Št. 257 (14.348) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD -Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190________ 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 SREDA, 11. NOVEMBRA 1992 RIM / REFORMA VOLILNEGA SISTEMA MEJE / SLOVENSKO-HRVASKI ODNOSI Occhetto išče Pogledi na isto reko možne rešitve si močno nasprotujejo KD in PSI pozitivno o predlogu DSL Do slovensko-hrvaške meje z zrelostjo in vedrino Vojmir Tavčar RIM - Med zbliževanjem in oddaljevanjem je v zadnjih časih v italijanski politiki težko najti zelo jasne niti. Tako je na primer včeraj vsedržavni tajnik DSL Achille Occhetto požel precej široko odobravanje v medparlamentarni komisiji za reformo volilnega sistema in ustave (pohvalno so se izrazili zlasti pedstavniki KD in PSI, medtem ko so bili predstavniki SKP in Pan-nella ostro kritični), istočasno pa ga je iz Haaga tajnik PSI ostro grajal in mu spet očital nejasno in zelo vijugasto politiko. Skepso Craxija v odnosu do Occhetta je potrdil tudi tajnik PSDI Vizzini, ki meni, da bi morali razširiti sedanjo vladno večino in vanjo pritegniti tudi DSL.«Craxi soglaša,« je dejal Vizzini,«vendar ima pomisleke glede Occhetta. Osebno pa bi že pihodnji teden dal pobudo za vrsto dvostranskih srečanj, če bi DSL pistal na to.« Do poznega popoldneva ni bilo odmevov DSL na ta predlog. Zato pa je bila vrsta odmevov na Occhettov jutranji poseg v medpar2amentarni komisijL Ljer se je prejšnji teden vnel oster spor prav med predsednikom komisije De Mito in sekretarjem DSL. Occhetto je v daljšem posegu v bistvu predlagal pretežno večinski volilni sistem, ki naj bi slonel na uninominalnih volilnih okrožjih in glasovih za kandidatne liste, vendar Achille Occhetto Ciriaco De Mita popravljen z zadostno mero proporčnosti. Na ta način bi po Occhettovem mnenju zajamčili pluralizem izvoljenega predstavništva, obenem pa izmenič-nost za krmilom države in stabilnost vlad. Occhettov volilni predlog temelji na zamisli ustavne reforme, ki naj loči volilne sisteme in pristojnosti senata in poslanske zbornice. Zbornica naj bi izrazila vlado, senat pa naj bi imel več pristojnosti glede zakonodaje in vladnih ukrepov, ki zadevajo dežele. Pri volitvah za senat bi prevladoval večinski uninominalni sistem, v primeru poslanske zbornice, pa bo »potrebna večja pro-porčnost, čeprav bo treba volilcem dovoliti, da se izrečejo tudi neposredno o vladi«. Potem ko je poudaril, da DSL ne bo pristala na«skrpucalo« samo zato, da bi se izgonili referendumom, je tajnik DSL poudaril veljavnost vrednot, na katerih sloni italijanska republika. Po njegovem bi tudi v prihodnje morali ostati nosilci politike stranke in takoimenovani«rassem-blement«, h kateremu bi prispevale stranke in organizacije civilne družbe. Predsednik medparlamentarne komisije De Mita je ocenil Occhettov predlog kot«pomemben, zelo jasen in obenem odprt za dialog z ostalimi stališči«. Tudi tjanik KD Martinazzoli je menil, da obstaja možnost nadaljnjega dialoga z DSL. Martinazzoli soglaša z vizijo«enotne države, ki pa mora obenem ovrednotiti tudi kulturo krajevnih avtonomij«, medtem ko mu ni všeč sprememba senata v predstavništvo dežel. Pozitivna je bila tudi ocena socialista Labriole, ki je menil da je dozorel čas za volilno reformo, obenem pa poudaril, da po njegovem mnenju (in v tem je bistvena razlika z Occhettom) mora biti osnova reforme proporč-ni sistem s korekturo v večinskem smislu. Mija Gačnik LJUBLJANA - Vladni delegaciji Slovenije in Hrvaške, ki sta ju vodila Dimitrij Rupel in Davorin Rudolf, se tudi na včerajšnjem sestanku nista uspeli dogovoriti glede meje. Sporazum, ki ga je pripravila slovenska stran, govori o ustanovitvi skupnih organov ter njihovih pristojnostih in nalogah za ugotovitev in označitev skupne državne meje. Njegova vsebina ni bila sporna. S sprejetjem tega sporazuma bo tako mešana strokovna komisija pridobila pravno podlago za svoje delo ter se v štirinajstih dneh sestala in pripravila skupni strokovni predlog načelnih krite- rijev ureditve državne meje. V nadaljevanju pogovorov so razpravljali o razlikah v izhodiščih ugotavljanja poteka državne meje, je v uvodu poudaril Dimitrij Rupel. »Slovenska stran je zastopala stališče, da velja za mejo med Hrvaško in Slovenijo stanje z dne 25. junija 1991, pri čemer gre za uporabo kriterijev o katastrskih občinah v prvotnem stanju.