprašanju več po-pozornosti. — Obl odbornik g. Kugovnik opozarja na to, da naj Prosvetna zveza posveča posebno pozornost na narodno mejo svojega delokroga. Gosp. inšpektor dr. Kotnik je pozdravil zbor v imenu velikega župana in v imenu prosvetne uprave tei se je zahvalil vsem prosvetnim delavcem. — Navzoči so ta pozdrav prav iskreno sprejeli. Gosp. Ivan Zor tajnik Prosvetne zveze iz Ljubljane je pozdravil zbor v imenu Prosvetne zveze v Ljubljani in v imenu Kat. kulturnega sveta. Opoldne je predsednik z zahvalo vsem zak'ju-čil občni zbor ter želel božjega blagoslova v bodoče! - u-vis ... u «.—uo-jugosiovanskcga pakta. Od leve proti desni sedita Marinkovič in Briand. H. Auer: Ca anka pri moji ženi! Pred kratkim sem bil povabljen k neki družini; zbrala se je tam velika družba. Spoznal sem celo vrsto vplivnih ljudi — prišlo je tja okoli petdeset oseb. Zimski vrt, obloženi kruhki, mnogo srebra, čaj z rumom in brez njega, jazzbaud, stare Li inlade dame, generalni ravnatelji, grofje in proti oorji — vse je bilo tam. Kratko: bila je razdraž-ljivo velika družba. Mogel sem se samo skromno obnašati. Doma sem pa potem večerjo pustil v miru, ker sem se bi) prenajedel. Navadno použijem za malico le skodelico rjavega v »Ljudski kavarni«. Samo po sebi je umevno, da sem vse o družbi še gorko pripovedoval Luciji. S svetlimi očmi me je gledala, ko sem sanjaril o paštetah iz gosjih jeter, o želvjih juhah, o baronih in drugih rekvizitih modernega sveta. Lucija bi bila rada vedela, kaj so imele gospe na sebi in kaj so govorile. Na sebi so imele malo, govorile so pa dosti, j sem menil jaz, se obrnil in zaspal. Ponoči mi je bilo slabo. Škoda stepene smetane. Lucija je imela nekaj na srcu, hotela mi je nekaj reči; zapazil sem to Pred kratkim ie poklicala hišnico, nato sta mene in druge kose pohištva postavili na hodnik in splašili z velikim vpitjem prah iz njegovega miru. Preden smo šli spat, je bila izredno nežna do mene. Objela me j-3 zelo mehko: »Janezek?« »Kaj je vendar, dragica?« sem odložil slušalo »Pojdi — nekaj bi ti rada povedala.« »Ali ne smem prej poslušali do konca oddajanja radija?« A ni mi dala časa, za to, do dvanajstih mi je razvijala svoje načrte. 0, ko bi ji ne bil pripovedoval o veliki družbi! Saj sem slutil — kratko, Lucija hoče brezpogojno prirediti čajanko. Pravi, da je neobhodno potrebno, da iščemo zvez z velikim svetom in vrh tega da je to ugodno za mojo karijero. * ♦ * Moj dom se je spremenil v pekel. V štirinajstih dneh naj se družba snide. Jaz moram jesti v kopalnici, ker Lucija prezidava jedilnico. Pozneje sem kosil v stanovanju hišnice, ker je žena napravila iz kopalnic, zimski vrt, zelenje si je •izposodila pri gospoj Vopršalkovi v ta namen. Napravil sem ji veselje in vzel v najem predvrt nekega prijatelja — kavarnarja. Razposlala sva petdeset vabil — med povabljenimi so bile odlične osebnosti. Zadaj sva napisala na vabila — kakor sem lo bral v družabnih romanih — Po. (Prt silno odgovora). Prijatelj, ki sem ga tudi povabil, mi je telefoniral, da bi prišel le, ce bi P. o. s glašalo. Menil je namreč, da to pomeni »Pitje obvezno«. Tri dni sem obedujeva sitno prežganko, zato, da bi mogla postaviti pred veliko družbo, ki bo prišla k nam. vsebino kljunačevih čreves. Lucija si kroji iz stare poletne oblekee večerno toaleto. Jaz jo tnoram nesti pa v barvarnico Smoking sem st že izposodil — če si drugi par čevljev dobro osnnžim, bi jih utegnil kdo pri umetni luči imeti za lakirke Zvečer prirejava skušnjo. Vstopiva se pred oglodalo in sprejemava. Lucija se funeltlja popolnoma družabno, da je očarujoča: Oh, gospa generalnega ravnatelja, zelo me veseli, da ste prišli. Prosim — ali se hočete vmestiti? Gospod grof, ali vam smem predstaviti gospo generalnega ravnatelja?« »Napak«, zavpijem jaz: »Vmestiti se ne pravi in predstavlja se navadno gospoda dami in ne obratno!« S servisom nama tudi ne gre. jaz moram ves dan letati okoli, da d' bim na posodo toliko skodelic. Lucija misli da bi bilo dobro, če bi kdo pri naši družbi zastopal tudi medro kri. Zato sem šel k Vikcu. staremu vojaškemu tovarišu in ga vprašal, če se ne bi dal morda moji ženi izposoditi za jour. Njeg v praoče je bil španskega, odličnega porekla. Vikec je bil pravi dečko in je dejal da. Poprej je pa še zahteval denar za družbo v obliki treh kovačev. Ostalo je še vprašanje osobja. Naša postrež- , niča je štor in ni prišla v poštev. Šel sem k svoji sestri Mariji, jo poljubil ter jo pr sil, da bi pri naši čajanki sodelovala kol sobarica, Iz prijatelja Jurčka z Jurčkovega sem napravil eksotičnega slugo. Lakiral sem mu obraz lepo z rjnvilom, ga pokril z rdečo čepico in zamorski deček je bil g tov. Poučil sem ga. naj lomi angleško latovščino da naj gostom odpira vrata in | jih razločno javlja, posebno našega slavnega špan- I ca. Nato mi je moral izročiti pismeno zagotovilo, da bo napitnino delil z menoj. * * * Nedelja je prišla, praznik se je mogel pričeti. Postavila sva še brž peč (izposojeno) v zimski vrt, razprostrla pregrinjnike čez obrabljeni naslonjač in veselo pričakovala gostov. Jurčka sem I še poučil, kako naj nadomesti množiuo ruma z gorilnim špiritom, če bi se med malico pokazalo, da ga je premalo. Lucija žari ,teka razburjena okrog in posnema kretnje svetske dame. Ob pol šestih ni bilo še žive duše. Ob šestih je prišel prvi moj nekdanji profesor matematike. Stari gospod že nekam slabo vidi in me je zamenjal z mojo ženo. Tudi slišal je slabo, da smo morali z njim zelo glasno govoriti. Ob pol sedmih se jih je od petdeset povabljenih prikazalo kakih petnajst. Klanjal s(im se, pozdravljal posebno prisrčno vplivnega tvorni-čarja; vendar sem kmalu zaigral njegovo naklonjenost s tem, da sem ga vprašal, ko je prišel pogovor na križanke, če ve morda kak sinonim za konkurz. Zapustil je družbo še pred čajem. Sedli smo za mizo Lucija je zaklicala: -Marija, prinesite čaj! Jonny. zvonilo je!« »Veli«, je pokazal zobe, prišel nazaj in mi dejal: »Zdaj je prišel Vikec.« Vendar se je hitro s|>omni! in mi naznanil z donečim glasom »Don Alphonso Frčderice Marcel Mattoni, Comte do Saravan, Marchese di posesa, principe y parmesano, dure de la Valencia!« Don Aiphonso jo napravil viden vtis. Iz prsnega žepa mu je visel robec z grofovsko krono, ki je bila načrtana z rdečim svinčnikom. Kmalu stno se živahno pogovarjali. Nezaupno sem gledal obložene kruhke, ki jih je servirala Marija; zazdelo se mi je, da so tako na tenko obloženi. Pogledal sem v kuhinjo in moral ugotoviti, da jo Jurček prej najboljše stvari postrgal dedi. Hotel sem baš napeljati pogovor z gospodom Dnevne novice KOLEDAR. Četrtek, 17. novembra: Gregor, Viktorija. * • » A- Proslava 50 letnice pesnika Otoim Župančiča. Slovenska kulturna javnost pripravlja splošno narodno praznovanje 50 letnice pesnika Otona Župančiča. V ta namen se je ustanovil reprezentacij-ski in akcijski odbor v Ljubljani. Prepeljana zemeljskih ostankov Mihaela Vošnjaka. Ostanki rajnega Mihaela Vošnjaka so prispeli iz Švice v Maribor 7. t. m. Od 7. do 10. novembra je počivula Vošnjakova krsta v mrtvašnici na Pobrežju. V sredo Iti. nov. se je izvršila prepeljava iz Maribora do Celja. V Celju bo danes ob pol 1 popoldne slovesna počastitev pokojnega od strani oblasti in šolske mladine. 1/. Celja bo prepeljan rajni v lastno grobnico na mirodvoru v Št. llju pri Velenju. ir Oblastni poslanski mandat je odložil radi-čevski oblastni poslanec iz Prekniurja dr. Matija šebastijan. ir »VzajemnostOdbor »Vzajemnosti: du-hovskega društva za ljubljansko škofijo, se je konstituirat takole: predsednik stolni kanonik: dr. Tomaž Klinar; tajnik in blagajnik: Matej Vilfan, katehet uršul. zun. šol; urednik lista: msgr. Viktor Steska, /.a katehotski del: Anton Čadež, katehet. ir Slovenska banka. Z ozirom na vest »Slovenca^ v včerajšnji številki nam poroča naš dopisnik iz Zagreba, da se konkurz razvija popolnoma korektno po hrvatskem konkurznem zakonu. Kar se tiče stroškov, so ti minimalni in merodajni krogi izjavljajo, da so dosedanji stroški za uradnike izplačani izključno samo i/, obresti razpoložljivega denarja in da konkurzna masa sama ni s tem do-taknjena ir Podpora za popravo mosta. Mariborski oblastni odbor je nakazal 3000 Din denarne podpore za pozidavo mosta pri Belalinovem mlinu pri Podčetrtku. Z zgradbo tega mostu bo skrajšana sedanja cestna zveza za dobra 2 kin. tV Znameniti zgodovinski dnevi. 17. novembra 1SG9. se je otvoril Sueški prekop. — 1790. je umrla ruska carica Katarina 11. — 1909. se je v rudniku pri Cherroju v Illinois v Zedinjenih državah ponesrečilo 83 Slovencev. ir Dunajska vremenska napoved za 17. november: V gorskih dolinah mraz. V obdonavskih pokrajinah temperatura nad ničlo. V južnih Alpah jasno, v severnih Alpah pa niso izključene padavine. ir Varstvo ptic je varstvo rastlin. Sneg je zapadel, zato ne pozabile na lačne in koristne ptice-pevke sedaj pozimi. Vsaka drobtinica kruha, različno seme in odi iki semen pridejo" prav. Zlasti posestniki vrtov m sadovnjakov ne pozabite, da ste s tem privabili ptice v bližino domovja, ki bodo vam spomladi in poleti zatirale škodljivce na sadnem drevju in vrtnih rastlinah. Tudi vrabčkov ne glejte po strani; opazujte jih enkrat, ko gnezdijo, koliko stokrat stara dva prinašata na dan mladičem razen mrčes, potem tudi njim ne boste oponašali drobtinic kruha. ir Službena obleka in nižji poštni uslužbenci. Lansko jesen nismo dobili od poštne uprave v zakonu zasigurane zimske obleke. Zdaj se govori, da jo dobimo v dogled i n času. Ce bo le res! žrebanje loterije društva »Trgov, akademija« v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27. oktobra. preložilo nepreklicno na 5. december 1927. Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do i. decembra! — Pri društvu naročene srečke se pošiljajo naročnikom samo proti plačilu. — SREČKA STANE 10 Din. - Dobitkov je 885 od 50,— do 100.000 Din. Tisto za letošnjo zimo bomo prejeli pa — čez leto dni. Za to obleko (1927—1928) se je vršila v Zagrebu dražba, ali zaman, ker sta se dražbe udeležila samo dva ponudnika, a zakon v državnem računovodstvu pravi, da morajo bili najmanj trije ponudniki. Čas bi že bil, tla prevzame dobavo službene obleke vsako poštno ravnateljstvo zase. Uverjeni smo, da bi potem službeno obleko dobivali bolj točno. Tisto, kar Zagreb zmore, zmore tudi Ljubljana. — Nižji poštni uslužbenci. ir Osebne novice s pošte. V višjo plačilno skupino je pomaknjen Anton Ivnik, na mariborski kolodvorski pošti. — Premeščeni: Mara Kocjan-čičeva iz Vojnika v Šent Ilj v Slov. goricah, Antonija črnjačeva iz Krškega v Videm pri Krškem, Marica Štrukljeva iz Laškega k Sv. Lenartu v Slov. goricah, Gabrijela Ruprotova od D. M. v Polju na Ljubljano 1, Amalija Negovetičeva iz Velikih Lašč v Brežice, Milenn Peršetova iz Gornje Radgone v Apače. Ana Kokolova od Sv. Lovrenca na Pohorju v Mursko S boio in Jožica Ferjanei-čeva iz Marenberga na mariborsko glavno pošto; zvan. 1. skup. Fr Kavčič iz Celja v Grobelno; zvan 3. skup. Miroslav Mehora z ljubljanske kolodvorske pošte v šiko in služ. 2. skup. Al. štinc z mariborske glavne pošte v Marenberg — Upokojitev: Marija Berdajs v Litiji. — Ostavka: Jakob 1'avalee pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se je odpovedal poštni službi. — Poroke: Matilda Straško-va v Ceiju z Miroslavom Kogojem in Pavla Zajčeva na mariborski glavni pošli s Karlom Jarkom; Alojzij Jurjavič na ljubljanski glavni pošti z Vence-slavo čeboklijevo. ir Za Smarnogorske zvonove je daroval 100 dinarjev Ivan Černe, mizarstvo, Št. Vid, namesto venca na krsto Anice Trapičar, hčerke svojega uslužbenca. Naj bi našel gospod darovaletj še mnogo posnemovalcev! ic Smrtna nesreča, V noči od srede na četrtek je divjal krog