Rusija in Turčija se spopadeta. Rusko brodovje nameravalo z minami zapreti turskim ladjam vhod v črno morje. — Tursko brodovje napade rusko brodovje in obstreljuje ruska obmorska mesta — Turčija, Perzija in Afganistan sklenejo zvezo. — Vojska med Rusijo in Turčijo še ni napoTedana. — Francija posreduje za mir. — Bolgarija, Rumunija in Grčija zatrjujejo, da ostanejo nepristranske. — Italija se boji, da se spuntajo mohamedanci v njenih afrikanskih pokrajinah. — Šabac zopet v avstrijskih rokah. — V Galiciji se dobro držimo. — Na Rusko-Poljskem novi boji. — Nemci na francoskem bojišču korakoma napredujejo. ¦*> Turcija nastopi v svetovni vojski. Maribor, dne 3. novembra. Pretekli četrtek, dne 29, oktobra, gta ge nenadoma spopadla v Crnem morju rusko in turško vojno brodovje. Zgodilo ge je tako: Majhen del turškega brodovja je imel 27. in 28. oktobra v Crnem morju vaje.. Dne 28. oktobra pa ga zaene rusko brodovje brez vsakega povoda zaglčdovati, inu prepreči vaje ter ga prihodnji dan, dne 29. t. m., tudi dejanski napade. Tekom boja, ki 96 je nato razvil, je turško brodovje potopilo ruskega polagalca min, ,,Prut", ladjo 9 5000tonami, ki je imela na krovu 700 min. Ena ruska torpedovka je bila močno poškodovana, en premogovni parnik je bil zajet. Torpedo (naboj), ki ga je sprožil turški rušileo torpedovk, ,,Ghairet-i-Millije", je potopil ru9ko torpedovko ,,Kubaneo", ki je imela 1100 ton. Drug torpedo, ki ga je sprožil rugileo torpedovk, ^Muavanet-i-JMillije", jo pa poškodoval drugo rugko obalno gtražno ladjo. 30 čagtnikOT in 72 mornarjev, ki go pripadali potopljenim in uničenim ladjam, je reSilo turgko brodovje in jih ujelo. Turško brodovje ni, hTala Bogu, trpelo nikakorš, ne žJcod«. Ko j* turško brodorje na ta način preostalo r usko broflorja pognalo v beg in ga raap r 3 i 1 o , je nato bombardiralo rusko obmorsko masto Sebastopol ter je uniSilo v pristani§5u mesta NQwo-Ro9Sijgk 50 skladi9Q za pelrolej, 14 vojaških prevoznih ladij, več skladiSč žlta in postajo za brezžične brzojave. PredOdeso (rusko megto na gevernem bregu Crnega morja) je turško brodovje potopilo rugko križarko, drugo rugko križarko je težko poškodovalo, tako, da ge je kmalu' potopila, Tudi neka ladja, ki je bila uvrščena med rugke progtovoljne ladje, je uničena. V Odegi in Sebagtopolu go turške ladje zažgale 5 skladišč za petrolej. Rusko brodovje ni doseglo svoiega namena. Njegova naloga je bila, da položi pred morgko ožino Bospor (pri Carigradu) raine \\i na ta način zapre vrnitev onega dela turškega brMovja, ki je 27. oktobra začelo vaje v Crnem rnorju/Ako bi se bila Rusom posreeila ta nakana, bi bilo turško brodovje razbito na dva dela in bi ga tako Rusi lahko popolnoma uničili, Odporna moč Turčije bi bila z 1 o m 1 j e n a in ne trebalo bi ge bati, da nagtopi kot udeleženka v, gvetovni vojgki, in sicer na gtrani rugkih govražnikov. Od teh dogodkov na Crnem morju ni bilo novili spopadov med Rugijo in Turfiijo. Nekatera poročila gicer pravijo, da go ge začeli že tudi na suhem ob rugko-turški meji govražni gpopadi, vendar nimamo za to