« Davorin Rudolf je zanikal kakršnekoli ozemeljske pretenzije ene in druge strani. Ker pa se meddržavna meja postavlja prvič v zgodovini, meni, da je treba upoštevati naravne kriterije na temeljih dobrih sosedskih odnosov, ob upoštevanju nacionalnih interesov obeh strani. Tudi Hrvaška se zavzema za ureditev kopenske meje na podlagi katastrskih občin in kriteriju rek, morsko mejo pa naj bi uredili po mednarodnem pravu. Ob tem je Rudolf kot eno izmed možnih rešitev predlagal svetu znan primer tako imenovane kondomije, pripadnosti skupnega območja dvema državama. O tej ideji je Rupel dejal, da ni najboljša. Sporni merili, ki zadevata ureditev meje na Dragonji, je Rupel označil kot nasprotujoči. »Kriterij katastrske občine se ne ujema s kriterijem meje na reki,« meni Rupel. Hrvaška stran se zavzema za mejo po stari strugi Dragonje, Slovenija pa po novi, ki teče dva kilometra južneje. »Žogo smo umirili,« je današnje pogovore komentiral minister Rupel in jih označil za uspešne. Z njim se je strinjal tudi dr. Rudolf. Medtem pa najnovejša turistična karta Hrvaške označuje mejo med državo Hrvaško in državo Slovenijo natanko tako, kot si jo predstavlja hrvaška stran. Rešitev sporne meje v Piranskem zalivu bo pripravila skupina strokovnjakov (foto: Jože Suhadolnik - TRIO) Francosko italijanski vrh v Parizu Vojko Coua Pariz - zastoj v Pogajanjih G ATT, perspektive maastrichtske Evrope po britanskem sklepu o odložitvi ratifikacije ln razvoj Zahodnoevropske unije so bile glavne teme včerajšnjega italijansko-trancoskega ministrskega vrha v Parizu. Predsednik italijanske vlade Amato pa se je s svojim gostiteljem Mitterrandom pogovarjal tudi o položaju v nekdanji Jugoslaviji, ugotovila sta seveda znana dejstva, da je Evropa v tem primeru zatajila in da mora Cimprej poiskati celo-vjto in dolgoročno vizijo o dogajanjih v tern delu sveta. Predsednika se riista dotaknila finančnih in denarnih tem, le Amato je novinarjem poudaril, da je na tem področju položaj za Italijo boljši, tako da se bliža dan, ko se bo lira lahko vrnila v Evropski denarni sistem. Zunanja ministra Colombo in Dumas sta razpravljala predvsem o evropski integraciji, ki se sooča z novimi težavami. Izgledi za premostitev teh težav niso najboljši. Prav tako niso najboljši izgledi pri uresničevanju skupne strategije proti organiziranemu kriminalu, ker smo priča različni zakonodaji. Zavzela sta se tudi za ratifikacijo sporazuma iz Schengena, ker je treba pred sprostitvijo prehoda ljudi in kapitalov med državami članicami ES poskrbeti, da ne bo organizirani kapital to izrabil za pranje denarja in za širjenje svojega “delokroga”. Bosna-premirje NiazHamza Predstavniki sprtih strani so se sporazumeli o premirju, ki bo začelo veljati v torek ob polnoči, vodje bosansko-hercegovskih Srbov pa so še v ponedeljek predlagali konec vojskovanja. Po njihovem predlogu naj bi na sedanje bojne črte prišle mirovne sile, Sarajevo naj bi razdelili na bošnjaški in srbski del, celotno BiH pa na tri “nacionalne konfederalne države". Medtem so se zunanji ministri članic ES načelno sporazumeli o sprejemu zapornikov iz taborišč na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Nemški minister Klaus Kinkel je predstavnike drugih držav ob tem pozval, naj sprejmejo vsaj pet tisoč oseb, posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN Tadeusz Mazowiecki pa je povedal, da je v taboriščih še vedno zaprtih vsaj trikrat več ljudi. Iz bosanskega glavnega mesta sta proti Splitu in Beogradu v torek odpeljala konvoja s šest tisoč ljudmi, večinoma ženskami, otroki in starejšimi osebami. Na sarajevski železniški postaji se je ob tem zbralo nekajkrat več ljudi, ki so hoteli zapustiti oblegano mesto. Konvojev ne bodo spremljale mirovne sile, ker nočejo sodelovati pri etničnem čiščenju, kot je povedal predstavnik Unproforja. Tudi predstavniki Visokega komisariata za begunce so imeli ob tem pomisleke. Kot poroča AFP, naj bi VS OZN kmalu sprejel še dve resoluciji o BiH. Prva naj bi omogočila povečanje števila pripadnikov mirovnih sil, druga pa naj bi vse sprte strani pozvala, naj sprejmejo načrt nove bosansko-hercegovske ustave, prenehajo z etničnim čiščenjem in vsem pregnancem in beguncem omogočijo vrnitev domov. LITIJA / SPOPAD Z INFLACIJO Premierov pogovor v litijski občini LJUBLJANA - Kljub precej zapletenim političnim in gospodarskim razmeram skuša slovenska vlada obvladovati inflacijska gibanja in nikakor nima namena odstopati od trdo zasnovane protiinflacijske politike. Če bi pristali na različne zahteve po zviševanju plač, denimo v javnem sektorju, ali cen monopolistov, bi se kaj