Velenja silen vihar, ki je napravil ogromno škodo na sadnem drevju in na električni napeljavi. Snirlna žrtev tega viharja je poslal Franc Stropnik, zidar pri velenjskem premogokopu. Ubila ga je električna žica, katero je v zgoraj omeftjeni noči odtrgal z droga vihar in na katero je stopil zjutraj zidar. Ponesrečeni zapušča ženo in eno hčerko. ir Težka nesreča v gozdu. Pretekli pelek se. je v Rogu na Kočevskem zgodila težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V tem gozdu so namreč zadnje dni p dirali bukve in hraste. Med delavci je bil tudi Matija Matošič. Spodžagali so ravno eno bukev; a pri tem niso dovolj pazili. Bukev se je nenadoma zrušila in podse pokopala Matijo Matošiča, ki se ni dovolj hitro umaknil. Naložili so ga hitro na voz in odpeljali proti Kočevju k zdravniku. Ponesrečenec pa je že med potjo umrl. Odložili so ga namesto pri zdravniku, v mrtvašnico mestnega pokopališča. Nesrečnega Matošiča so pokopali v ponedeljek na kočevskem pokopališču. ic D' Annunzijevi ardili — navadni vlomilci. V Kastvu so v torek aretirali dva italijanska vlomilca, ki so ju zasačili ravno v trenutku, ko sta poskušala vlomili v cerkveno puščico. Sta to Alfred Schopfer iz Opatije, znan fašistovski razgrajač in izzivač, ki je v času okupacije hudo preganjal naše ljudi, ter Angelo Demartini iz Italije. Pri telesni preiskavi so našli pri Schopferju d'Amrmzijevo diplomo in priznanje kot borca za italijansko Reko. V diplomi je stavek, da "e »podeljuje Schopferju Posivi Ker se v zadnjem času za mojim hrbtom tro šfjo razne lažnjive govorice v prozornem namenu da bi se ir. oseb eqa ma3£a - a )«• blatilo moje dobro ime, pros m vsakogar, ki poš'eno misli in bi kaj takega izvedel, da mi neinud. ma javi ime dutičnika, da ga uročim zasluženi kazni. V^tSer Siuii', konc. zobni tehnik, Domžale generalnim ravn.-"Mjem na podlago, ugodno za mojo karijero, ko je začelo, iti po zlu. Lucija je čebljala z nekaterimi damami, zaskrbljenimi in opremljenimi z lornjoni. Vprav je dejala gospa bančnega ravnatelja: »Milostna, kruhki so izbo mik Luci je zardela od veselja: »Ah, res.' Pa sploh ni nič čajnega masla na njih. Samo margarina. Veste, gospa ravnateljeva, to vse stori vzgoja. Star: mama so me vedno navajali k varčnosti.« Jaz sem obupno zahrkal. Lucija me je vsa t ognju pobožala po licu in me pogledala: »Ali nimaš jiridne žene?« »Vaš zakon je brez otrok, milostiva?« je vprašala žena bančnega ravnatelja. ; Žal« je w,dih-nila Lucija. Nato je zavpila v smehu: »Toda midva bi vendar tako rada imekt otročička — kajne Janezek?« Nastala je mučna tišina. Nekatere dame so z veselim sočutjem zrle mojo ženko, ki se je čutila tako srečno. Prevzel me je bes. Lucije ni bilo več mogoče zadrževati. Pogr šek za pogre-šllopove». Ko je ključavničar Toplak odprl vrata, je zamahnila Do-brovškova s sekiro, vendar ga ni zadela, ker je Toplak naglo odskočil. Nato sla pričela oba metati kamenje na komisijo, ki je dobila ujačeno policijsko asistenco. Stražnika Flajharja je zadel kamen ravno v glave. Dobrovšak je hotel napasti nekega stražnika od zadaj s sekiro, vendar je lo opustil, ker so pričeli ostali stražniki streljati z revolverji v zrak. V nadaljnji borbi sta Dobrovšak in njegova žena ranila s kamenjem še stražnika Bediča in eksukutorja Stilinoviča. Vso to borbo v Petrovi ulici je gledalo več sto ljudi, med katerimi so nekateri celo podpihovali Dobrovška, naj ne odneha ii: naj ne prepusti svojegu beraškega imetja biričem. Komisija je končno odnehala in odšla, ne da bi izvedla rubežen do konca. Naslednjega dne je Dobrovšakova legla v posteljo, češ, da je bolna, vendar so jo kljub temu aretirali kakor tudi njenega moža. ic Teika obsodba bančnega ravnatelja v Sarajevu. Okrožno sodišče v Sarajevu je izreklo v lorek obsodbo v procesu proti bivšemu ravnatelju zavarovalne družbe »Jugoslavija« Vrančiču radi malverzije. Vrančič je bil obsojen na tri leta ječe in na 700.00'J Din odškodnine za škodo, ki jo zavarovalnica trpi. 0 Srn, i na avtomobilsko nesreča v Bosni. V nedeljo se je pripetila na cesti med Jajcem in Vijencem v Bosni težka avtomobilna nesreča. Trgovec Bogdan Miškovič je strmoglavil s svojim avtomobilom vred na nekem nevarnem mestu v prepad in se ubil. ic Ncsrcč.i iiietl vožnjo. V torek opoldne se je pripetila v Sarajevu težka nesreča med vožnjo. V vojaški voz vpreženi konji so se nenadoma spla-šili in zdrveli po cesti. Oba vojaka, ki sla bila na vozu. sta izgubila prisotnost duha in skočila prestrašena z voza. Prvi je dobil ležke poškodbe v prsnem košu in na rebrih Enako je bil težko poškodovan tudi drugi vojak. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v bolnico, vendar ni upanja, da bi okrevala. OBLAČILA TVRDKE J. MAČE.K Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. ic Telesno zaprtje ranitve v debelem črevesu, slaba prebava, razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, vnetje jezika, nečista koža na obrazu in na hrbtu, tvori izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz Josef*: grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ic Ofertni licitaciji montiranje, barvanje in izvršitev kolovoza žel. mostu preko zapadne Mo-rave pri vasi .lasik na cesti Krajevne—Kruševac (9. dec.) in licitacija za izdelavo spodnjega dela želo/.niškega mostu preko Neretve v Čajiljini (2. dec.), sta razpisani. Več se izve na gradbenem ravnateljstvu, Turjaški trg t ic Kupujte domače izdelke! Da sc omogoči vsakomur nakup dobrih čevljev, prinese za zimsko sezijo tovarna >P e k o« , Tržič, specialne vrste čevljev in sicer: večerne iz ševr. 105 Din, večerne iz laka 195 Din, promenadne čevlje iz In boksa 195 Din, polčevl je iz I a boksa 225 Din, moške visoke čevlje iz govejega boksa 195 Din, moške visoke čevlje iz T a boksa 265 Din. Lastne prodajalne: Ljubljana, Hreg 20 in Aleksandrova cesta 1. Pri pismenih naročilih zadostuje obris noge. Naslov: »Pekot, Ljubljana. 9045 33. Ko bo konec tc povesti, bomo vsi začeli jesti: moški, ženske, vsako dete, vse ho jedlo (Dalie prih.) Velika inventurna odprodaja, najnižje cene 20°/o popusta r- ter damske kostume in plašče. j Manufaktura JOS. SNOJ - LJUBLJANA Prefernova uPcn "* Ul šc CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Kamor na Dunajski cesit iu Trnkoczy na Mestnem trgu. O Umrla je gospa Frančiška Koširjema. Pokojna je bila vzor žene in matere. Sedem nepreskrbljenih otrok je zupustila, vse pa je .vzredila sama brez najmanjšo tuje pomoči. Njen soprog Frunce je več let vodil ljubljansko tajništvo SLS; veliko zaslugo njegovega ne majhnega uspeha moramo pripisovati njegovi ženi, ki se je s telesom in dušo posvetila domu, da se je mož sam mogel posvetiti drugim. Pogreb bo danes ob štirih iz bolnice k Sv. Križu. 0 »Edinost«, organizacija mest. nameščencev, vabi svoje člane, da se udeleže pogreba gospe Koširjeve, ki se vrši danes ob 4 popoldne iz deželne bolnice. -- Odbor. 0 Vremenski preroki z ljubljanskega mete-raoloikega zavoda napovedujejo, da bo sedanji ostri mraz, ki je nastopil v pondeljek zvečer, v treh, štirih dneh popustil, nakar bo pričelo deževati. © Otvoritev telefona pri pošti Ljubljana 7. Pri pošti Ljubljana 7 (Šiška) je bila 12. novembra t I. otVorjena javna telefonska govorilnica za krajevni in medkrajevni promet. © Parcelacija zemljišča. Gradbeni urad te dni parcelira zemljišče ob Dunajski cesti med železnico in hišo državne železnice, last zidarskega mojstra Jerko-ta, ki namerava tam zgraditi več ličnih, enodružinskih hišic, odnosno vil. © Električna napeljava na Jeiico. Dozdaj sc postavljeni drogovi za napeljavo toka visoke na-petosi: po celi progi preko polja do tam, kjer bc slal transformator. Zidava transformatorja, ki je bila že pripravljena, se je morala odložiti radi nastopivšega mraza. Čim bo ta pojenjal, se takoj postavi. Z drugimi deli se nadaljuje. © V pojasnilo. Čujejo se glasovi, češ, da je Obrtniška stavbna zadruga ustanovi,je1' I j učno za obrtnike. To pa ni povsem točno. S.. . je res, da je prvotno bila zamišljena v prvi vrsti za male obrtnike, vendar pa tako, da imajo vanjo dostopa z enakimi pravicami tudi drugi stanovi. Po štirimesečnein obstoju ima danes zadruga med svojimi zadružniki ' nele obrtnike, marveč tudi trgovce, šivilje, javne nameščence, državne upokojence in delavce. Vsa nadaljna pojasnila dobijo in-teresentje ob uradnih urah vsak torek in četrtek med 7. in 8 u r o zvečer v Rokodelskem domu. © Kriminalen drobiž. Neka ljubljanska tvrdka je ovadila nekega moškega, da ji je poneveril vsoto 12 000 Din. — Trgovcu Josipu Župančiču na Sv. Petra cesti 35 je neznan tat ukradel iz veže hiše na Resljevi cesti 3 dvokolesni ročni voziček, vreden 750 Din. — V splošnem policijska kronika v zadnjih dneh ne beleži večjih kriminalnih slučajev, kar je gotovo posledica mraza, ki vlada seda j v Ljubljani. Tatovi počivajo in tudi ponočnjaki mirujejo. © Nesreča. Devetletni Francek Fisler, učenec IV. razreda in stanujoč na Zaloški cesti št. 10 se je v torek popoldne v otroški razposajenosti obesil na neki vojaški voz na Kelte-Murnovi cesti. Stopil je na os zadnjega kolesa, toda se tu spodtaknil, nakar mu je leva noga zašla med kolesne prečke. Kolo je zlomilo dečku nogo v gležnju. Na dečkovo vpitje je vojnk voz ustavil, dvignil dečka, ga odložil v bližnji veži ter nato zapeljal dalje. Dečka so prepeljali s privatnim vozom v bolnico in obvestili o nesreči starše. 0 Goljufija s hranilnimi knjižicami. Koncem meseca marca lega leta smo poročali, da je bilo vlomljeno v stanovanje ravnatelja dohodarslvenega urada g. Ivana Zupana v Pražakovi ulici in odne-šenih več dragocenosti, gotovine in troje hranilnih knjižic. Te dni pa je prišel neki denarni zavod na sled veliki goljufiji, ki se je pripetila v njegovo škodo z eno omenjenih hranilnih knjižic. Neznan moški, star približno kakih 25 let, sigurnega, inteligentnega nastopa ter oblečen v dolg »Huber-tus- plašč iz temnozelenega lodna ter govoreč pravilno slovenščino, je prišel dne 21. oktobra med 10 in 11 dopoldne v lokal denarnega zavoda ter dvignil na Zupanovo knjižico, glasečo se na 500 Din, naloženih v mestni posojilnici v Radovljici, vsoto 2000 Din Knjižica je bila izstavljena na ime Ane Terpinc iz Zasipa ter je bila last g. Ivana Zupana Neznanec, ki se je izdajal za lesnega trgovca Janka Terpinca iz Radovljice, je falzificiral vlogo 500 Din v knjižici v znesek 10.(KK) Din, da je mogel dvigniti znesek 2000 Din. Na enak način je dvignil dne 10. septembra 1. 