novico še nobenega uradnega poročila, Dejgtvo je, da še do danes med Turčijo in Rugijo nl napovedana Tojska. Toda nihče na gvetu na dvomi, da se bo vojgka med obema državama začela, Francogka vlada ja gicer poskusila še posredovati, vendar brez ugpeha. Ruski, tranoogki in anglegki poglanik so že iz Carigrada odpotovali ter izročili vargtvo svojih podanikov italijanskemu iu amerikanskcmu konzulu. S Turčljo v ZTftBl bos*a nastopali mohaniedangki državi Perzlia in Afganlstan, ki obe mejita s svojo severno mejo na Rugijo. Alganigtan je država s 4Ya milijoni preblraloi in imfl rednega vojaštva okoli 40 tigoč mož' Njena pomofi torej ne bo posebno izdatna. Perzija ima 754 miilijona prebivalctev, njena armada v mirnem čagu pa znaša okoli 60.000 mož, ki je bila pa zadnji čag po nemških častnikih preosnovana. — Skupen nagtop teh držav bo menda navdušil ves mohamedangki gvet, da se bo vzdignil kakor en mož proti onim, ki go zagogpodovali 6ezenj3 to so Rusi, Angleži in Francozi. V Indiji, v Siriji, v Egiptu, povsod so že agitatorji za gkupen na-gtop mohaanedancev proti njih tlačlteljem pridno na delu. In gkupen nastop vgega mohamedangtva ali izlama proti trogporazumu, je mnogo večja nevarnogt zanj, nego število njega vojaštva v Evropi, Aziji in Afriki, Kajti obgežnost zemlj , na kateri prebiva izlam* je tako velika^, da ima tudi trogporazum premalo vojaštva, da bi moglo vzdržati red v mobatoedanskih deželaji. Zavegt mohamedangke skupnogti je zadnja leta, odkar so n. pr. v Turčiji prišli mladoturki na površje, mogočno vzrastla. Pov9od so mohamedanske države prišle pod tujo nadvlado, tako v Perziji, Afganigtann, v Egiptu, in oele mohamedanske dežele so prišle t rok» erropskih držaT, n. pr. ˇ Alriki. Vse ie negr»<2e so mladi izlainski naragčaj mogoSno razburils in Y»budil« t njem ž«lio po zopetni neodvisnogti izlamskih dežfti Mlad molirunedanec pripoveduje ob spominu na t« nesrtia: ,JIrftna ni imela t&6 okusa za na3a ugta, spanj« in poiitftk po noči sta ube2ala; rerežl in bogatiui so bili enako žalogtni, dasi so se bogatini tupatam nekam bali to priznati. Mladi in pa gtari 90 čutili enftko in starcl niso mogli zatajiti svojih čusteT." €r*lj», Bolgarljft 1q |fe_an_ij_ rwgt«iajo, 9a boflo tudi stdaj ostal* neprlstranska. NajveSja težare bo imela Bolgarija. Naenistr&ni je evezana s TurS]o» vsled fiesar ne sme nagtopati proti njej, na drugi strani pa bo pritiskala Rusija b naporom vgeh gvojih. sil na Bolgarijo, da sa postavi na rugko gtran. Bolgarlja bo pa najbrž ostala tako dolgo neprigtranska, dokler ne poseže Grčija vmes, Le v tem glučaju bi vkorakala v Macedonijo ter tako Turčiji prinesla pomoč, obenem pa za-se zasedla Macedonijo. Kaj bi v tem glučaju gtorila Rumunija, ge ne ve. Ako nima kakih pogebnili pogodb g Turčijo in tajnili dogovorov z Bolgarijo, ge je bati, da nastopi proti Bolgariji. Mogo&e pa je tudi, da Rumunija že prej pogeže v vojsko, predno se Bolgarija odloči. Ako bi Rumunija v tem slu,čaju nagtopila z Rugi, bi ji menda Bolgarija padla v hrbet ter zahtevala Dobrudčo nazaj, ako bi pa šla proti Rugom, potem