kmalu začela znana dirka med cenami in plačami in spet bi bili priča t.i. inflacijski spirali. To je v včerajšnjem pogovoru s predstavniki gospodarstva Litije poudaril predsednik vlade Republike Slovenije Janez Drnovšek. Ko je govoril o ukrepih slovenske vlade, je opozoril na številne probleme, ki so se med osamosvajanjem nakopičili v slovenskem gospodarstvu. Obseg proizvodnje se je zmanjšal za 30 odstotkov, predvsem zaradi izgube trgov v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Moja Banka bcIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ TRST Dežela FJ K vztraja pri sodelovanju s sosednjo Slovenijo TRST-Dežela Furlanija-Julijska krajina bo še dalje vztrajala na poti sodelovanja in krepitve odnosov s sosednjo Slovenijo. Deželni svet je na včerajšnji seji potrdil odprto usmeritev predsednika vlade Vinicia Turella. Neofašisti in listarji so ostali popolnoma osamljeni. Deželni predstavniki so ožigosali nacionalistično kampanjo na Tržaškem. stfan 13 Na Občini ni soglasja o usodi Osima TRST-Načelniki svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu niso našli skupnega jezika o usodi Osimskega sporazuma. Na predsi-nočnji občinski seji so predstavniki Demokratične zveze, Komunistične prenove. Severne Lige in Zelene liste poudarili, da mora Trst, če hoče premostiti sedanjo hudo krizo, dokončno obrniti stran in ne zgubljati 14 Polemike ob predlogu spremembe zakonodaje o mamilih RIM - Predlog predsednika italijanske vlade Amata, da bi globoko spremenili obstoječi zakon o uporabi mamil, je v središču pozornosti politične javnosti. Po Amatovem predlogu naj bi predvsem odpravili obvezno aretacijo mamilašev, ki je bila nosilni steber obstoječe zakonodaje in zaradi katerega je trenutno v italijanskih zaporih okrog 15 tisoč uživalcev mamil. Izsledili domnevnega morilca Irme Lubiana TRST - Slaba dva dni po umoru 40-letne Irme Lubiana Zuberti so agenti tržaškega letečega oddelka izsledili morilca. Lepo žensko je na Krasu umoril njen dolgoletni delovni kolega 52-letni Rinaldo Turisini. Morilec je umor priznal po dobrih treh urah zaslišanja na kvesturi. Dejal je, da je hotela Irma Lubiana zbežati z njim, da bi začela novo skupno življenje. Moški v to ni privolil, zato naj bi začela Lubianova - po pričevanju morilca - kričati. Turisini jo je zgrabil z rokama za vrat in jo zadavil Truplo nesrečne ženske je v nedeljo dopoldne odkrila v njenem avtomobilu skupina lovcev na kolovozu ob cesti, ki pelje od Gabrovca proti Šempolaju. .................stran 14. Priprave italijanske nogometne reprezentance FIRENCE - Pod vodstvom Arriga Sacchija pospešeno pripravlja na kvalifikacijsko tekmo za nastop na SP v ZDA 1994 proti Škotski. Vzdušje v reprezentanci je po vrnitvi Franca Baresija bolj optimistično, selektor Sacchi pa ima zaradi tega nekaj »težav« s sestavo obrambne linije, kjer bodo potrebne nekatere spremembe. Tekma s škotsko bo 18. t.m. na Škotskem. ..................stran 19. pubUest Trst Ul. Montecchi 6 Tel. (040)7796688 KOMENTAR Nevama država . m — : Miran J, Lesjak (j ■ Slab mesec dni pred volitvami je slovenska javnost dobila prvo, zares veliko in odmevno predvolilno temo — prisluškovalno afero. Ta je po objavi poročila skupščinske komisije za nadzorstvo nad zakonitostjo dela VIS in še posebej po včerajšnji novinarski konferenci najvišjih predstavnikov ministrstva za notranje zadeve postala bolj javna, kot smo kdajkoli pričakovali, da bo. Najbolj verjetno je, da bo prisluškovalna afera kot predvolilna tema postala eno od močnejših orodij, s pomočjo katerih se bodo stranke poskušale zavihteti na oblast ali pa jo ohraniti. Kar bi bil, če bi se to zares zgodilo, najslabši možni epilog več mesecev trajajočih preiskav o narodnih izdajalcih in zakrknjenih tajnih agentih, ki podtikajo prisluškovalne naprave, kjer le morejo. S takim, do konca spolitiziranim epilogom prisluškovalne afere, s sklepnim dejanjem, ki bi se odsevalo zgolj v volilnih rezultatih, namreč državljani (in ne volivci!) ne bi imeli kaj početi. Ali drugače: kakšna jamstva bi lahko z njim dobili zato, da tudi po volitvah vsakršnega škrtanja na telefonskih linijah ne bi takoj razglasili za nezakonito prisluškovanje tajnih služb? Jamstva, vsebovana v nam bolj dopadljivi barvi novih političnih strank za državnim krmilom? Nak, to bi bile zgolj obljube, ki jih je mogoče zastaviti enako hitro kot požreti. Prisluškovalna afera pa bi lahko postala pozitivna predvolilna tema, če bi jo tekmeci na volitvah sprejeli kot