1927. pri podružnici Jadransko-podunavske banke v Kranju znesek 1000 Din na podlagi neke Zupanu ukradene knjižice. O Krasne dunajske bluze — Kristofič-ltučar. © Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Murilior SHOD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE sc vrši danes zvečer ob pol osmih v dvorani Za« družne gospodarske banke. Na shodu poročajo: dr. Hohnjec o pogodbi s Francijo, posl. Zebot o poloiaju v Belgradu, dr. Leskovar o obč. volitvah r Mariboru Somišljeniki in prijatelji SLS, udeležite se shoda! Pokažimo svoje zadovoljstvo zaradi pogodbe s Francijo, ki nam je zasigurala trajen mir! Zalo danes vsi naši in naši prijatelji na shod! □ 10. redna seja mestnega občinskega sveta se vrst v potek, dne 18 novembra t. 1. ob 17 v mestni posvetovalnici. □ Umestna prepoved. Med mariborsko šolsko mladino »o zelo razširjene utie tnalo floberl pl-štolce, ki so hilo doslej dovolienc po ..ukonii o nošenju orožju brez orožnega lista. Doslej so se zgodile s temi plštolcuml v mestu 3 velike nesreče in te ilni celo en samoumor. Mariborski policijski Icomisarijat je poslal velikemu županstvu posebno vlogo, v kateri priporoča prepoved tega na zunaj neznatnega orožja. Odslej bodo le pištolce prepovedane in bo obvarovana mladež pred inursikatero nesrečo. □ Nova stanovanja. Kakor /.liano, je kupila mestna občina radi regulacije Tutlenbuchove ulice Hoffmanovo hišo. En del te hiše je stavbeni urad podrl, da je izginil oni vozovneinu prometu nevarni ovinek, v še stoječem delu je pa dogolovljenih 11 stanovanj, za katera je že dala komisija uporabno dovoljenje. □ Celotna stavbunu preureditev prostoru pri kolodvoru. Tekom prihodnjega lela se bo pri kolodvoru izvršilo veliko izprememb Kolodvorska stavba dobi še eno nadstropje. Pošta bo postavila novo stavbo, ker se mora iz kolodvorskih prostorov izseliti. Carinarnica bo postavila velike magacine in čakalnice. Občina bo dala prostor preurediti iu bo postavila veliko podzemsko stranišče, nad njim pa bo postavila kiosk za trafiko in njemu vsporedno pa čakalnico za avtopromet. □ Pojasnila k sainoumoru Martina Kuupleia. Poročali smo, kako so je ustrelil 15 letni učenec mariborske meščanske šole M. Kunplež. Ravnateljstvo meščanske šole dajo k našemu poročilu tale komentar: Učenec Komplež je bil v šoli dela-mržen in se je brez vednosti matere dosledno odtegoval pouku in pohajal po medu. Pred tednom dni jo dobil radi lega ukor in mu je bila tudi kon-fiscirana tlobertovku, ki je ž njo ogrožal okolico. Nato ga ni bilo več v šolo. V torek je bila mati v šoli. Hotela je zvedeti, jeli deček pri pouku. Ravnatelj ji je pojasnil, da ga že več dni ni bilo. Mati se je vrnila domov in je našla sina doma. Zahtevala je, naj ji pove, odkod ima strelno orožje, ki ga je nosil v šolo. DeCek jI ni hotel dali pojasnilu. Na ponovno strogo zahtevo po pojasnilu je iziavil, naj ga mati pusli pri miru, sicer go ne bo več videla. Kmalu nnlo je počil vpričo matere iz orožja, ki i ga je učenec zopet kdo ve kje nabavil, usodni strel. Deček je bil že večkrat izjavil, da se bo nekoč ustrelil. Bil je epileptlčen in je strastno čital krvave pustolovske romane. Po izjavi součencev je bil še dan pred smrtjo v kinu. □ čiščenje cest in hodnikov. Glasom § t) cestno-prometnoga reda in reda zn čiščenje cest in trgov za mesto Maribor so dolžni hišni posestniki pustiti popolnoma očistiti Irotoarje in pešpoti od snega in ledu in isle po potrebi dnevno posuti s peskom, pepelom ali žagavino. (Posutje s smeljem in drugimi odpadki je prepovedano.) Ker se je povodom zadnjega snega pokazalo, d;/ nekateri posestniki teh dolžnosti sploh ne izpolnjujejo ali pa le malomarno in posebno, da ne čistijo pešpotov pred njihovimi vrtovi, se ponovno opozarja na to določbo s pripombo, da se bo proti onim posestnikom, ki ne upoštevajo te naredbe, uvedlo kazensko postopanje in da bo mestna občina ukrenila čiščenje na njihove stroške. Odkladanje 3nega v cestne struge je prepovedano. Obenem se naprošajo hišni gospodarji, da poučijo organe, ki oprav-jajo čiščenje hodnikov, da se istih ne sme čistiti s težkim orodjem, kakor u. pr. s krampi ali sekirami itd., ker se pri čiščenju s težkim orodjem pokvari asfaltni hodnik. Opozarja se, da mora nositi stroške poprave takih poškodb dotični lastnik sam. □ Pri mestnem magistratu se razpisuje: mesto uradnika III. kategorije pri mestnem pogrebnem zavodu, mesto strojnika s predpisano kvalifikacijo pri mestni klavnici (IV. kat ), mesto sluge (V. kat.) pri Študijski knjižnici. Prošnje s predpisanimi prilogami je vložiti najkasneje do 1. decembra 1927. KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.— d Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš. V nedeljo, 27. I. m., priredi podružnica v učni sobi Vinarski in sadjarske šole predavanje o pretaka-niu vina. Predaval bo vinarski strokovnjak g. inž. Ivo Zupuuič, Predavanju bo sledil prost razgovor 0 predmetu. K udeležbi se pozivajo vsi udje podružnice, vabijo pn tudi vsi, ki se znnimajo za stvar. Zlasti mladina obojega spolu naj ne zamudi priliko, da se nauči kaj potrebnega in koristnega. Pri loj priliki so opozarja, da je treba najkasneje dc 15. decembru plačati udnlno (20 Din) za Kmetijsko družbo, veljavno za leto 1928. Pobira se v trgovini Klanjšek in Penič v Vetrinjski ulici. □ Znatno razširjen delokrog gradbenega oddelka na mariborski glavni pošti Medmurje je spadalo do pred kratkim pod zagrebško poštno di ck-cFo, n ga je prevzela sedaj ljubljanska. Nadzorstvo u popravo brzolovnih in telefonskih naprav po Medmurju bo vršil od sedaj zanaprej gradbeni od-c'i lek mariborske glavne pošle. □ Čudna zgodba ■/. kolajnami. Mariborska policija ima opravka s čudnim in veselim slučajem. 1 r en skuje namreč zamotan slučaj, ki sega v leto 1P24., ko se je vršila v Mariboru zadnja obrtna razstava. Takrat je bilo ,r;0 lv.zstavljalčev odlikovanih z zlato kolajno, 50 pn z diplomo. Oni z diplome so svoja odlikovanja že davno dobili, na kolajne p i še vedno čakajo, dasi so takoj plačali zahtevani znesek 3"0 Din za kolahio — kar znaša za \se kolajne okrog 20 000 Din. Odbor i< kolajne naročil in so že davno gotove, knr pn še niso pla-čine, jih izdelovatelj ni hotel izročili Policija pa je sedaj ugotovila zanimivo dejstvo, da stanejo kolaj-ii' v istim nekaj nad 1000 Din. Zadevo s kolajnami je imel v rokah tajnik razstave, ki bo za svojo zavlačevanje moral daiflli odgovor Upati je, c.' pridejo mariborski ol r'niki vendar v doglecl-nem času do svojih kolajn. Clelfe OBČINSKE VOLITVE. V 15 občinah ccljsko-vranskega okraja sc bodo vršile v nedeljo, dne 20. novembra t. 1. volitve v občinske zastopc. Za teh 15 občin jc bilo vloženih 38 kandidatnih list z 1540 kandidati. V naslednjem podajamo pregled vloženih kandidat, list po vrstnem redu skrinjic in nosilce teh list. 1. Celje - oko icn voli 33 odbornikov: 1. Slov. ljudska stranka (Golob Kari, mizar). — 2. Slov. kmetska zveza (Alojzij Mihelčič, posestnik in vinski trgovec). — 3. Združena slovenska gospodarska stranka (Vinko Kukovcc, stavbenik). — 4. Združeni socialistični delavci in kmetje (Hrastnik Valentin, dclavcc). — 5. Soc alnoden okratič-na kmetsko - delavska zveza (I.ebič Valentin, tesar). — 6. Narodno - radikalna stranka (Lazarevič Todor, ravnatelj). — 7. Ncpolitič. občinska stranka (Nemci — Pchchuch Franc, trgovec). — Naši sta 1. in 2. skrinjica. 2. Dobrna voli 1? odbornikov: 1. Slov. ljudska stranka (l?o:nik Jurij. poscstn:k). — 2. Gospodarska stranka — SLS II. (Okrožnik Peter, obrtniki. 3. Frankolovo voli 17 odbornikov: 1. Slov. ljudska stranka (Oorenš k Jurij, posestnik). — 2. Gospodarska stranka (Žcrovnik Kari, gostilničar). — Naša skrinjica je prva, druga jc demokratska. 4. Grajska vas voli 7 odbornikov: 1. Maloobrt-niška in kmečku lista (Šniigel Ivan, poseslnik). — 2. Neodvisna lista (Mazil Blaž, posestnik). — 3. Slov. ljudska stranka (Lobnikar Anton, posestnik in župan). 5. Griže voli 17 odbornikov: 1. Narodno delavska gospodarska lista (Razpotnik Franc, šol. upravitelj). — ?. Slov. kmetijska stranka (Žuža Alojzij, posestnik). — 3. Slov. ljudska stranka (Kudcr Peter, posestnik). — 4. Delavska zveza (Gomilšek Franc, tesar). — 5. Združena socialistič. lista (Kajtna Andrej, kmet). — Krščanski možje in pravi socialisti volijo 3. in 4. skrinjico. 6. Sv. Jeronim voli 17 odbornikov: Vložena jc samo ena (Gospodarska) lista z nosilcem Franc Schauerom, veleposestnikom. 7. Nova ce-kev voli 17 odbornikov: 1. Domača kmetska stranka 'Lešnik Ivan. kmet), — 2. Slov. kmetska zveza (SLS — Marsidovšek Fran, posestnik). — Pravi domačini in kmetje volijo 2. skrinjico. 8. Sv. Pavel pri Preboldu voli 25 odbornikov: 1. Lista slorfc in napredka (Ci'enš"k Kari, posestnik). — 2. Slov. ljudska stranka (Sterovec Anton, posestnik). — 3. Gospodarska lista (Kač Anfon, posestniki. — 4. Socialistična lista kmetov in delavcev (Pilko Anton, posestnik). — Šentpavel-čanil Prva skrinjica je skrinjica onih, ki so prišli v našo občino sejali razdor "in sovraštvo, četrta pa onih, ki upajo po hrbtih nezavednih kmetov in delavcev prili do ugleda, potem pa vam pokazati figo Vi pa pokažite figo 1. in 4. skrinjici ter volite domače poštenjakel 9. Polzela voli 17 odbornikov: 1. Slovenska ljudska stranka (Mešič Anton, mlinar, posestnik in oblastni poslanec). - 2. Združena gospo .^rska stranka (Leskovšck Ivan, posestnik), — Polzel-čanil Naš ponos je I. skrinjica! 10. Št. Rutvert nad Laškim voli 17 odbornikov: 1. Slovenska ljudska stran', :t (Tratnik Martin, posestnik). — 2. Slov kmečku stranka (Bczgovšek Franc, poseslnik), — Naša skrinjica jc prva, druga je samo spomin na rajno radičevščino. 11. Svetina voli 9 odbornikov in je izvoljena kot edina lista Slovenske ljudske stranke pod nosilcem Andrejem Sevškom, posestnikom. 12. Šn-liano v urade ali šole, je, ker vlak, ki odhaja iz, Kranja ob 6.24 zjulrai. nrik'oplja šele na kraniski postaii nove vagone. Vagoni so mrzli in sc ravno do Ljubljane ko je Ircba izstopiti, šele ogre:cjo. Mislimo, da bi bilo mogoče odnoiroč' temu, da bi vlak pripeljal s seboj z Jesenic zaklenjene va<'one. Tako pa moraio potniki iz Kranja vstopati v druge vagone, gnječa v vlaku se s tem veča in doseže svoj višek v Skofji Loki in Medvodah, tako, da mora včasih stati v enem samem vagonu do 30 potnikov. Prosimo merodajne faktorje, da nekaj ukrenejo v tej zadevi. Novo mesto Proračun mestne občine Novo mesto za leto 19'10. je sestavljen 'n razgrnjen v občinski pisarni v Novem mestu lntcresentje ga lahko vpodedajo med uradnimi urami. Več o tem je razvidno na uradni deski Proračun okrajnega cestnega odbora v Novem mestu za leto 19?8. ic sestav!!"n in na vpogled v pisarni mestne občine v Novem mestu. Eventuelne Pritožbe sprejema nače'nik okrajnega cestnega odbora, župan občine Šmihel-Stopičc, g. J. Pr"1c. Odlikovan ie z zlato kolaino za civilnc zasluge g. Fdmund Schott iz Novega mesta, ki je stopil pred kratkim po dolgoletnem zvestem služ-bova"'u v trajni pokoj, Nairedovar'e. Pomakn'en je iz 9. sk"r>inc I. kategorije v 8. skupino I. kategorije g. Fran Verlič, pravni praklikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Dopisi Križe na Gorenjskem. Na naši šoli se vrše vedne spremembe učnih moči in Zamenja vanje razredov. Otroci hodijo v šolo enkrat doooldnc, enkrat .popoldne. — Starši so zelo nezadovoljni. Ljubljansko gledališče DRAMA Znčetelt ob 8 »večer. Četrtek, 17. novembra: Zaprlo. Petek, 18. novembra: DVA BREGOVA. Red B. Sobota, 19. novembra: MEDEJA. Red C. OPERA. Začetek oh pol 8 zvečer. Četrtek. 17. novembra: Zaprto. Petek, 18. novembra: TRAVIATA. Red D. Sobota, 19. novembra: BAJADERA, opereta. Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 17. novembra ob 20. uri: TRAVIATA. D. Kuponi. Petek, 18. novembra: Zaprlo. Sobola, 19. novembra ob 20. uri: EVA. DEKLICA IZ TOVARNE. Ab. A. Premijera. Nedelja, 20. novembra ob 15. uri: PYGMALION. Ljudska predstava pri jako znižanih cenah. — Ob 20. uri: EVA. Celjsko gledališče Sobota, 19. novembra ob 20. url: ROKA PRAVICE. Krstna predstava. Nedelja. 20. novembra ob 10 uri: ROKA PRAVICE. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Krstna predstava. Svoje najnovejše dramsko delo. veseložalostno igro v osmih scenah »Roku pravice r je izročil Angelo Cerkvenik celjskemu gledališču, da ga vprizori kot urvo. To dejstvo moramo podčrtati kol posebno zaupanje napram našemu gledališču in Celjani si motamo šteli v čist, da si je priznani slovenski dramatik izbral baš naš od->r za vprizorilev svojega dela. G. ravnatelj Bratlna. ki je doslej režiral iu inscenbal vsa Cerkvenikovu dela v Mariboru ln v Ptuju, režim tudi Roko prn- I viee v Celju. Pn s':rbljono' i", di t,o inseenacija ' origin >lnn in moderna. Vs-' vloge so v rokah n-ših I najboljših moči in ie s hm podana mucih za prvovrstno vprlzorit --v. Ljubljanski Ljudski oder V nedeljo ob pol 8 zvečer: »ZLATOROG.