je jagno, da za ta glnčaj že obgtojajo dogovori med TurČijo, Rumunijo in Bolgarijo. V velike težave pride vsled turškega nafctopa tudi Italija. V prvem trenotkn bi mislili, da radi tega, ker se boji upora v pred kratkim zasedenih se~ verno-afrikangk.h uiohamedangkihpokrajinah, v Libiji in Cirenajiki. Toda TurCija se je požurila, da Italija ne bo imela povoda, nagtopati proti Turčiji. Zagotovila ji je, da Hbijgkih in cirenajiških mohamedancev ne bo bunila k splošni ustaji. Za Italijo pa je tudi nevarno, da jo morda Grčija potegne v vojno vrvenje. JGrčija 9:li vedno bolj v Albanijo in si hofie prisvojlti iudi Egejgke otoke, katere je začasno ob libijgki vojski zasedla tudi Ittalija. Tako Iialija vkljub svoji neprigtranogti vendar-le nima mirnih ur. Proti vsemohamedanski ustaji priČakuje Anglija, Francija in Rugija pomoči od Japoncev. Japonska vlada je že v Carigradu naznanila, da jo gvari pred nagtopom proti Rugiji, kajti »icer bi morala pogeči tudi Japonska vmeg. Miglijo, da bo zasedla Mezopotamijo, turško pokrajiino zapadno od Perzije. Dostop do te dežele bi dobila Japongka skoza Perzijgki zaliv, ki je popolnoma v oblasti A'ngležev. Prihajajo glasovi, toda ne da sd presoditi, koliko da go vredni, namreč, da bi se Kitajska pogtavila ob stran mohamedancev, ako bi Japonska pogegla vmes. Vgi ti dogodki in ta premišljevanja kažejo, da _mo še-le v začetku gvetovne vojske. Vojgka se razširja kakor ogm\ na slamnatf strehi po celem girnem flveu. Rnsi in Turki se spoprijeli tudi na suhem? fz Twipoounta sq a ine 1. novembra neuradno pbroča:, Na rusko-turški meji so ss danes pri&eli tudi ua suhem boji med rusklmi in iurSkimi §etaml. • * Megto Trapeount Ležf ob jiifco-izhodni obali Crnega morja v turški Afciji fArmeniji). Boji med Rusi in Turki go sa vršili najbrže y prostoru med tur^im megtom Erz»run in rusklm megtonn Batum. Busi na poflcanjuielo TurčIJe. Iz Petrograda poročajo listn ,,Evening Newg", fla ruski vojaški krogi nikakor ne gmatrajo Turka za sovražnika, ki bi se gmel prezirati, Reg, da je organizacija turške armade pomanjkljiva, vendar postavi jo Turki v boj lahko 500.000 vojakov in 300,000 rezerve. Rugi so za obrambo kavkaškemeie popolnoma pripravljenl. Angleško-franeosko broflovle v boju s Turkl. Združeno angleško-francogko brodovje je dnc 1. novembra dopoldne priplulo v zaliv Tschesme ob Mali Aziji, da bi napadlo mali turški kanongki 6olr; ^Diurar-Reigs" in parnik ^Kinali-aga". Poveljnik ftolna Durar-Reigs je vpri6o tega uničil parnik in razgtrelil kanonski 6oln, da ju ne pogubi govražno bTodovje. Novejše turgko uradno poročilo o boju med turškimi in angleškimi ladjami v zalivu 'Tisch.esme^ so glasi: Oarigred, flne 2. novembTa. V zalivu sta bili zasidr»n5 turSki ladji ,,Kina!5aga" in ,3Gjrut" (ne ,J3urrar-Reisga, kakor je navedei.o v prvem poročilu). Dva angleška torpedna rušilca sta prigpela v pristanišče in gta zahtevala, naj se obe ladji tekom 10 minut udasta Angležem. Kapitana turških ladij pa sta odklonila predajo ter sta gpravila moštvo na sulio. Nato sta kapitana gama dala ladji gpugtiti