povod za razmišljanje o celovitem sistemu nacionalne varnosti in če bi mimogrede odgovorili še na vprašanje, zakaj prisluškovalna afera dokazuje, da je Slovenija (še zmeraj) nevarna država. Nevarna navznoter, ker v poltretjem letu s pravnimi sredstvi ni znala vzpostaviti takega sistema učinkovitega nadzora nad delom državnih organov, ki bi nevtralizi-, ral realsocialistično paranojo pred njihovimi dejanji, praviloma uperjenimi zoper človekove pravice in svoboščine. Se celo več! Ne le, da se po dveh letih in pol tak strah ni polegel, ampak v tej deželi še zmeraj živijo posamezniki in stranke, ki so prepričani, da so iz političnih razlogov objekt kontinuiranega in tajnega državnega nadzora, pri čemer navajajo govorice, bolj ali manj prepričljive indice, ali pa se sklicujejo na nekje obstoječe empirične dokaze, ki naj bi to potrjevali. Strah se ni polegel, ampak se krepi, in pričakujemo lahko, da bo prisluškovalna afera nezaupanje državljanov do dela državnih organov le še stopnjevala. Slovenija je v tem pogledu še danes tam, kjer je bila, ko so se pred ljubljanskim vojaškim sodiščem zagovarjali akterji afere J.B.T.Z. Zakaj? Zato ker politične elite kljub sprejetju nekaterih demokratičnih zakonov z nenehnim proizvajanjem državnih sovražnikov, s kriminaliza-cijo normalnih političnih nesoglasij in z zamegljevanjem ločnice med dejanskimi državnimi interesi in pravicami posameznika ustvarjajo obsedno stanje, ki mu ni videti konca. Država, ki živi od obsednih stanj ali v njih, pa je nevarna država. Slej ko prej se ji lahko zgodi, da bo morala vsega site državljane zares krotiti z represijo. Slovenija je nevarna tudi navzven, to pot zato, ker se vse bolj zdi, da jo bolj kot državniki vodijo pustolovci, ki so za svoj narcisoidni prav pripravljeni zastaviti njen ugled ali z opisovanjem državnih skrivnosti tvegati mednarodni škandal. Ta je že tukaj, ne glede na to, da ga ni mogoče empirično dokazati s publiciranjem protestnih not ali z nenadnimi ohladitvami meddržavnih odnosov. In ki je prav zato toliko bolj nevaren. Namreč, utemeljeno lahko domnevamo, da je država s tem, kar so drugi sami in z našo pomočjo zvedeli o naših »nekonvencionalnih« ukrepih, po neumnem prišla v položaj, ko jo je mogoče držati v šahu in izsiljevati. Gotovo pa je, da tisti, ki je škandal povzročil, nikoli ne bo objavil podatkov o tem, kdaj in kolikšno ceno bo morala zanj plačati Slovenija. Plačati za škandal, ki je nastal izključno iz notranjepolitičnih razlogov in se s takšnimi motivi tudi razpihuje. V kakšni drugi, bolj prisebni državni skupnosti, bi bil tak položaj dramatičen in skrb zbujajoč. Pri nas je samo do skrajnosti perverzen. Državni uslužbenci, ki se sicer strinjajo, da naj bi obstajali tehtni razlogi, zaradi katerih je bilo treba nadzorovati predstavništva tujih držav, se prepirajo o pravnih osnovah za sprejetje takih ukrepov, namesto da bi ugotavljali, po čigavi zaslugi je afera prišla v javnost. Prepirajo se javno, namesto da bi sedeli v svojih kabinetih. Prepričujejo sebe in javnost, da spor zadeva teoretična vprašanja o delovanju slovenskih tajnih služb, medtem pa v Rim zagotovo že potujejo kronološko natančna poročila o tem, koliko nepooblaščenih uporabnikov italijanskih telefonskih linij v Ljubljani plačuje italijanska državna blagajna. Novinarji so zaskrbljeni, ker so prepričani, da bo država, ki verjame, da bi morali biti večji domoljubi kot za domoljubje plačani politiki, spet lovila napačnega tatu. Namreč njih same. ■ ■ *! lil S Vse doslej smo bili prepričani, da je moč narave neomejene tehnične zmogljivosti. Tako smo naravi nenehno vsiljevali nove in nove umetne sisteme, ji jemali gozdove, preganjali živalske in uničevali rastlinske vrste. Toda nenadoma so se začeli pojavljati povratni učinki. Neprestano naraščanje koncentracije plinov v ozračju, ki povzročajo učinek tople grede, zmanjšuje odse-vanje toplote v vesolje. Gre predvsem za ogljikov dioksid (C02), metan, fluoroklorovodikov in dupikov oksid. Znanstveniki so ugotovili, da se bodo temperature zviševale dva do trikrat hitreje od normalnih naravnih zviševanj in da teh podnebnih sprememb ni mogoče ustaviti v nadlaj-nih 25 do 30 let. Ce bi hoteli nadaljne naraščanje temperature vsaj zavreti, bi morali za 60 odstotkov zmanjšati izpuš- čanje plinov v ozračje, zaradi katerih nastajajo tudi ozonske luknje. Posledice takšnih procesov pa so dvig morske gladine, širjenje puščav, ekstremne vremenske razmere, ižpad letine, pa motnje naravnih