« Na željo občinstva se ponovi v nedeljo dne 20. nov. ob po! 8 zvečet . Zlatorog , romantična Igra s petjem, plesi in godbo. Poje ,5 zborov, igra orkester glasbenega društva Sloga v Ljubi,i,"iti, plese je nnšludiral g. Pino Mlakar. Predprodaja vstopnic od 8 do 12 dop. in od 2 .lo 0 pop. v Nabavni zadrugi, Ljudski dom I., in v pisarni Ljudskega odra II. nadstr. od 1 do 7 zvečer. Glasba Ljubljana. Koncert komornega kvarteta »Zika« sc bo vršil definitivno drcvi točno ob 8. uri v Uiionski dvorani. Brez dvonu, da bodo Zikovci, ki uživajo po vsem svetu velik ugled in sloves, privabili na svoj današnji koncert v Unionsko dvorano toliko občinstva, da bo do zadnjega kotička napolnjena. Maribor. Na slavnostnem konrerlu, ki se vrši v petek dne 18. nov. v korist fondu zn postavitev spomenika krePu Petru, se bode proizvajal sledeči spored: F. Bernardi: Fantazija /.a vijolino solo z orkestrom, M. Bruch: Vijolinskl koncert G-mol s sprem-ljevanjem orkestra, Fr. Liszt: Ogerska fantazija za klavir s spremljevnnjem vrkeslra in znamenita VI. simfonija od čn'kovskega za veliki orkester. Fantazija od Bernarda, ki je naš rojak, se Izvaja na tem koncerlu prvič. Klavir je dnin nn razpolago na. i ša domača tvrdka Jos Branili. i Ljubljana. Stolna prnsveta ima nocoj ob 8. uri v tiskarni sejo. Sv. Krištof v Ljubljani. V naši Prosveti bo danes ob pol osmih predaval dr. Čnmpa o Češki. Krekova mladina Ljubljana ima danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih svoj redni sestanek. Predava tov akademik Kos. Rn^ka Matica in ruska littdskn univerza. V soboto dne 19. novembra se bo vršilo v b Ikonski dvorani univerze predavanje univ prof. Mihaila Ja-sinskega o predmetu: »Očrti zgodovine družine in zakona. Očrt L« Začetek ob 19. uri. Vhod prost. Maribor. Ljudska- univerza v Mariboru. V petek dne 18. nov. 1927 ob 8 /.večer predava univerzitetni profesor g. dr. Šerko o človeškem živčevju in njega funkciji. — V ponedeljek dne 21. nov. nadaljuje g. dr. Turna svoja interesantna izvajanja o krizi moderne demokracije. — V sredo dne 23. nov. priredi Kroemerjev trio iz Graza zelo zanimiv koncert. Kat. prosvetno društvo v Studencih vabi na svoji dve prireditvi, ki jih ima v soboto 19. nov. zvečer ob 7 v dvorani gostilne Gačnik. Pri prireditvah sodeluje godba Krekove mladine in Ljudski oder v Studencih, Vstopnina je zelo nizka. "Poizvedovanja Pozabljena obV.ca. Dne 7. nov. zvečer je nekdo pozabil zavoj z rjavo obleko v ljubljanskem kolodvorskem bifeju. Čc jc kdo pomotoma vzel zavitek, naj ga vrne proti nngradi v cvetličarni Hvala, Dunniska ccsta, Ljubljana. Pošljite naročnino! KOLEDAR Jusosiov. kmetske zveze za leto 1978. je izšel I Pišite ponj na naslov: » Jugosl. Kmetska zveza«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Koledar ima žepno obliko. Vezava močna. Cena 10. —Din. Spori Norveška — domovina smučarjev. Jugoslov. zimskosporlni suvez priredi v sredo 23, novembra zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o Norveški kot domovini smučjrstva in o stanju smučarstVA v nordijskih državah z ozirom na predstoj. čo olimpijado. Predaval bo g. inž. Thor-leig Tunold Hansr.en iz Norveške, ki pride k nam kot Irener naše smrčnrske vrste. Predavanje bo v veliki dvorani bol !a Union ter opozarjamo te danes vse športnike in turiste na to velcjntere-santno predavanje. ŠPORTNO DRSALIŠČE S. K. ILIRIJE. Športno drsališče S. K. Ilirije ob Celovški ccsti pod Koslcrjevim gradom se otvori ob ugodnih vremenskih razmerah konccm tekočega tedna, predvidoma v soboto popoldne. Tehnične naprave na drsališču so sedaj tako izpopolnjene, da se more računati ob količkaj ugodni zimi na najmanj 50 drsalnih dni. I oni jc bilo drsališču otvorjeno 41 dni, predlanskim 32 dni. V večernih urah bo drsališče seveda razsvetljeno, publiki bo ,na razpolago topla garderoba in buffct. Za drsalce, dame in gospode, ki sc bodo hoteli izpopolniti v umetnem drsanju, priredi S. K. Ilirija posebne tečaje. Permanentne vstopnicc za sezono 1927-28 sc izdajajo od 18. t. m. dalje pri tvrdki J. Goreč, Dunajska cesta, po ceni 100 Din. Za člane S. K. Ilirije in dijake v obče sc izdajajo znižane permanentne vstopnice po ceni 50 Din, dočim dobijo člani S. K. Ilirije, ki so dijaki, karte po ceni 30 Din. DAVISOV POKAL 1928. Ker so v tekmi za Davisov pokal zmagali letos Francozi, se bo izvršila zadnja runda v bodočem letu na Francoskem. Otvoritvena runda bo izžrebana žc 3. februarja 1928, izžrebal jo bo francoski predsednik Doumcrgue. Tudi razdelitev po pasovih bo v bodočem letu spremenjena, ker sta priglasili Amerika in Avstralija svojo udeležbo v evropskem pasu; to pa zato, da sc igravci laže privadijo podnebju. Ker se žrebanje vrši prej kot druga leta, bodo ludi tekme prej zaključene; odlo-čivni boj med Francozi in med zmagovalcem v izločivnih tekmah se bo vršil na koncu julija. Na ta način bodo mogli tckmeci priti šc v Ameriko in sc bodo mogli udeležiti tamošnjih prvenstvenih tekem. ČEŠKOSLOVAŠKI USPEHI L. 1927. Najboljši uspehi Čehoslovakov v letošnji lah« ; koatletski seziji so bili sledeči: 100 m Vykoupil i 11.1; 200 m Bartcl 22.2; 4C0 m Borovička 51.2: 8U0 m Šindlcr 1 : 56/;; 1500 m Š ndler 4 : 01.4 fre-kord); 5C00 m Košček 15 : 50.2; I0.CC0 m Nč-nieckv 33 : 22.8 (rekord); 110 m lese Jandera 15.6; 400 m lese Dosta! 57.7 (rekord); 4 X 100 m Mor. Slavia 44.2 (rekord); 4 X 400 m Sparta 3 : 30.8 (rekord); skok v višino Stanislay 1.87 m, na daljavo Machaii 7.C85 m (rekord), s palico Votava 3.60 m, troskok Hoffmana 12.89 m; krogla Chme-lik 13.965 m (rekord); diskos Tukansky 43.13 m (rekord); kopje Chmelik 58.40; kladivo Prusa -"0.63 m. Prav na najvišji vi; ni torej Čehi niso; naj-olj sc nam dopadc Špindlcrjev tek na 800 m, Stanislayev skok v v.šino ter 4 X 100 m. SVETOVNA KOLESARSKA PRVENSTVA 1928. Priredila jih bo ogrska kolesarska zveza in je že zelo zaposlena s pripravljalnimi deli. Staro kolesarsko dirkališče v Budimpešti se nahaja v precej oddaljenem predmestju in zaradi majhnih izmer tribun itd. za prireditev takih tekem tudi in bodo ta moštva za ostale udciežcnce olimpiade ki bo vsem zahtevam ugajalo in bo imelo prostora za 20.000 gledavccv. Gradbo bodo tako pospešili, da bo dirkališče dogotovljeno že v maju bodočega leta. Načrt za svetovne prvenstvene tekme so takole določili; 14. avg. poletni kongres Mednarodne kolesarske zveze; 15 avg. svetovno prvenstvo amaterov na kratko razdaljo; 16. avg. svetovno cestno prvenstvo; 18. avg. predtekme za prvenstvo na dolgo razdaljo; 19. avg. svetovno prvenstvo profesionalov na kratko razdaljo; 20. avg. zaključek prvenstvene tekme na dolgo razdaljo. JUŽNA AMERIKA NA NOGOMETNI OLIMPIADI. V Limi, v glavnem mestu republike Perii, so se sestali delegati raznih južnoameriških nogometnih zvez in so sklenili, da bodo priredili v kratkem velik turnir med izbranimi moštvi Argentine, Brazilije, Chilc, Perii, Bolivije in Uruguaya. Ta turnir naj bo nekakšna generalna skušnja za Amsterdam. Vse imenovane dežele se bodo udel žile olimpiade. Kakor nam jc pokazala presenetljiva zmaga Urugu;.yccv leta 1924., je nogom tna kul-I tura v iužnoaii eriških državah na najvišj- stopnji in bod ta moštva za ostale udciežcnce olimpiadi izredno trd oreh. toprecl sodišča Kolesarski tat Anion Romar. Letošnje poletje so razvili v Ljubljani številni kolesarski tatovi zelo obsežno podjetnost Ni minul dan, da ne bi bilo kjerkoli ukradeno kako kolo Vsi pa, lastniki, ■ kakor tudi policijski organi, so bili proti izredni predrznosti kolesarskih lalov takorekoč skoro brez moči Sredi septembra pa je ljubljanska policija le zajela — no vseh — kolesarskih tatov in eden od teli je dobil v torek dopoldne pred deželnim sodiščem svoje zasluženo plačilo. Je to 281etni Anion Remar, poklicni tat in rokontavh, ki je bil radi tatvine že večkrat kaznovan in je skupno odsedel že šesl let v zaporih Obtožnica navaja, da so je Remar zadnje čase preživljal skoro izključno le s tatvinami. Je izučen čevljar, toda že več let ni imel nlkakega opravka s kopiti. Dne 1. avgusta t. 1. je ukradel izpred Ba-tjelove trgovine tesarskemu mojstru Francu Mar-tlncu 1000 Din vredno moško kolo; dne 2. septembra je ukradel iz veže palače OUZD na Miklošičevi cesti 1300 Din vredno kolo, Inst Jerneja Gostiča; nekaj dni kasneje je od Istotnm ukradel Francu Znvrtnlku 1100 Din vredno kolo. Usodna pa je biln zanj tatvina 1500 Din vrednega kolesa, last trgovca Janka Pogačnrja v Ljubljani, ki jo je Izvršil dne i 15 septembra izpred justične palače. Pogačnr jo namreč izvedel, kje se tnl-nahaja, ter gn je skupno / detektivom zasačil ravno pri delu, ko je ukradeno \olo prepleskovnl in »popravljal«. O nretnciji Re-innrja smo tednj obirno poročali Pred sodiščem jo dobil eno Mn to)ke ječe, poostrene vsake četrt leta s poslom in temnico. Ko je predsednik vpra-' šal: »No, Remnr, sle zadovoljni s knztiiio?«, je ta odvrnil: »Da, hvala vam lepak Bika pečejo na ražnjn po starem običaju ob svečanih prilikah na Madjarskem. Leta 2000. Stalin, predsednik ruske komunistične stranke. Nehvaležen pokSic. Vsak poklic ima svoje temne strani, toda dvomljivo je, ako je še kateri, ki ima toliko tragike, kot je poklic slikarja umetnika Na Angleškem je danes nad 10.000 slikarjev, ki razstavljajo svoje umetnine, toda le malo jih jc, ki vsaj za silo uspevajo ter se žive od svoje umetnosti. Zato je čudno, da jih je še danes toliko, ki iščejo kruha v tem nehvaležnem poklicu. Georgc Morland je umrl v zaporu za dolžnike. (Na Angleškem imajo namreč kaznilnice za dolžnike, kar že Dickens tako spretno opisuje v svojih delih.) Richard Wilson, oče angleške pokrajinske slikarije, je živel v silnem pomanjkanju. Svoje proizvode je mogel kvečjemu pri oderuških Židih prodati, seveda za neznatne denarce. Benjamin Haydon, ki je bil neštetokrat v zaporu za dolžnike, je v največji bedi izvršil samoumor. Varley, slavni slikar, je nekoč pravil, da se mu ne zdi nekaj v redu, če ni enkrat ali dvakrat v mesecu zaprt. Umrl je, kakor je živel, v veliki revščini, v obnošeni obleki in s strganimi čevlji, katere je imel prevezane z ko-nopcem. ' Veliki ženij Whistler je bil 57 let star, ko je bila prva njegova slika prodana za javno galerijo. Občina Glasgow je kupila 1. 1891 njegov slavni portret Sir Henry Irvinga za deset funtov in star suknjič. Pozneje je bila ta slika prodana za 5000 funtov (1,375.000 dinarjev). Večkrat si je moral izposoditi po en šiling, da je imel vsaj suhega kruha in parkrat so mu prav vse prodali, karkoli ie imelo le kako vrednost. Sam je pripovedovaj, da je nekoč bil primoran, da jc jedel mačje meso ter sirovo skorjo. Zlato svetinjo, katero je prejel na razstavi v Parizu, je večkrat zastavil. Dvoje Whistlerjevih slik, za katere je prejel 300 funtov (82.000 Din), kar je bilo zanj takrat veliko premoženje, je bilo prodanih nekemu Amerikancu za 11.000 gvinej, to je 3,180.000 Din, torej okoli 40krat toliko. Greuze, veliki francoski umetnik, je umrl v Parizu v revščini. Slike Jean Miileta so le nekateri njegovi prijatelji občudovali, a njegovo mojstersko delo »Angelus« je kupil Chauchard za 32.000 funtov (8,800.000 Din) Umetnik sam pa jo je za časa življenja 1. 