v zrak. Ruslja bl se spravlla s Turčiio? Berolingki list ^Tagblatt" poroča iz Carigrada: Uradnose še. dosedaj vojska ui napov e d a 1 a o d n o b e n e s t r a n i. Francoski poslanik je še dne 1. novembra pogkiugil posredovati, a brez ugpeba. Pogredovanje pa je zaradi tega zanimivo, ker je Rugija priznala, da je začela g govražnogtmi in se izrekla, da je pripravljena, radi dogodkov v Crnem morju to in ono dovoL-ti. Turčija je nato zah. tevala, da ge razoroži črnomorsko rusko brodovje, kar je Ru9ija geveda odklonila. Turčija je pripravljena. Berolin, dne 2. novembra. Francogko čagopigje izraža gvojo bojazen nad bodočimi dogodki radi nagtopa Turčije. Turška arma da bo za Avstrijo in Nemčijo velika pomoč, pogebno, ker je Turčija do zadnjega gumba pripravljena na vojsko. Cez dva meseca že so 9e pod vodgtvom nemških častnikov utrjevale najvažnejše toSke ob Bogporu in Dardanelah. Turki go se založili s težkuni topovi. Tudi podzemeljgke utrdbe in zakopi go napravljeni. Kako je v Carlgradu. Carigrad, dne 2.. novembra. Velika množica Ijudi valovi skozi carigrajgkc ulice in kaže gvoje navdušenje za vojgko. Ljudstvo sc po lepakih poučuje, da go Avstrijci, Ogri in Nemci zavezniki Turčije, a Bolgari in Amerikanci prijatelji. Sulrt.an je postal mahoma zelo priljubljen, Ko se jc zadnji praznik vračal iz molilnice, zaukazal je ugtaviti voz, na kar je ljudstvo pozdravljal. Kaj takega ne pomni zgodovina novejše Turčije. Ta dogodek je izzval največje navdušenje. Velikanske važnogti je, da ge je izvršila zveza Perzije in A'fganis t a n a s Tu r 5 i j o. Kot dekla Rugije je v zadnjern trenotku nagtopila Japongka ter zapretila, da posežc \Tneg. Miglijo, dabo ^aponskahotelazases t i Mezopotamijo. Avstrijsko=srbsko bojfšče. Maribor, dne 3, novembra, Zadnjii smo porožali, da stno pognali v iužnoizhodni Bogni Srbe čez mejo^ (jflpes pa lahko porooamo, da gmo tudi na severu v •toemlju, kl leži med Drino in Savo, prekorafiili erbsko mejo ter zavzeli med obema imenovanima rekama ležeče ozemlje noter do Sabaca, Tudi megto Sabao je zopet v avstrijskih rokah. Sabac je bil že v začatJcu sedanje voiske v naSi posegti. Naše 6ete so ga zavzele dne 12. avgusta, a ker je naša armada v Galiciji rabila ojačenj, so niorali Avstrijci mesto zopet prepustiti Srbom. Dnc 22. avgugta se je od naSega armadnega vodstva odredilo gplošno umikanje in tako go se naše čete v popolnem redu umaknile iz srbskega ozemlja nazaj 5ez Savo in Drino na avgtrijgka tla. Potem go, kakor znano, nekoliko Casa upadale grbske fiete v Slavonijo, a uspeh je bil ta, da so bile te upadajoče čete popolnoma uničene. Odporna gila grbgke armade je bila vsled velikih izgub zlomljena, in gedaj se je začelo naše prodiranje. Kakor kažejo poročila, z velikimi ugpehi. Ozemlje med Savo in Drino, ki ge imenuje MaCva, je v naših rokah. Vgled dogodka na Crnem morju je dobila Srbija v Tur&iji novega nagprotnika. STbgki poslanik je že odpotoval iz Carigrada in diploimajtičine Z3vezj& med Turčijo in Srbijo so ustavljene. Mesto Sabac zopet naie. Dunaj, dn8 S. noT*mb*a. General