pojavov kot so monsunii, tajfuni, potresi, vulkanske erupcije, poplave, suše ipd. Posledica izpuščanja plinov v zrak je tudi uniče-vanje stratosferskega ozona, ki varuje Zemljo pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. To vpliva na rast pridelkov, na oceanski plankton ipd., razširjajo se kožni rak in bolezni imunskega sistema. Zaradi onesnaževanja zraka se pojavlja kisel dež, ta pa zopet pogubno vpliva na vode (pogini rib ter odmiranje rastlin) in rastlin (umiranje gozdov). Milijarda ljudi (predvsem v razvitem svetu) na Zemlji vdihava zrak, ki ne ustreza niti NARAVA V atmosferi kroži 750 milijard ton ogljika Alenka Burja minimalnim standardom Svetovne zdravstvene organizacije. Na leto spustimo v ozračje 6 milijoniv ton ogljika zaradi sežiga fosilnih goriv. Danes imamo v atmosferi 750 milijard ton ogljika. V zadnjih 10 letih se je plast ozona v stratosferi stanjšala za 4 do 8 odstotkov. Premalo razvojno načrtovana urbanizacija, neracionalni kmetijski razvoj (pretirana uporaba umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov), iz- sekovanje gozdov, onesnaževanje voda in ozračja, odlaganje odpadkov, prenaseljenost in podobno, so najmočnejši vzroki za izginjanje rastlinskih in živalskih vrst. Na Zemlji je registrirano 1,4 milijona rastlinskih in živalskih vrst, znanstveniki pa predvidevajo, da jih je od 5 do 100 milijonov; mnogo jih izumre, še predno jih spoznamo. Danes menda izgine na dan že 50 različnih vrst, in če bo šlo še naprej ta- ko, bo četrtina vseh vrst izumrla v naslednjih petdesetih letih. V zadnjih 10 letih so se tropski pragozdovi skrčili iz 1, 9 na 1, 7 milijard hektarov. V morje letno odvržemo okrog 6, 5 ton najrazličnejših odpadkov. Velika večina potokov, rek in jezer na svetu je skoraj v celoti onesnaženih, pitna voda je vse bolj problematična. Američani proizvajajo dvakrat več odpadkov kot Zahodna Evropa in Japonska skupaj. Mati Zemlja je imela leta 1991 še 5, 4 milijarde prebivalcev, od tega v razvitih državah 1, 2 milijardi. Medtem ko se število prebivalcev v razvitih državah vsako leto poveča za pol odstotka, se v nerazvitem delu sveta poveča za 2, 1 odstotka. na našem planetu ima le 500 milijonov ljudi hrane v izobilju, vsi ostali se hranijo slabo, premalo ali pa stradajo. Na leto umre od lakote 20 milijonov ljudi, od bolezni različnih vrst pa še več. Izjemno velika je seveda tudi razlika pri bruto družbenem proizvodu na posameznika. V razvitih deželah je bil ta leta 1989 celo 16.990 dolarjev, v državah v razvoju pa 750 dolrjev na posameznika. Tu pa naletimo na poglavitno čer razhajanja med Severom in Jugom. Bogate industrijske dežele bi najraje naprtile enake obveznosti glede varovanja okolja vsem državam, dežele v razvoju pa bi rade uveljavljale svojo pravico do razvoja, tudi na račun ekološkega neravnovesja. To pa pomeni, da bo potrebno korenito spremeniti ali preoblikovati politične in gospodarske sisteme človeštva. Pa je to mogoče? Seveda je, ker je nujno! Zato je treba spremeniti life... GLOSA Norcev ne gre podcenjevati »Kaj meniš o Osimu? «me je zadnjič vprašal kolega, ko sva se srečala na kongresu v Firencah. »Naj ti takoj povem, «je hitel z besedo, ko je opazil mojo osuplost nad nepričakovanim vprašanjem,»jaz sem proti kakršnemu koli spreminjanju! »Seveda,« sem dejal, ko sem se zavedel, kaj ima v mislih, »meje so nedotakljive«. »Dobro, da si tudi ti takega mnenja, «me je navdušeno zagrabil za roko, kot da mi hoče čestitati. »Veš, da hočejo nekateri norci vso stvari spet pogrevati?« Ta bežni pogovor v gneči kongresne dvorane se mi je v naslednjih dneh večkrat vračal v spomin, kajti omenjeni kolega ni kdor koli, temveč ima dobre stike z rimskim zunanjim ministrstvom. Jasno mi je bilo, da se je v zadnjem času v Farnesini o problemu dosti govorilo in da so hudo pritiskali nanjo, naj v novem položaju, ki je nastal z osamosvojitvijo Slovenije, spet zastavi vprašanje meje. Ker pa čez teden ali dva o zadevi ni bilo nič več slišati, sem jo Jože Pirjevec nekako spravil ad acta, saj se mi je zdelo očitno, da se je odgovornim ljudem v Rimu »norce« posrečilo obrzdati. Kajti treba je biti zares mahnjen, da v današnji Evropi šariš s problemi, ki skrivajo v sebi tolikšen rušilni naboj. Dogodki zadnjih let so dokazali, da ni nič nemogoče; razpad druge svetovne velesile, razkroj Jugoslavije, genocidna vojna v Bosni, uničevalska taborišča, ki so jih tam organizirali, vse to priča, da je zgodovina kot vulkan, ki včasih dolgo ždi, nato pa nenadoma izbruhne z močjo, nabrano v stoletjih. Ni si torej nemogoče predstavljati, da bi prišlo tudi do spremembe sloven-sko-italijanske meje, ki jo je zakoličila druga svetovna vojna. Se prej pa bi moralo priti do katastrofe, na primer do popolnega gospodarskega in socialnega zloma Slovenije, oboroženega spopada med obema državama, razkroja Evropske skupnosti, zmage nacionalizma na celotnem kontinentu. Viktor Meier, znani dopisnik časnika Frank- furter Allgemeine Zei-tung, je pred dvema letoma v našem mestu napisal članek in ga naslovil takole: »Tudi v Trstu se marsikaj spreminja.