1859. prodal za 60 funtov (16.000 Din). Veliki Co-rot ni mogel prodati nobene slike, dokler ni bil 60 let star in je s svojimi sodobniki živel v pomanjkanju. Mnogo holandskih umetnikov je živelo v sličnih razmerah, med temi tudi Rembrandt, Franz Hals itd. Rembrandt je umrl bankeroten, Hals je bil v večnih dolgovih, z Jakob Ruysdaelom sta živela na občinske stroške in Meindert ter Brauvver sta bila pokopana med berači, zadnji je celo vsled lakote umrl. Danes pa je Rembrandtov portret ali pokrajina vredna 100.000 funtov (27 milijonov Din) in neki portret Halsa je bil pred par leti prodan za 50.000 funtov (13 milijenov dinarjev. Kako pa je s slovenskimi umetniki, je itak vsakomur zn"n<-> Glasba Koncert g«, Zdenke Zikovo dne 14. nov. v Unionu je bil kljub priljubljenosti, ki jo je sedanja zagrebška primadona nekdaj uživala v Ljubljani in kljub zanimivemu programu slabše obiskan. Pevka je odpela dva solistična kora iz Pucci-nijove zadnje opere >Turandotc, dve Jozefovičevi, po eno Lajovčevo in Škerjančevo, Dvofakovo, Kričkovo, Beethovnovo, Straussovo, Dcbussyjevo, Duboisovo in dve prireditvi Španca M. de Falla. Dodala je še priljubljeno arijo iz »Toske«. Program je bil aktualen in z okusom izbran, namesto Italijana Borgija je morala pevka peti Beethovna, ker so baje neki šovinisti to hoteli. Naravnost smešno je, da niti v koncertni dvorani ne sodimo z umetnostnim ampak narodnostnim merilom! Ne rečem, če bi se pele že same italijanske skladbe pri nas, pa se tako malo, da italijanske moderne sploh ne poznamo, na drugi strani pa se je čuditi, zakaj zoper opero, ki tako rada goji plehke Verdijeve reči, ni nikoli nobenih narodnjaških pomislekov. Zikovo pozna naše občinstvo dobro kot nadpovprečno pevko in interpretinjo, zdi se mi pa, da je njen glas, odkar ga nismo culi, nekaj pridobil na moči in akcentu in da je še mečji; tudi pred-našanje je individualnejše, globlje. Zlasti sta na ljudi delovali originalni, tipično španski zadnji dve skladbi. Pevka je bila navdušeno sprejeta in žela mnogo aplavza. Upoznala nas je s Turandotom, ki danes obhaja vse evropske odre in nam pripomo gla do znatnih estetskih užitkov. O Jugoslovenskem festivalu v Pragi, ki ga ja priredila Češka Filharmonija, je v »Novostih« poročal dr. Božidar Širola, v »Riječi« pa njen glasbeni referent praški Božo Lovrič. Božidar Širola piše o naši glasbi med drugim: »Štritof je pokazal, da zna pronikniti v najtežja moderna dela in da zna svojo voljo in svoje pojmovanje vliti tudi uglednim praškim filharmonikom, ki so mu lepe sledili in z notranjo vnemo svirali pod vodstvom sigurne roke izvrstnega dirigenta. Močan vtis sta zapustili obe deli na koncu prvega in drugega dela programa: Škerjanc in Lajovic. Dočim se Škerjanc navdušuje s plesno in to sodobno ubranostjo, objestno in razposajeno, pa Lajovic v svojem Ca-priče daje dionizijsko vedro in celo sakralno radost, katera se razvija v svojem neobičajnem ritmu v vedno večjem naraščanju sile in izrazitosti. Adamič je bil v svojih suitah podan fragmaterno in ni učinkoval s toliko silo, dasi je bilo pričakovati, da bo enostavni izraz njegovih stavkov in ubranosti deloval že po svojem kontrastu nasproti delom omenjenih mojstrov. Štolcer in Dobronič sta enako zanimala, osobito s svojimi barvami, Štolcer še z bujnostjo zvoka in s svojo bolestno poudarjeno motivno gradnjo. Dobroničev Eroticon je imel toliko uspeha, kolikor si ga je le mogel želeti. Prisrčno aklamirani Štritof se jc moral ne-kolikokrat zahvaljevati in je zaslužil največjo zahvalo naših skladateljev, ker jih je tako lepo predaval.« Božo Lovrič piše: »Češka Filharmonija je pozvala Štritofa, izbera je bila srečna. Dirigent N. Štritof je preveč mesta in časa posvetil kompozicijam E. Adamiča. Dovolj je bil en ljubljanski akvarel, da ga popolnoma karakterizira. Nežen je, mc-lodijozen, pobožen, toda ponekod tudi banalen, Od Slovencev je vsekakor najdovršenejži Anton Lajovic. Njegov Caprice je vrlo dobro instrumen-tiran, ni fragmentaren, in je dosleden čisto do konca Čutijo se vplivi nemške šole (R. Strauss). Tudi koncert L. M. Škerjanca je tehnično zanimiv ali ves ta sklop zvokov ni sposoben, da zakrije pomanjkanje navdahnjenosti. Mlad je, pa mu ugaja uporništvo. Nocturno J. Štolcerja ima iste hibe, raztrganost, svojevoljnost, toda — in v tem je veliki plus tega umetnika — on ima nekaj povedati. Nenadoma se iz sejm«kega blata javi melodija, vrisek, kantilena, ki te povsem osvoji. Čutiš, da se tu lomi talent, ki še ni našel pravega svojega izraza. Tudi Ante Dobronič trpi, ker ima preveč sile, ki v želji, da vse objame, razpada v dele Ima razmah, toda večinoma deluje fragmentarno Kulturni nreffled Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu meseca decembra 1927. Razstavo priredi Uprava Ljubljanskega veleseima s sodelovanjem Udruženja Oblikujočih Umetnikov — Sekcija Ljubljana. K razstavi odnosno k prodaji so pripuščena v splošnem vsa dela oblikujoče umetnosti in umetne obrti brez razlike smeri in dobe postanka — to je dela slikarstva, kiparstva, arhitekture, grafike ter umetne obrti. Razstave se lahko udeleži vsakdo in sicer z neomejenim številom del, ki jih nudi prodaji. Priglasitev razstave se objavi v dnevnem časopisju ter se mora prijavnica oddati do vključno 26. novembra v pisarni ljubljanskega velesejma. Dela jc oddati za razstavo odnosno prodajo 30. novembra 1927 od 14. do 17. ure v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani in sicer povsem opremljena za razstavo ter označena glasom priloženega seznama: z imenom avtorja odnosno lastnika, nazivom dela in prodajno ceno. Razstavna dela imajo razstavljalci določenega dne na lastne stroške dostaviti v Jakopičev paviljon ter se ne-vnovčena dela na račun razstavljalca odpremi na naslov, označen na prijavnici. Za vsako v-ovčeno umetnino ali umetnoobrtni izdelek si pridrži prireditelj 10% provizijo prodajne vsote v svrho kritja režijskih stroškov. Ako razstavljalec po otvoritvi razstave označi razstavljeno d lo kot ne-prodajno, mora plačati prireditelju 10% znesek navedene prodajne cene. Kupec mora najmanj 50% pogodene vsote plačati pri sklepu kupčije ostalih 50% pa pri prevzemu. Prodaie, ki se izvedejo do zaključka razstave, podležejo HMako 10% proviziji v prid prireditelja raz-tave Navede ni razstavni pogoji ostanejo veliavni- tudi v slučaju podaljšane razstave preko določenega roka Težko ranjena letalca. Zgoraj: poročnik Mcdaets, spodaj poročnik Vcrhacgen. Knfige in revije Dr. Jožo Arambašin: »Ljudsko t jelo i njegovo zdravlje«, I. (330 strani) in II. (148 strani) del; Split 1925. Narodna tiskarna v Splitu je te dni dotiskala novo delo znanega medicinskega pisatelja g. dr. Joža Arambašina: »Ljudsko tijelo i njegovo zdravlje«. Knjiga je bogato ilustrirana z mnogimi slikami in tabelami, od katerih so nekatere v barvah. Prvi del obdeluje anatomijo in fizi-jologijo človeškega telesa, individualno in socijalno higijeno. Ta del je v prvi vrsti namenjen di:akom srednjih in učiteljskih šol, potem pa starejšim intelektualcem ter vsem onim, ki se pečajo z javn;mi posli in odgojo ljudskih množic kakor župani, duhovniki, učitelji, občinski svetovalci itd. Drugi del ki je namenjen abiturijentom, intelektualcem in izobraženim materam, obdeluje nekatere moderne medicinske probleme, ki so sc proučili tekom zadnjih let, in daje praktična navodila o prvi pomoči odgajanju dece, ravnanje pri arteriosklerozi, ne-vrasteniji i. dr. V obeh debli je učeni pisatelj uporabil mnogo medicinskih besed, ki jih sam že mnogo let zbira med ljudstvom ter jih je obavil v svojem »Liječniškem riječniku« (Split, 1912) Knjiga se naroča v vseh knjigarnah in pri pisn-telju v Splitu (Trubičeva nbala 3) Cena prvemu delu 80 Din, drugemu 30 Din; vsak de! se more naročiti tudi sam zase. Pri Pustetu v Monakovu je izšla knjiga Antona Liibke: »Tehnika in človek 1. 2000.« V njej napoveduje Liibke ogromen napredek tehnike, posebno na polju elektrike in s tem silne izpremembe v gospodarstvu in celokupnem materialnem življenju človeške družbe. Zanimivo je slediti pisatelju, tembolj, ker se da skoraj z matematično zanesljivostjo predvideti, da se bodo te napovedbe več ali manj tudi uresničile. • Predvsem izpremembe v domovih! Tu bo ogenj na ognjiščih ugasnil in ognjišča sama bodo postala nepotrebna. Nihče ne bo več kuril z drvmi in premogom in teh kuriv sploh ne bo nikjer več videti. Premog se na licu mesta predeluje in izpreminja v plin, olje, elektriko ali toploto in se v tem stanju oddaja konsumentom. Hiše ogrevajo električne peči, plinske in druge toplotne napeljave. Mogočni viri električne sile bodo preskrbovali mesta z elektriko v razsipni obilnosti. Mali motor bo nadomestil služkinjo. Ne bo več treba mleti kave v ročnih mlinih, iztepavati preprog, čistiti obleke in čevljev, prati, sušiti in likati perila; vse to bo sedaj opravljal stroj. Električni kuhalniki se bodo tako izpopolnili, da bo mogla gospodinja brez skrbi sredi kuhanja oditi od doma, ne da bi se morala bati, da bi se jedi pokvarile. Električni tok se bo sam ustavil, čim bo jed dovolj kuhana. Istotako se bo s pomočjo umnih živosrebrnih aparatov sama uravnavala toplotna napeljava. Morda bo mogoče že tudi zamenjati sistem električnih žarnic in plinskih mrežic z mrzlo lnčjo, ki se bo dobivala iz čisto novih tokov; ali pa bomo namesto svetlobnih centralnih plamenov uporabljali ploskve, ki bodo v prostor prinašale dan. V bodočnosti bomo imeli nezdrobljivo steklo, za okna nam bo služilo kremenasto steklo, ki propušča zdravilne ul-travijoličaste žarke, za kar sedanje steklo ni sposobno. Že dosedaj se je ameriškim iznajdi-teljem posrečilo, da so izredno izboljšali steklo za stavbne svrhe. Izpopolnile se bodo naprave za šport v domači hiši in kopalne naprave; imeli bomo doma višinsko solnce. Velikanske bodo izpremembe v industriji m mestnem prometu. Nove gonilne sile bodo odpravile vse dimnike, ves prah in dim. V sedaj črnih in neprijaznih industrijskih krajih se bodo smejale zelene trate in nasadi. Stroje, ki bodo znatno zmanjšali svoj obseg, bo gonila elektrika ali novi, še neznani tokovi; tekli bodo komaj slišno. Livarne, kovačnice, fužine in druge peči bodo izginile. Električna moč na najenostavnejši način žveči železo, oblikuje jeklo, kuje verige. 2e danes postaja pereče vprašanje, ali se bo jeklo ohranilo ali pa se nadomesti z drugo, lažjo snovjo, ki bo pa imela iste lastnosti kakor jeklo. Nekoč so pri zgradbi zrakoplovov uporabljali aluminij, ki ga je šele v zadnjih letih izpodrinil stal-nejši duralumin. Izkušnja je pokazala, da prekaša ta kovina najboljša specialna jekla. Doba lahkih kovin za letala in zrakoplove je že tu in ni treba dvomiti, da se bo v bodočnosti zgodilo to tudi glede drugih prometnih sredstev: železnic in avtomobilov. Promet se bo sploh zelo poenostavil. Večina prometa se bo razvijala v zraku; letala in zrakoplovi se bodo do' skrajnosti izpopolnili. Mogoče bo letati v velikih višinah, kjer je zrak redkejši in zato odpor manjši. Brzina se bo tako zvišala, da bo mogoče v osmih urah dospeti iz Evrope v Newyork. S pomočjo daljnovidov bo mogoče opazovati dogodke kjerkoli na svetu ali pa tudi v lastni hiši. Kakor je mogoče sedaj po telefonu govoriti na daljave, tako bo mogoče potem osebo na telefonu tudi videti. Časniki se ne bodo več tiskali, ker papir je vedno dražii; založniki bodo marveč oddajali naročnikom električne daljnovide, s pomočjo katerih bodo potem čitali najnovejše vesti, uvodnike, felj-tone in gledali slike. Film se izpopolnuje. Z radijem se je izvršila prava revolucija; razvoj na tem polju je nedogleden. Silno tankočutni električni aparati bodo slepim in gluhim pomagali do vida odnosno sluha. Velikanski preobrat se bo izvršil v kmetijstvu. Vsako dosedaj običajno gnojenje bo odpadlo. Antene bodo iz zraka dovajale dušik naravnost v zemljo; elektrokulture bodo po- mnogoterile pridelek. S pomočjo elektrike bo najbrž že tudi mogoče vplivati na tvorbo vetrov in oblakov, to jc urejati vreme. Berlinski geograf Penck je že nedavno opozoril na možnost kolonizacije tropskih krajev, ki morejo postati žitnice Evrope. Ves ta ogromni materialni napredek, ki se napoveduje, pa človeštva ne bo osrečil, ako se bo pri tem zanemarila duhovnost, ki je človeka boljši del. Moment ob grobni tišini pri grobu neznanega vojaka. Angleški kralj in princ stojita pred grobiščem v svečani tišini. — Trideset let sem že poročen in sem vsak večer doma pri ženi. — To je pa vzgledna ljubezen! — Ne, ne! To je giht! Gospodt€trsi vo Delovanje ptirikega okra;nega zastopa. Ptujski okrajni zastop jc bil dolgo časa v nemških rokah, načelnik je bil Ornig. Prevrat je prinesel kakor drugod tudi tu spremembe, in okrajni zastop je prišel v slovenske roke, ko je bil imenovan za vladnega komisarja Mih. Brenčič iz Spulilje. — Sosvet obstoja iz 9 oseb, uglednih in izkušenih mož okraja. Davčna podlaga za lansko leto je znašala sledeče vrste davkov: hišna najmarina 93.439 75 Din, hišna razrednina 29,561.89 Din, pridobnina po II. pogl. 15.363.86 D:n, obča pridobnina 37.367 Din 77 p, zemljarina 192.107.10 Din, krošnarina 110 ter rentnina 2085.71, skupaj tedaj. 