Pot.orek, poveljnik avsirijgkih žet aoper Srbe, uradno naznanja: NaSa ofenzivo (napadalno prodiranje) v grbski pokrajini Mačva zmagovito napreduje. Sovražnika smo pregnali z njegavih utrjenih pogtojank. Pri umikanju se Srbi našim napadom nigo mnogo ugtavljali, Le na geverni gtrani megta Sabac so morale naše čete mofino utrjene in z okopi zavarovane pogtojanke zavaeti z naskokom* Danes v ponedeljek po noči, gnio se polagtili tudi Saboa. Naše, v pokrajino Mafva prodirajoče čete, go že prekoračile železniško progo Šabac—Lješnica. Avstrijska kavalerija je ujela večje število Srbov. * Sabao je glavno megto pokrajine Mačva v geverno-zahodnem kotu Srbije, med Drino in Savo. Mesto leži ob Savi jugo-lzhodno od Mitrovice. ^ Junaškl zrakoplovec. Dunaj, dne 2, novembra. Naše 6ete, ki ge bojujejo zoper Srbe, je zadela precejšnja izguba. Vojaški zrakoplovec nadporoftnik Sanheo je bil v zraku zadet od sovražne krogle in težko ranjen, tako, da je moral gvoje opazovanje govražnih pogtojank opugtiti. Dasiravno je imel hude bolečine in je močno krvavel, je vendar napel vge gvoje gile, da je plul s gvojim zrakoplovom še 70 km da_ Ie5 in tako gpravil zrakoplov na varno, Nadporofinik Sanhec je vGeraj (nedeljo) radi pretmdih ran umrl. Pred gvojo gmrtjo je še dobil od ces-arja brzojavno' gporočilo, da je odlikovan radi svojih juna^kih činov z vojaškim zaglužnim križc^m. Srbskl pešpolk št. 20 unlCm. Dunaj, dne S. novembra. Pri novejših bojih zop©r Srbe 30 naSi unifiili celi 20. srbgki pešpolk. Pognali so ga v moSvirje, 200 mož je utonilo, drugi pa so padll pod avstrijsKmi kroglami. ^To poročilo Se dosedaj ni uradno polrj««),) FraneoaJH arakoplorei prl Eotora. Blrn^ dae 31, okfobra% Franoozi so poglali %nogorcem na pomoC uekaj avojih zrakoplovov. A s tem podjetjem Franolzi nimajo posebne sreC«. Nedarno sta padki 3 Krakoplovca v kotorgki zaliv in dne 80. oktobra j» pad»l zopct nek Francoz g gvojim letainim gtrojem v Skadrgko jezero. Zrakoplovoa so z vellko težavo reSili, da m uk>niL, a zrakoplov s« je potopiL Kako 8e Srbl Tojskujelo. ,,Az Esla poroča o srbskem načinu vtiigkOvanja: Srbi pogkušajo zavegti naše vDjake z naSkni povelji v zmoto; zato go prevzeli naše signale. Da se nam približujejo v oblekab. naših padlih, je že znana stvar. Sedaj smo izkusili, da 200 do 300 korakov od nažih okopov markirajo svoje staliSče, da tam odložo svoje čepice, med tem, ko na nas Iz drugih globokih okopo? gipajo ogenj. Srbske brambne 6ete go položile ob Savi progo, ki jim omogočuje, da svoje topove in strojne puške pregtavijo tja, kjer jih od glučaja do glučaja rabijo. Srbske čete se nepregtano trudijo, da bi nafe& postaje za opazovanje m glavne prometne črte >čim bolj ogrožale. Nepregtano streljajo na cerkvene zvonike, glavne cegte in kmedke hiše, kar pa naših opazovalnic niti najmanj ne ovira v izvrševanju njihove dolžnogti, ker na srečo vsaka topova krog,a ne zadene cilja. Srbgki okopi so z veliko zvitogtjo položeni, ker računajo z okolnogtjo, da jih. naše moStvo vzame pod cilj. Mi gmo njihovo zvitost spoznali in ^daj gi. izmišljajo nove zvitogti.