« V njem srečamo naslednjo ugotovitev: »V Trstu in okolici je mogoče zaznati strukturalne spremembe, ki se danes dogajajo v bližnjem jugoslovanskem prostoru. Pri tem se kaže, da je učinek odprte meje in njene bližine - zmernost. V Trstu je komaj še najti človeka, ki bi se v primeru slovenske osamosvojitve hotel vrniti v čase pred Osimskim sporazumom iz leta 1975 in si želel z neodvisno Slovenijo na novo zastaviti problem meje.« Kot kažejo dogodki zadnjih dni, se je pametni in razgledani Viktor Maier zelo zmotil. Norcev pač ne gre podcenjevati, pa ne samo zato, ker so neozdravljivi, temveč zato, ker so v svoji nerazsodnosti zares nevarni. Pri nas že desetletja ustvarjajo ozračje sovraštva, nezaupanja in besednega, pa tudi fizičnega nasilja, ki je potencialno bolj uničujoče od vulkanskega izbruha. 03 Vaša tribuna Na tem mestu bomo objavljali pisma uredništvu. S tem želimo omogočiti vsakomur, da pove svoje mnenje o našem poročanju o dogajanjih in tudi o naših mnenjih v zvezi s tem. Danes pisem seveda še nimamo, zato izkoriščam ta prostor, da pojasnim politiko uredništva do dopisov, ki jih bomo prejemali. Pisem uredništvu je namreč vec vrst. Obstajajo stališča organizacij in njihovih predstavnikov. Ta stališča želimo obravnavati v okviru naše informativne dejavnosti, seveda obogatena s poglobitvijo, ki je ena osnovnih dolžnosti novinarja. Obstajajo mnenja posameznikov, bolj in manj znanih osebnosti slovenske družbe, ki zadevajo širšo javnost ali so kakor koli za javnost zanimiva. Idejam, ki jih bodo ti zapisi vsebovali, bomo priznali dostojanstvo mnenja in jih ne bomo utesnili v kalup pisem uredništvu. Obstajajo tudi kritike in pripombe, ter morda kakšna pohvala na naš ra-Cun. Predvsem tem odzivom na naše pisanje bomo namenjali prostor v pismih uredništvu. Pri tem delu bo naše vodilo težnja po Cim širšem informiranju, ob medsebojnem spoštovanju in s poudarjenim razlikovanjem med dejstvi in mnenji. KonCno si tudi prizadevamo, da bi svoja in tuja mnenja podajali v Cim jasnejši in Cim bolj strnjeni obliki. Našo uredniško politiko do stališč, mnenj in pisem smo obrazložili v nekaj vec 200 besedah. To naj bi bil tudi količinski okvir kritik in pripomb k našemu pisanju. Zato, da bi lahko res vsi, ki želijo kaj povedati, prišli na vrsto. PRAVNA DRŽAVA NA VIDIKU - Tole bo pa fino, če bodo vlado tožili sodniki, to jo bodo lahko zašili! KULTURA Sreda, 11. novembra 1992 3 Povezovanje gospodarstva s kulturo je v Sloveniji doslej potekalo večinoma na pobudo posameznih kulturnih institucij ali umetniških projektov. Kako pa se izvaja v Evropi? Na evropskem področju ob definiranih zakonskih regulativih posredovanje med denarjem in umetnostjo opravljajo specializirane agencije, ki so konec osemdesetih skupaj z Evropsko komisijo ustanovile Co-mite europeen pour la rapprochement de l’eco-nomie et de la culture. CEREC koordinira delo nacionalnih agencij, skrbi za zvezo med evropskimi institucijami in poslovnim svetom, tako podjetjem kot umetniškim institucijam svetuje, kako vzpostaviti stike, in sodeluje pri konkretnih sponzorskih programih, ki imajo širši evropski pomen (vključujejo najmanj tri države ali promovirajo dogodek z mednarodno udeležbo). Pogovarjali smo se z generalno sekretarko CERECA Anne Van-heaverbekt. Temeljni namen CEREC-a je zbuditi interes gospodarstva za vlaganje v kulturo na evropskem nivoju? Predvsem podjetja, večinoma multinacionalke, zanima zveza z umetniškimi projekti in ustanovami v vedno širšem okviru, saj imajo pozitivne izkušnje v lastnem okolju. Nastopili smo ravno v trenutku, ko so zaCela razvijati obsežnejšo, evropsko strategijo. Vaše delovanje se ne zapira v meje Evropske skupnosti. Čeprav je CEREC ustanovila Evropska komisija, smo danes že samostojni, pa tudi med državnimi Evropski kapital za umetnost CEREC je agencija, ki povezuje kulturne institucije s poslovnim svetom. Anne Vanhaeverbeke