370.036.08 Din. V letu 1926. je okrajni zastop pobiral okrajna doklade in sicer 100% na liišno najinarino, 200% na pridobnio po II. pogl. ter 400% od drugih davkov, tako da je prejel skupaj letno na dokladah vsoto 1,165.633.94 Din. Za 1. 1927. so se doklade v smislu čl 82, lin. zakona 1927-28 znižal.c na hišno najmarino na 25% in na pridobnino po II. pogl. tudi na 25%, medtem ko so na druga doklade znašale kot leta 1925. 400% ter jc dohidek na dokladah proračun jen na 1,057.882.65 Din, torej za 100.000 Din manj kot v prošlem letu. Izmed dohodkov okrajnega zastopa 1. 1926. jc navesti: prvič že imenovane okrajne doklade po 1,165.633.95 Din, dalje cestne državne prispevke 64.076 Din, na povrnjenih predplačilih 19.312,45 Din, na preostali golovini blagajne in obrestih 1966.91 Din, od prodanega sadja in peska 19.303 Din, brodarina od završkega broda, ki je last okraja 7599 Din, na mostnini pri dravskem mostu v Ptuju 139.444 Din, doklade iz leta 1925. v zaostanku 54.500 Din, prehodne poftavke 210.026.67 Din, skupaj 1,680.861 98 Din. Izdatki so bili sledeči: Povrnitev dolgn iz leta 1925. izdatke na poplavah 60X00 Din, razni davki 5353.72 Din. obresti od dolga 6541.22 Din, vzdrževanje vseh okrajnih cest in mostov ter zgradba novih okrajnih cest 961.4C0.80 Din, za splošno upra^u: najemnina, kurjava, luč itd. 27.278.20 Din, osebni razhodki in penzijski prispevki 99.075 Din, potnine in penzije 12.436 D:n, vz lrževanje broda pri Zavrču ter preureditev 50.960.98 Din, sirotinska oskrba, podpiranje gasilnih društev in slično 27,643.16 Din, izdatki za sanitetne potrebe, babice iti za čuvanje narodnega zdravja 36.471.56 Din, izdatki za šolstvo 57.511.93 Din, za kmetijstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinarstvo 54.344 Din, za podpore in nezgode, ujme itd. 53.675.95 Din. regulacije 27.996.34 Din. prehodne postavke '98.462.63 Din ter preostanek na gotovini 1710.49 Din, skupaj torej toliko izdatkov po 1,680.861.98 Din kakor prejemkov. Za samo vzdrževanje okrajnih cest je izdal okrajni zastop leta 1925. na podlagi cestnega rač. sklepa znesek 787.284.24 Din. Ker pobira država deželne in druge doklade, bi morala po obveznosti iz obstoječih zakonov prispevati k vzdrževanju 50%, torej najmanj s vsoto 390.000 Din, prispevala pa je komaj 6,4.076 Din, okrajni zastop pa je v svojem proračunu za leto 1926. računal vsaj z zneskom po 250.C0C Din. To je velik izpadek na dohodkih ter je vzrok, da se ceste nc vzdržujejo v redu tako, da bi bile brezhibne. Okrajni zastop grad nove ceste, ker mora izpolniti obveze iz predvojne Ornigove dobe, to je zgradit' tiste cestne. zveze, k. so nujno potrebne in se čaka na izpopolnitev že več ko 30 let. Na ta račun izda zastop vsako leto od 50X00 do 100.000 Din. Od leta 1918. do danes jc dovršil tele cestne zveze: Moškanjci — Zagojiči — Muretinci — Borlski most, Spuhlje — Podvinci, Rogoznica — Brstje — Spuhlja, Sv. Bolfenk, Trnovska vas, Šikole — Sc-sterže — Mostečno in Župečja vas — Št. Lovrenc Drp. kolodvor (v zvezi z znano vojaško taborišče Strnišče). Tri leta že gradi prevažno okrajno cesto po Dravinjski dolini od Št. Vida proti Maj-špergu. kjer dosedaj sploh ni bilo dobre ceste. Največ izdatkov odpade torej na ceste. Ptujski okraj ima namreč 278 km okrajnih cest. Ta rfkraj nima nobene državne ceste in mora vse vzdrževali iz svojih lastnih sredstev. Ptujski okraj ima čez Dravo dva mosta v svoji lasti in sicer lesenega pri Ptuju, drugega pri Borlu; prvi se siccr vzdržuje z mostovino, vendar okraj še doplača vsako leto do 90.000 Din za popravilo, ker je bil prej most zanemarjen in zahteva sedaj večje investicije — Okrajni zastop mora vzdrževati 84 zidanih ali betonskih mostov, 48 lesenih mostov, 279 betonskih ali zidanih propustkov ter dva lesena propusta. Lahko si je tedaj misliti, da eventuelne poplave napravijo na teh zgradbah lahko katastrofalne po- sledice in ogromno škodo. Takšne poplave so bile v zadnjih letih dvakrat in te so povzročile samo na okrajnih cestah in ostovih nad poldrugi milijon dinarjev škode. Poškodbo jc bilo treba seveda čimprej popravili, da jc bil promet mogoč in ni nastal zastoj. Mesto da bi država takim okrajem pomagala, je dal? !e prazne obljube. Ptujskemu okraju je obljubila (pod ministrom Uzunovičem) pol milijona dinarjev podpore, a teh okraj ni dobil, Na račun popravila teh elementarnih poškodb so seveda trpele druge okrajne ceste, ker se n>so inoglc v redu vzdrževati. Pod vtisom visokih izdatkov za poplave so morali stopiti v ozadje vsi večji 'zdatki za nove cestne zgradbe, za k;iHurne potrebe itd. Okrajni zastop je izkazal loncem leta 1926. na premoženju vsoto 620 C00 Din, poseduje namreč 12 lastnih prodnih jam, dva kamnoloma, borlsko mitnico, ztivrčki brod, smrekove in vrhove nasade v izčrpanih prodnih jamah ter lastno, veliko zidano skladišče. Iz postavk za izdatke je razvidno, da okraini zastop zelo podpira šolski pouk. daje štipendiie in podpore ubogim učencem, prispeva k vzdrževanju meščanske šole, vodi strokovni pouk v sadjarstvu in vinarstvu po okraju, prireja kmetijske gospodinjske tečaje itd. Za sirotinsko oskrbo izdaja tudi večje vsote ter je s svojim prispevkom omogočil, da se jc otvorila druga hiralnica v okraju v Murctincih. Za živinorejo žrtvuje znatne vsote ter bi živinoreja bila v najlepšem napredku, da je ni mokrotno leto 1925. udarilo tako silno, ko so nastopile razne bolezni pri živini. Okrajni zastop podpira svoje občine, ki jih je 79, z denarnimi podporami in načrti, ker vodi nadzorstvo nad občinskim gospodarstvom. Podpira obrt, zlasti trgovske in obrtne nadalieva'ne šole, dalie strokovna predavanja in Clasbena matica. Iz sklepa zadnje seje sosveta jc denati, da se v Ptuju otvori državna ptetarska ,ila za košarstvo, seveda zopet s podporo okra ;ga zastopa. Če sedaj resumiramo gornje podatke in si napravimo splošen pregled, moramo ugotoviti, da jc ptujski okrajni zastop dobrobiten in napreden, da so mu na srcu vse okra|ne potrebe. Kjer moro, pomaga, če so nedostatki in pritožbe, jih hoče od praviti, hoče pa v splošnem vzdržati vse vsaj na tisti stopnji, kakor je bilo pred vojno. V zadnjih dveh letih se je zelo zavzel za pospeševanje vinogradništva in sadjarstva. S pomočjo okrajnega zastopa se je priredila v lanskem letu lepo uspela okr;:'na sadna razstava, v mesecu januarju tega leta pa ena največjih prireditev v tem obsegu, to je prva oblastna vinska razstava združena z vinskim sejirom. Vrše pa se priprave že za drugo oblastno vinsko razstavo, ki se bo vršila v januarju prihodnjega leta. Živinski sejem v Ljubljani dne IG. nov. Zira-di nsstopivšega mraza js bil dogon bolj sl"b. Prignani i jc bilo: 1(1*2 konj, 11 žrebet, 41) volov, 18 telet, 45 krav in 99 prašičkov za rejo; prodanih je bilo: 13 konj, 27 volov, (i telet, 14 krav in 16 prašičkov za rejo. Kupčija je bila bolj slaba, kajti kup. i cev ni bilo. Ceno so bile sledeče: Voli I. 3.50 Din, II. 8, III 7 Din, krnve klob-sarice 3.50—4 Din,, debele 5—6 Din. teleta 12.50 Din; vse za kg žive teže. Likvidacije. Svetla, d. d., sklicuje občni zbor za 22. nov. ob 10 v posvetovalnici Zrulr. gospodarske banke, kjer bodo sklepali o likvidaciji. — Zavod za impregniranje lesa, d. d. v Ljubljani ima občni zbor 22. nov. ob pul 17 v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke (sklepanje o likvidaciji). Prodaja vžigalic. Kakor poroča 5 Jutam j i list , se bo od t. j-jnuar.ja letos vršila prodaja vžigalic na isli način kot razpečavanje tobaka in cigaretnega papirja. Monopolska uprava bo dala pravico prodaje vžigalic voleprodajalcem s točno predpis nim reonom, detajlisti pa bi salho kupovali pri vele-prodajaicih. Poleg tega se namerava zvišati monopolska taksa za vžigalice od 66 na 70 par. Eksploat.vija liaoksita. V Cetinju se je ustanovila s sodelovanjem ameriškega kapitala lelnt-ška družba Zeta, ki bo eksploatirala znatna ležišča baoksita v črni gori. Lombardna posojila pri poštni hranilnici. Ker se mnoge stranke, ki imajo lomb^rdna posojila pri poštni I ranilnici, ne drže rokov, določenih za vračanje ali podaljšanje (prolouglranje) nosojila. je nadzorstveni svet poštne hranilnice I redil, l i se zamudniki trikrat opominjajo na povračilo o I nosno prolongcijo. Za vsak opomin se zaračuna zamudniku 1.0 Din kol globa. Po tretjem brezus' ešnem opominu se pa obveznice, ki služijo v zastavo, pro- dajo na borzi in se skupi ček po odbitku vseli stroškov in posojila vrne zaslavljalcu proti izročitvi zastavnega lista, švedski vžigalirni trust vsepovsod, švedski vžigalični trust si je kupil zn 11 milijonov l)'n letno za 25 lel monopol za vžigalice v južnoameriški državi Ekvador. Normiranje v tekstilni industriji. Znana ie važnost normiranja zn industrijsko produkte: Sedaj sc vrše M, Nemškem posvetovanja o normiranju za produkte tekslilne industriji!. Končana so že dela za normiranje lnnenega prediva ter predpriprave za normiranje bomb. in konoplj. prediva ter svila. Nadalje so normirane tekstllije za bolnišnice. Češkoslovaška in i/v«;, v Itnsijo. češka Es-komptna banka, Češka Unioubntlka in banka Pe-ček in Co. so sklenile ustanoviti družbo za finansi-ranje rusko-češkoslovaške trgovine »CeHas s kapitalom 3 milijone Kč. Avstrijski obračun za leto 11)26. ji bil te dni objavljen, tekočih dohodkov je bilo 103 milijone šilingov večt aknr izdatkov Blagajniško >lnnje koncem leta 1926. je znašalo 447 milijonov šilingov, od katerih je 160 razpoložljivih, £81 pa iiii je vezanih za posebne namene. Evropska avtomobilska produkcija. V letu 19^6. so v Evropi napravili 560.000 osebnih ia tovornih voz napram 462.000 v letu 1925., torej je napredovala za 21 odstotkov. Izvozile pa so evropske države 133.000 voz, 'eta I9?5. pa 123.000, torej 7.6% več v letu 1926. kakor v 1. 1925. Boruta Dne 10. novembra 1927. DENAR. Povpraševanje je bilo dunes znatno v devizah Curih, Dunaj in Praga, katere je dajala Nuodna banka kakor tudi Berlin. Privatno blago je bilo le v devizah Pariz in Trst. [talija je kbub mednarodno čvrstojši tendenci bila v Ljubljani zaključena po 308.50. Piomet je bil danes srednji. Ljubljana. Devize: Berlin 18.545—13.575 (13.56); Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 8-8.03 (8.015), London 276.85 bi., Ne\vyork 56.75 bi., Pariz 223.25 225.25 (224.25), Praga 108.05-168.05 (168.45), Trst 307.5 -309.5 (306.5). Zavrel). Berlin 13.545-13.575, Curi'« 10.01— 10.97, Dunaj 8—8.03, London 276.45- 277.2r> New-york 56.65—56.85, Praga lPS.on~t68.85, Trst 308.10 —310.10. Belgrad. Amsterdam 22.93 -22.90, Berlin 13.450—13.545, Budimpešta 0.95 9.96o. Dunaj 8— 8.03, London 276.45—277.25. Nevvvork 50.58- 56.65, Pariz 222.87—224.87, Praga 108— 1 £.