posebej za Republiko Tone Vrhovnik agencijami, ki so spodbudile naš nastanek, sta poleg angleške, irske, belgijske, francoske, nemške, italijanske in nizozemske zastopani tudi avstrijska in švedska agencija. Tudi podjetja, ki so pripravljena vlagati, zanima celotna Evropa, na primer možnosti za sponzoriranje v Rusiji. In za to nam tudi gre. Kateri razlog je bistven za to, da se podjetje odloči vlagati v tako neprofitno področje, kot je umetnost? Od najpreprostejšega reklamiranja svoje blagovne znamke na vstopnicah, programih, plakatih in omembah v medijih do kompleksnejših razlogov: povezave svojega imena z imanentnim kulturnim dogodkom ali osebnostjo. Pomemben je tudi vidik navezovanja poslovnih stikov prek medija umetnosti, kot tudi skrb za lastno osebje - in konec koncev ideja, da podjetje počne nekaj dobrega, da družbi z nečim vraCa dolg. Ne zveni “dolg do družbe" nekoliko anahronistično? Očitno se v devetdesetih podjetja skušajo otresti linearnega boja za napredek in prevlado, ki je zaznamoval prejšnje desetletje. Postajajo skrb-nejša do lastnega videza in okolja, v katerem delujejo. Torej davCne olajšave le niso prvi razlog, ki prepriča upravni odbor, da je smotrno podpirati umetnost? Vsekakor pomagajo, vendar sama ne poznam podjetja, ki bi sponzoriralo umetnost izključno iz tega vzroka. Morda se to -zaradi drugačne davCne zakonodaje za privatni sektor - dogaja v ZDA. Vsekakor pa tudi evropska podjetja podrobno preučijo davčne ugodnosti, a večinoma potem, ko se za vlaganje že odločijo. Gre predvsem za višino sredstev, saj je ponekod zaradi fiskalnih vzrokov morda ugodneje investirati 10.000 kot 1.000 ecujev. Se CEREC zavzema za poenotenje zelo različnih državnih zakonodaj na omenjenem področju? V idealnem svetu bi se vsekakor trudili za homo-genizacijio, glede na zaplete, ki spremljajo evropsko združevanje v osnovnejših vprašanjih, pa naše delovanje ostaja bolj konkretno. Katero državo bi omenili kot primer pozitivne zakonodaje na tem področju? Med najuspešnejšimi je Velika Britanija, kar je predvsem posledica that-cherizma, ko se je zelo zmanjšal državni proračun, zato je vlada sprejela zakonodajo, ki spodbuja donacije, fondacije in sponzorstvo. Tako program Buisness Sponsor-ship Insentive Scheeme praktično povrne celoten vložek sponzorjem, ki se prvikrat odločijo za vlaganje v umetnost. Zdi se, da recesija zadnjih let ni najbolj naklonjena povečevanju vlaganja v umetnost? Do konca osemdesetih je obseg sponzorstva strmo naraščal, v zadnjih letih se je res nekoliko umiril, razveseljuje pa dejstvo, da se za sodelovanje z umetnostjo odloča vec in več podjetij - posebno v državah, kjer že delujejo agencije za posredovanje med umetnostjo in gospodarstvom. Je pomembna tudi vsebinska zveza med podjetjem in konkretno umetnostjo, ki se jo to odloči podpreti? Večinoma je pomembnejša zveza med podjetjem in potencialnim odjemalcem. Francoska zavarovalnica Louganne se je na primer odločila za nenavadno obliko; sponzorira produkcijo in distribucijo zelo specifičnega področja - avtorskega filma. Cilj te poteze je posredno pritegniti interes mlajše populacije, ki ravno kupuje prve avtomobile in sklepa prva zavarovanja. Sodelujete tudi z ne evropskimi podjetji? Vsekakor, in to uspešno. Za kanadski Northern Telecom smo tako izdelali program, ki že drugo leto prek sponzorskih fondov deluje v treh evropskih državah. Predvsem ameriška podjetja se zavedajo, da se evropski trg širi, in se zelo trudijo, da jih ne bi prehiteli drugi - umetnost pa je eden najboljših načinov komunikacije. Levo: karikatura iz predstavitvene publikacije Cerec-a; zgoraj desno: g. Anne Vanhaeverbeke (foto: Jože Suhadolnik/Trio); v sredini: z naslovnice Striburgerja; levo spodaj: Serge Daney, kakor ga je portretiral Francoise Huguier Pričakujete, da bo sponzoriranje umetnosti zaživelo tudi v bivših socialističnih državah? Vsekakor se postavlja problem neprimerno nižje stopnje razvitosti privatnega sektorja, hkrati pa proračuni teh držav ne omogočajo veC normalnega razvoja umetnosti. Mislim, da bodo predvsem uporabniki, umetniške institucije, morali opogumiti tako privatna kot državna podjetja in vlade z ugodnostmi, ki jih sponzorstvo prinaša. FILM / RETROSPEKTIVA PO IZBORU CAHIERS DU CINEMA Posvečeno spominu kritika Sergea Daneya Stojan Pelko Vnedeljo se je v ljubljanski Kinoteki s filmom Lepi Serge Claudea Chabrola zaCela retrospektiva francoskega fihna po izboru slovitega pariškega filmskega mesečnika Cahiers du