(/5, Ženeva 1094—1097, Milan 308—310. Cnrili. Belgrad 9.1375, Berlin 123.76, Budimpešta 90.71, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.14, London 25.275, Ne\vyork 518.5, Pariz 20.375, Praga 15.375, Trst 28.20375, Sofija 3.76, Varšava 58.15, Madrid 88.25. Trst. Curih 354—356, Dunai 257 -203, London 80.62—89.87, Ne\vyork 18.36-18.38, Pariz 72 20-72.50, Zagreb 32.41-32.45. Dunaj. Devize- Belgrad 12.48. Kodanj 189.00, London 34.555, Milan 38.61, Ne"wyork 709, Pariz 27.86, Varšava 79.49. Valute: dolarji 706.75, angleški funt 84.51, lira 38.55, dinar 12.41, češkoslovaška krona 20,9925. Praga. Devize: Lira 184, Belgrad 59.45, Pariz 1.32.60, London 164.50, Ne\vyork 33.745. Dinar: Newyork 176.05, Berlin 7.38, London 276.70, VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaklj. Ljublj. kred. banke 130, v Zagrebu 125. Vojna odškodnina je nekoliko narasla pri srednjem prometu. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 130, Praštediona 890 den., Kr d. zavod 1(;<) den., Strojne 80 bi.. Vevče 131 den.. Ruše 280—295, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.5. agrari 51—.12, voj. odškodnina 397.5, nov. 398, dec. 39(5, Hrv. esk. 91, 11 i po 57 —58, Jugo 94, Praštediona 885—890, Lj. kredit. 125, Šečerana 580—595, Drava 550—560, Slavonija 14—15, Trbovlje 475—480, Vevče 130 136. Belgrad. Narodna banka 52.20, vojna odškodnina 397-398 (2100), dec. 401.75—3P5 (2SC0), Bolgarska zadruga 5300. Zem. banka 47, 7% invest. posoj. 8350 (179.COO), agrari 52.50—52.25. Trst. Adria 178, Assicurazioni Generali 4450, Cosulich 189. Kiunione adriatica 2130, Split ce-! ment 224, Dalmatia 065. Dunaj. Podon.-snvska-jadran. 82.70, Živno 106.80, Hrv. esk. 11. Hipo 7, Alpine 15.20. Greinitz I 5.60, Trbovlje «1.30, Ruše 36, Mundus 168. Slavonija 1.55. BLAGO. Ljubljana. Les: Povpraševanje je za lestone or.ig. media 22, fko vag. Slišale 540 den., buk. plohi I., II., lepa III. od 40 100 mm fko vag. napi. post. 420 den.. buk. hlodi oii 3.80 m daljo s 15% od 2.5 —3.70 in in od 35 cm prem. naprej s 15% od 30— 34 cm prem. medla od 40 cm premera Ia (brez grč iu črnega srca) fko vag. nakl. post. 250 den.; ponujajo sc pa buk. drva suha fko vag. meja 23 bi.; zaklj. —; lendencn neizpremenjena. I) e ž. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar.): pšenica 78—79 kg, 2%,-bnč. 312.5 845, dob. za nov. 312.5— 345. sr. 385.5—240, slav. 837.—340. koruza st. bač. 207.5, nav. vozn. 272.5, bač. um. su 260, nav. vozn. 265, bač. času primerno suha s kval. garancijo 210, oves bač. zdrav rešetan 275, moka 0 g vag. bi., plač. po prejemu 480; zaklj. —; tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenicn bač. 290—292.50. ban. 285 —287.50. rž bač. 280—290, ječmen bač. 215—260, sr. 245—250, oves bač. 220 -226, sr. 225—230, koruza b.ič. stara 217.50—220, nova kval. gar. 185—187.50, 12-1 200—202.50, 4—5 220—220.50, moka 0 g in gg bač. 115-420. 2 395—405, 5 375 -385, 6 320 -325, 6'/■ 285, 7 255 —265, 8 197- 205, otrobi bač., slav., sr. 170—175. srbijanski 165, fižol beli stari 300— 370, novi 360—371). Tendenca prijaznejša. Promet: 24 vag. pšenice, 32 vag. koruze, 5 vag. moke. Budimpešta (terminska borza). Tendenca čvrsta. Pšenica marec 81.92-82.05, zaklj. 32—32.02, maj 82.25—82.34, zakli. 32.32 -82.84, rž marec 30.30 —30.38, zaklj. 80.38-30.40, maj 30 58-30.1,8. zaklj. 30.66—30.08, koruza maj 25.29—80, zaklj. 25.28— 25.80. Chieago (začetni tečaji). Pšenica komaj drža-na, dec. 128. marec 131.87, koruza komaj d rž« na, dec. 85.87, marec 89.50, oves komaj divin, dec. 49.12, marec 51.12, rž komaj ilržana, dec. 106.62. T De.ovni čas v trgovskih obratih. * V >,Trgovskem listu« z dne 10. t. m. Čitam K »Trgovinskega Glasnika« prenesen članek, ki je vsled svoje aktualnosti gotovo vzbudil pozornost nc samo v krogih trgovstva, temveč tudi v krogih trgovskega nameščenstva. Članek razpravlja o potrebi omejitve delovnega časa, ozirajoč se pri tem na socialne, kulturne in fizične potrebe trgovstva in nameščenstva. Člankar zagovarja omejitev delovnega časa stvarno in utemeljuje svojo tezo na ncovrgljiv način. Ta članek jc bil obelodanjen v »Trgovskem listu« ravno v času, ko je ljubljansko trgovstvo na svojem sestanku dne 8. t. m. zahtevalo uvedbo 11-odnosno lOurnega delovnega časa, celjsko trgovstvo pa poleg tega še celo še delo ob nedeljah in praznikih od 8. do 11. ure dopoldne. Samoobsebi umevno je, da bodo te zahteve, ki pomenijo za nekatere stroke poslabšanje sedanjega stanja, vzbudile v vrstah trgovskega nameščenstva velik odpor in opravičeno razburjenje. S takimi zahtevami se delovni čas ne bo uredil. Upoštevati sc morajo pri tem obojestranski interesi, ki soglašajo v tem, da je potrebno delovni čas enotno urediti. Ostaja še vprašanje delovnega urnika, pri katerem so sj interesi obeh grup razšli. Trgovstvo zahteva 11-odnosno lPurno delo, nameščenci vztrajajo na 8-urnem delavniku. Enotno ureditev delovnega časa jc potrebno vzeti pri nas resno v pretres. Oziri na kupujoče občinstvo pri tein niso vselej na mestu, ker se občinstvo vedno hitro navadi in drži onega obratnega časa, ki se uvede Izjeme v posameznih strokah bi vodile samo do medsebojne zavidnosti in tudi, ker le stro-kc vendar niso tako strogo ločene, do nesolidne konkurcnce Vsi trgovski obrati v celem policijskem okolišu Ljubljane naj bi sc odpirali in zapirali enotno ob istem- času in s tem bi prestale ludi vse pritožbe. Kupec sc bo na red navadil in zadovoljne bodo vse strani; kupec, trgovec, nameščence in udovoljeno bo tudi zakonskim predpisom! — Trgovski pomočnik. Hude.lisl: Ali itun tvo.ia hči mnogo občudovalcev? — Kalist: »Toliko, da ima na vseh oknih zaslorje privezane na zaročnih prstanih.'. * Arko: »Ti, ali veš za kako kavarno, kjer nI preveč drago?« •- lirariko: »Pojdi v kavarno Au-rora . Jaz sem tam >' ob i i za pet dinarjev kavo, kruli in še lepo novo suknjo povrh.« * « » • Avtomobili.«!: Prav žal mi je. da sem vašo kokoš povozil. Ali ho dosti 50 dinarjev?« — Kmet: >[)ajte jih raje sto. Imam namreč petelina, ki je bi' posebno prijazen s to kokošjo. lri sedaj bo gotovo od žalosti poginil.c Mark Tvvain: 65 Kraljevič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Sčasoma je celo prav rad sedel v zboru svojih svetovalcev na vzvišenem prestolu in bil na videz nekaj več kot človek, ki samo ponavlja besede glavnega varuha in regenta. Rad je sprejemal visoke poslanike in njihovo blesteče spremstvo ter poslušal vdane poslanice, katere so prinašali od svetlih vladarjev, ki so mu rekali >brat«. Oj, srečni Tomažek Kanti iz umazane Zagate! Vesel je bil sijajne obleke in si jo je dal še več narediti; spoznal jc, da mu je štiri sto služabnikov premalo, in je njih število potrojil. Prilizovanje pri-klanjajočih se dvornikov mu je donelo na ušesa kot prijetna godba. Ostal pa je niil in dober in je bil odločen in smel zaščitnik vseh zaslišanih ter se je neumorno boril zoper nepravične postave; vendar pn se je tudi prigodilo, da se jc užaljen obrnil proti kakemu grofu ali celo vojvodi in ga pogledal s takim pogledom, da je dotičnik vztrepetal. Ko se je nekoč njegova kraljevska sestra Marija prerokovala ž njim in mu očitala, da ravna nemodro, ker prizanaša tolikim ljudem, ki bi jih po postavi morali v ječo vreči ali obesiti ali na grmadi se?.gati, in ga je opomnila, da je bilo v ječah pokojnega prevzvišenega očeta včasih do šestdeset tisoč zločincev hkratu in da je tekom svojega slavnega vladanja izročil dvaln-sedemdeset tisoč tatov in roparjev rablju, je dečka obšla velikodušna nevoija in ji jo velel, da naj odide v svojo sobo in prosi Boga, da bi ji odvzel kamen, ki ga je imela v prsih, in ji podeli človeško srce. Ali pa Tomažek nikdar ni bil v skrbeh zn ubogega pravega kraljeviča, ki je bil tako prijazno ravnal ž njim in s tako gorečo vnemo odhitel iz sobe, da bi ga maščeval in kaznoval predrzno stražo pri vratih kraljeve palače? Ej, seveda je bil. Prvi njegovi kraljevski dnevi in noči .so bile precej polne mučnih misli na izgubljenega kraljeviča in iz dna svojega srca je hrepenel, da bi se fant vrnil in zopet vžval svoje kraljevske pravice in sijaj. Ko pa je čas mineval in kraljeviča ni bilo cd nikoder, se je Tomažkov duh vedno bolj pečal z mikavnimi doživljaji novega življenja in izginuli vladar mu je polagoma skoraj popolnoma prišel iz spomina. Kadar pa mu je včasih prišel na misel, mu je postal neljuba prikazen in Tomažek je čutil, da je kriv. in sram ga je bilo. Na podoben način so Tomažku izginili iz spomina tudi njegova mati in sestri. Izpočetka je koprnel po njih, žaloval za njimi, jih želel videti, pozneje pa se je zgodilo, da se je zdrznil ob misli, da bi neki dan stopiie v svojih cunjah predenj, ga izdale s svojimi poljubi, ga pahnile z vzvišenega mesta in ga vlekle nazaj v bedo in ponižanje in brloge. Naposled pa so ga skoraj popolnoma nehale nadlegovati v njegovih mislih. In Tomažek je bil zadovoljen, celo vesel, kedar so se mu namreč \ duhu prikazali njihovi žalostni očitajoči obrazi, se je čutil še bolj zaničevanja vrednega kot črvi, ki lazijo po zemlji. O polnoči dne 19. februarja se je Tomažek za/i-baval v spanje v prekrasni postelji v kraljevi palači, pod varstvom svojih udanih dvornikov in obdan od kraljevskega velikolepja — srečen fant. Drugi dan je bil namreč določen, da ga svečano kronajo za angleškega kralja. Ob isti uri je bil Edvard, pravi kralj lačen in žejen, umazan in oblaten, utrujen od pota in oblečen v cunje in cape — njegov delež iz splošnega boja iu pretepa — zajet med množico ljudstva, ki je z velikim zanimanjem opazovalo urne delavce, ki so marljivo kot mravlje vreli iz Weslminstrske stolnice in zopet noter: delali so poslednje priprave za kraljevo kronanje. Enointrideseto poglavje. Spoznavali) i sprevod. Ko se je Tomažek drugo jutro prebudil, se je daleč naokoli po ozračju razlegalo grmenju podobno bobnenje in šumenje. Njemu je bilo to prijetna godba. Saj je pričalo, da je bil ves angleški svet v vsej svoji moči na nogah, da zvesto in udano pozdravi veliki dan. Kmalu nato ie bil Tomažek zopet središče čudovite, na reki Temzi prirejene siavnosti; po starodavnem običaju se je namreč moral tako zvani :spozna-valni sprevod pričeti iz trdnjave Tower, in sedaj je bil namenjen tjakaj. Ko je dospel tja, je bilo videti, kakor da bi zi-doVje staroslavne trdnjave razpokalo na tisočero mestih, iz vsake razpoke ie švigal goreč jezik iz plamena in bel oblak dima; sledila je glušeča razslrelba, ki je oglušila vpitje množic in pretresala zemljo. Žarki plamena, dim in razstrelbe so se s čudnvito brzino venomer ponavljali, lako da je stara trdnjava v malo trenutkih izginila v ogromnem oblaku lastnega dima, vsa razen vrha visokega stolpa, ki sc imenuje beli stoip. Ta stolp je s svojimi zastavami kipel nad gostim oblakom dima v zrak kakor kipi gorski vrhunec iznad hitečih oblakov. Tomažek je v sijajni opravi zajahal čilega spe-njajočega konja, čegar bogati nakit pri opremi je segal skoraj do tal. Njegov ostric;. glavni varuh vojvoda Somersetski se je jahajoč na enakem konju postavil /a njim; kraljeva straža, oblečena v sijajne oklepe, se je razvrstila ob obeh straneh. Za glavnim varuhom ali regentom je sledil malone neskončen sprevod sijajno opravljenih velikašev z njihovimi vazali; za temi je prišel občinski svet z županom na čelu v škr-latastem žametastem oblačilu in z zlato verižico okrog vratu, za njimi pa odbori in člani vseh londonskih ceh v bogati opravi, noseč posli'e zastave svoje družbe. EHlEšlll 2 B O 2= = a ^ S « b c = r- ? a g. >t 'j. g B > n =r O y N a S 52 3" 3 ' 5" 13 s c ° Z ti j, 3 -c a § > 5 G- - — 3 i C tO O I f V' m i !» J}. U9 H. O. < (B 0> V? fč JQ S SS m t- — m » o < — o s s sr A w S ti « V> ' 3 — o 3 it ; b ^ E ° ? ■ n. m p r J ^ f f * O n, W , n o- tn HI = IH = ZA ADVENTNO IN BOŽIČNO DOBO PRIPOROČA JUGOSL. KNJIGARNA CERKVENIM ZBOROM SLEDEČE SKLADBE; Adamič K.: V svitu zarje. Zbirka adventnih pesmi za mešani zboi. Part. Din 24'—, gl. po Din 6'—. Foerster Ant.: 12 cerkvenih pesmi za mešan zbor; Din 12— Grum A.: Adventnc pesmi za mešani zbor. Part Din 10—, gl. po Din 4 —. Hladnik Ign.: Božična slavospeva za solo, mešani zbor in orgle. Din 12-—. Hladnik Ign.! Božične pred- in poigre za orgle. Din 10—. Kimovec, Dr. Fr.: Rihar renatus. Zbirka raznih Ri-harjevih pesmi za mešani zbor. Part Din 24-—, gl. Din 8 — Premrl St.: Slava Bogu na višavi. 10 božičnih pesmi za mešani zbor. Part. Din 24-—, gl. po Din 6 —. Sattner-Premrl: Dve božičnici Dvoglasna ženska zbirka s klavirjem. Sattner-Premrl; Dve božični pesmi za solo zbor in orgle. Sicherl-Premrl: Pridite molit Jezusa. 17 božičnih pesmi (Riharjevi, Cvekovi, Vavknovi in drugi nape vi) za mešani zbor. Part. Din 30-—, gl po Din 6-—. KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtal niča ln tvornlca poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11 priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blaga/niške bloke i. t. d. Cene/se not on RAZPRODAJAH s« dob' vsakovrstno manu/akturno blago samo ori TRPIN. MARIBOR, otavn, trg i lev. I? Nauk o radioieitnihi Spisal Leopold Andreč Broširan Din 60'—, vezan Din 76"— Jugoslovanska knjigarno v Liublianf. Zaradi pomanjkanja prostora se proda še nova, moderna m polit, icdilnica iz trdega lesa. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9135. Javljamo tužno vest, da ie naša srčno-ljubljena hči in sestra, gospodična Jaltfa Trobcvšek abs. II. let. obrt šole danes, dne 16. novembra po dolgem mučnem trpljenju preminula. Pogreb drage pokojnike se vrši v petek, dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne izpred žalnega doma na domače pokopališče v Nevlje. Vrhpolje pri Kamniku, 16. XI. 1927. Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem, ki 90 t. nsmi sočustvovali v težki bolezni in ob smrti naše nepozabne matere, stare matere, ozir. tašče, gospe Evgenije vdove Schmid izrekamo najialcrenejšo zahvalo. Ob enem izražamo prisrčno hvalo za darovane vence in šopke ter vsem onim ki so pokojnico spiemljali na njeni zadnji poti. 2alnjoča rodbina iand. podpolkovnika v p. Jakoba Ki*m«nc. S/užbe /šče/o Pekovski pomočnik išče mesta. - Naslov v upravi lista pod št. 9095. Pekovski pomočnik išče mesta. - Friderik BRCAR, Poljanska cesta št. 23, Ljubljana. 9114 Službe sluge v hotelu ali kaj podobnega za najnižjo plačo išče reduciran mlajši orožnik. — Naslov pove uprava lista pod št. 9147. POLINVALID trezen, zanesljiv, z nekaj srednješol. naobraz-be, neomadež. preteklosti, se priporoča podjetjem in zasebnikom ter sploh usmiljenim srccm za kakršnokoli službo. -Naslov v upravi št. 9146. Miz. pomočnika sprejmem v službo takoj. Plača po dogovoru. - Anton DRAGAR, mizarstvo, Trbovlje. 9141 Kot sostanovalec se sprejme gospod. — Naslov v upravi št. 9145. CnRA leP° opremlj., OUDH z električno razsvetljavo, se odda s 1. decembrom. Naslov v upravi pod štev. 9067. Imam naprodaj dobro MOLZNO KRAVO katera bo imela prihodnji mesec telička Cena po dogovoru. — Marija Lešnjak, D. M. v Polju 35 Mostna tehtnica takoj poceni naprodaj. -Več pri: MAVER, Ljubljana, Ahacljeva cesta 5. Starinske umetniške cerkvene in druge predmete: slike, lustre itd., kupim. - Ponudbe pod: »Inozemski kupec 9130« na upravo. Aparat za petrolej, s steklenico za merjenje, se kupi. — Ponudbe sprejema uprava lista pod štev. 9127. Tvrdka A. V0LH Liubljana. Reslleva cesto 24 nudi naleeneje vse vrsie pšenlino moko In druge mlevske izdelke. Zahtevajte cenik Stavbno podjetje AtCETTO & drugo* družba z o. z Maribor KoroSčfva ui. Družba »Hi. ija« Premog - drva ■ koks - oglje. Dunajska cesta 46. poleg Iv Zakotnika Tel 2820 Sveže najfinejše, norveško ribje olfe iz lekarne dr. G. Piceoli-ia v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam =111=111=111=11! Najboljša reklame so oglasi v 9ffS:ovencu" iii=iii=!!i=!n= ie za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren I st za usoešno reklamo v tem med na-^im ljudstvom _po deželi najbolj razširjenem dnevniku Vsak og as. pa bodisi v Dobro je vstkdar naložen denar, ki ga inserent izda veliki ali pa tudi v priprosti maihni obliki (najmanjši' Drostor za enkrat samo 5D) zagotov oglaševalcu gotov uspeh Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti ali pa misli kai kupiti, je BSlovenecu za insercijo ob vsaki priliki najbolj Nova velika, lepa povest iz našega domačega življenja V gotiškif} plazovi}) Spisat Slavko Savinšek. Povest se godt v enem najlepših delov Slovenije, na Golici m v gorah od Kepe do Stola 3 te .5- mmm "> 'S O . D. -j rt S to > C > 4) E o> >to rt C > Violino od 05 Din, gramofoni od 34!) Din, ročne harmonike od H5 Din. mandoline od 13« Din. citrc od 192 nin giiareod 117 Din. li sona in pločevinasta pihala, tamburice i. t. d. v prvovrstni kvaliteti, po izredno nizkih eenah, direktno s tovarniškega skladali&ča 8 dni na ogled. Instrument, ki Vam ne bi ugajal, vzamemo nazaj. Veliki IlustrovanI cenik zastonj. Zahtevaite sa takoj od tvrdke: Skladišče MEINEL A. HEROLD, tovarna glasbil, gramofonov In harmonik, Maribor Stev 102. Poročni prstani F. Čuden uubliana Prešernova 1. P.n. Čast mi je naznaniti, da sem odprl v svoji že nad 30 let obstoječi brivski dvorani na Dunajski c. 20 nasproti kavarne „Evropa" in postajališča mestne cestne žel. posebni oddelek za damsko frizlranje s petimi kabinami in posebnim vhodom, v katerih se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v danisko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih, historičnih, gledaliških in plesnih frizur, umivanje glave, manikiranje, masiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov. — Ker sem si pridobil dobro pomožno osobje, sem uverjen, da bom vsem zahtevam najbolje zadostil ter Vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite z Vašim cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočam in bilježim z odličnim spoštovanjem Engelberl Francheili trlzer za gospode in dame Ljubljana, Dunajska cesta 20 ZADRUC-A STAVBENIKOV ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je njen velezaslužni tajnik, gospod Dr. I KO EST šel iuridičnega oddelka gradbene direkcije v torek dne 15. novembra po dolgi in mučni bolezni za vedno v Gospodu zaspal. Pogreb sc bo vršil v četrtek dne 17. novembra ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Breg št. 14, na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojniku ohranimo blag spomin. Zadruga stavbenikov, Ljubljana. Jugoslovansko knjigarna v Ljubljani. priporoča sledeče IGROKAZE z mešanimi, samo moškimi in samo ženskimi vlogami za podeželske odre: (Rimske številke značijo dejanja, arabske pa število oseb.) Benko: Strahomir. Igra. V., 12. Din 12.—. Bevk: Bedak Pavlck. Otroške igrice: Bedak Pa-vlek. Skrb in smrt, Kraljic in služabnik, Neubo-gljivei, Dobrota jc sirota. Din 18 —. Burke in šaljivi prizori. 18 enodejank. Din 20: I. Čarodejna hrivnica. 2. Kadi nagrade. B. Čašica kave. 4. Zaklad. 5. Vedež. 6. Poboljšana trmoglavka. 7 Luknja v namiznem prtu. 8. Dvo teti. 9. Na skalnici. 10. Pred sodnikom. 11. Ženin Miha. 12. Zamorec. 13. Junaki. 14. Trije učenjaki. 15. Tihotapci. 16. Opeharjeni Žid. 17. Izgubljena stava. 18. Čudna kupčija. Cankar-Skrhinšek: Hlapec Jernej in njegova pravica. Drama. 9 slik, 27 oseb. Din 18.—. Česnik: Pogodba. Burka s petjem. II. 9. Din 8. Finžgar: Divji lovec. Narodni igrokaz. VI., 23. Din 18.- — Razvaline življenja. Drama. III., 7. Din 30, vez. Din 40.—. — Vse naše. Burka. I., 5. (Iz zbirke: Poljane«, Trenutki oddiha.) Din 16.—. Funtek: Tekma. Drama. III., 6. Din 20.—. Gerstacker-Seljak: Lovski tat. Ljudska igra. V., 9. — Erazem Predjaniski Igra. V., 11. Din 6. Glediškp igrice: Zdravnikov strežnik (m. vi.), — Sv. Janez Evangelist in ropar (in. v.). — Prevarani hišnik (m. vi.). — Konvencijonalne laži (meš. vi.). Din 5.—. Gogolj-Prijatelj: Revizor. Komedija. V., Din 20. Govekar: Martin Krpan. Drama. V., 26. Din 26. Jalen: Srenja Drama IV., 8. Din 25.—. — Dom. Drama. VI., 13. Din 22.—. Kakšen gospod tak sluga. Burka iz vojaškega življenja. I., 8. Din 10.—. Krek: Turški križ. Igra. VI. 18. — Tri sestre. Igra. III.. 9 Din 14.—. Ob vojski. — Igrokaz. IV., 15.. Din 8 —. — Ob vojski. Igrokaz. IV.. 15. Din 8.—. Linhart: Zupanova Micika. Komedija. II., 7 — Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija V., 11. Din 20.—. LJUDSKI ODER: I. zvezek: razprodan. II zvezek: Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. (7. slikah.) Po L. Anzengru-berju za slovenske odre priredil A. Robida. II. izd. Ljubljana, 1926. Din 18.—. III. zvezek: Miklova Zala. Igra v petih dejanjih. Po Sketovi povesti priredil M. Bajuk. Ljubljana, 1923. 49 strani. Din 18.—. IV. zvezek: Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih. Po Jurčiču priredil M. Bajuk. Ljubljana, 1923. 53 strani. Din 18.-. V. zvezek. Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fr. Ko-blar. Ljubljana, 1923. 81 strani. Din 18.—. VI. zvezek: Kamposteljski romarji. Pevska igra v treh dejanjih. Spisal dr Ivan Pregelj. Ljubljana, 1925. 63 strani. Din 10.—. VII zvezek: Mlinar in njegova hči. Ljudska Igra. Spisal E. Raupach. Za slovenske odre priredil A. Robida, Ljubljana, 1026. Din 18.—. VIII. zvezek: Scapinove zvijače. Komedija v treh dejanjih. — Po Molieru prevel Niko Kuret. Ljubljana, 1926 Din 18.—. IX. zvezek: Revček 4ndrejček. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Za slovenske odre priredil A. Robida Din 18.—. Pevske točke zložil M. Bajuk. Ljubljana, 1926. Din 20.—. X zvezek: Lumpacivagabund ali zanikrna trojica. Čarobna burka v šestih slikah. Za slovenske odre priredil A. Robida Ljubljana, 1927. Din 18.—. XI. zvezek: Zapravljivec. Čarobna pravljica v 3 dejanjih (8 slikah). Nemški spisal F. R a i m u n d. Za slovenske ljudske odre priredil A. Robida. Ljubljana, 1927 Din 18.— XII. zvezek: Molliere, Skopuh. (L'Avare 1668). Komedija v petih dejanjih. Prevel Niko Kuret. Ljubljana. 1927. Din 18.—. Majcen: Kasija. Drama. III., 10. Din 16.—, vez. Din 22.— — Za novi rod. 3 enodejanke: Profesor Grad-nik. — Knjigovodja Hostnik. — Zamorka. Vez. 17. Marica: Kralj Matjaž. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom V, 17. Din 6.—. Pevske in plesne točke Din 17.—. Medved: Stari in mladi. Ljudska igra. IV., 10. Din 7.—. Meško: Mati. Drama. III., 9. Din 28.—. — Na smrt obsojeni? Dramatska slika III., 24. Din 11.—. Navinšek: Lepa maska. Navodilo za šminka-nje. Din 6.— Remec: Užitkarji. Kmečka žaloigra. III., 10. Din 6.—. Ribičič: Kraljica palčkov. Mladinska igra. III., 10. Din 20,— — V kraljestvu palčkov. Otroška igra s petjem. III., 9. Din 15.—, glasbene točke Din 15.— Rihar: Andrej Hofer. Igra V., 22. Din 6.—. Roječ: Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra III., Din 30.—. Sardenko Silvin: Mati sv. veselja. Skrivnost vstajenja. V., 14. Din 16.—. — Nedeljske ure na društvenem odru. 4 igro-kazi za ženske vloge. Din 16.—. — Slovanska apostola. Zgodovinska igra. V., II. Din 16.-. Silvester: Kuplcfi in pesmi (Krojač in črov-Ijar. Liberal. Mizar. Župnn. Narobe svet. Plskro-vpzbc. Dimnikar. Smolar. Knajpov kuplet. Kavarica. Vipavska novoletnima.) Din 20.—. Skrbinšek: Diletantski oder Navodila za reži-šerje. Din 16.—. Turšič: Izgubljeni raj. Dramatska bajka s petjem. III., 9. (Ženske vloge.) Din 10.—. Veseloigre in šaljivi prizori za moške in ženske vlogo. (Sokratov god. — Nocoj je prav lep večer — V posredovalnici. — V hudih zadregah. — Gospa Kordula). — Din 16.—. Vodopivec: Na krivih potih. Igra V., 7. (Ženske vloge.) Din 12 —. Vole: Na dan sodbe. Ljudska iera. III., 17. Din 8.—. — Kolajna Veseloigra. I., 14. Din 8.—. — Roka božja. Igrokaz. V., 11. (Ženske vloge.) Din 10.—. Za križ in svobodo. Igrokaz V., 7 Din 8.—. Zbirka ljudskih iger: 20 zvezkov po Din 12. Najnovejši katalog je brezplačno na razpolago! Naročila sprejema JUGOSLOVANSKA KNJIGARN4 V LJUBLJANI.