cinema. Do konca tedna Se bo zvrstilo še deset antologijskih filmov, najbolj vroCe pa bo goto-vo v Četrtek, 12. novembra - ob 18. uri je na sporedu Štiristo udarcev rancoisa Truffauta, ob 20. uri pa Do zadnjega diha Jeana-Luca Godarda. Prireditelji so retrospektivo posvetili spominu na Sergea enega najlucid-Vl*k francoskih filmskih kritikov, ki je poleti umrl za aidsom, star sedeminštirideset let. Na recepciji hotela es Bains v Pesaru sem 8a tistega poletnega dne Pred štirimi leti Čakal zaman. Bil je paC zvezda estivala. Ponavadi so zvezde igralke ali reži-er)i, Serge Daney pa si 6 zvezdniški! status UsPel priboriti kot film- ski kritik. Z besedo torej. Bil je res mož besede. Ko je začel govoriti o filmih, ki jih je imel rad, ga zlepa nihče ni mogel ustaviti. Rad je imel Šusterja Keatona, Johna Forda, Sergeja Paradžanova in Twin Peaks. Rad je imel film. Wim VVenders je ob njegovi smrti zapisal: “Ce ga pogrešamo že danes, kako ga bomo pogrešali šele cez deset let, ko se bomo zavedli, da bi morda edinole on lahko ostal naš vodic v labirintu podob." Pogreša ga tudi Mar-guerite Duras, ki zdaj nima vec sogovornika, s katerim bi se lahko ure in ure pogovarjala po telefonu med televizijskim prenosom teniških dvobojev Rolland-Garrosa. “Prepuščala sva se ugodju govorjenja. Bila sva enako nora na tenis, enako zaljubljena v živ- ljenje, “ pravi prva dama francoske literature. Da-ney je navijal za Lendla. Svoj prvi Članek z naslovom Odrasla umetnost je objavil v reviji Visages du cinema, ko mu je bilo osemnajst let. Pisal je o filmu Rio Bravo Hovrarda Hawksa. Temu filmu je posvetil tudi svoj zadnji, nikoli dokončani projekt. Vmes je minilo trideset let. Ves ta Cas je iskal ustrezno formo, s katero bi lahko najbolje izrazil svojo ljubezen do filma. V sedemdesetih letih je ustvarjal “trdo" teorijo mesečnika Cahiers du cinema. Njegove tedanje spise najdemo zbrane v knjigi La Rampe (1983). V osemdesetih je vpeljal esejistično filmsko kritiko na strani dnevnika Liberation. Svoje potopise po vizualnih in geografskih pejsažih je zbral v zborniku Člankov Cine journal (1986). Predgovor zanj je prispeval nihče drug kot sam Gilles Deleuze. Na prelomu desetletja je sedel pred televizor in leto dni pisal prispevke za Liberation. Tako je nastalo delo Le Salaire du zappeur (1989). V začetku devetdesetih je ustanovil svojo revijo, Trafic, in se z njo vrnil na sam začetek, k impresionističnim krokijem iz kinematografske dvorane. Naslov njegove zadnje knjige je prepisano opozorilo, s katerim obiskovalce kinodvoran svarijo pred zmikavti: Devant la recrudescence des vols de sacs a main (1991). V Času, ko so dnevniki videti kot tedniki, tedniki kot mesečniki, mesečniki pa kot knjige, je izkušnja Sergea Dane-ya neprecenljiva. Njegovo vztrajno iskanje prave forme je svojevtrsten pregled možnih pristopov k filmski podobi: od teoretskih razprav prek esejističnih poskusov in stroge Časopisne forme do Ciste impresije. Vse po vrsti druži enotna želja: kako podobo preliti v besedo? Kako vendar povedati tisto, kar sem videl? Morda je najbolj fascinanten primer te zavezanosti ubesedit-vi videnega Daneyeva reportaža iz Burkine-Faso. Sredi pisanja o nekem kulturniškem festivalu Daney kar naen-ktrat zapiše: “in potem sem videl slone...". Naivnost otroškega pogleda je tista, ki je iz Daneya naredila mojstra besede, iz filma pa odraslo umetnost. STRIP / OCENA SLOVENSKE KNJIŽNE IZDAJE Strip Burger ali kako zrisati praznino Strip Core kolektiv s svojimi stripi ni navdušil - Izdajo ocenjujemo kot nedovršeno in nekonstruktivno Na slovenskem stripovsko presušenem in neplodnem področju je vsaka publikacija, ki kakorkoli diši po tem mediju, več kot dobrodošla in vsekakor vredna besede in pozornosti. Na žalost pa je vse, kar se znajde na naših stripu namenjenih policah, banalno in preživeto ali pa kvazi-intelektualno in do nevzdržnosti her-metizirano, polno ego-(s)tripovske stihije, ki bi rada prebila led stripovske neprisotnosti v našem prostoru tako, da bi preskočila vse temelje, na katerih gradi moderni strip, se zavihtela v abstraktno samovšečnost in tam postala zvezda tega medija. Strip je že po definiciji okostenela forma in kot taka ne dopušča prevelikih odmikov v ekscese. Pri publikacijah, med katere spada tudi Strip Burger, ki ga je izdal Strip Gore kolektiv s sedežem na Kersnikovi 4, in ki skušajo alternativno reciklirati ta medij, pa nedvomno izstopa kronično pomanjkanje idej, odsotnost vsake vsebine in šablonsko zavijanje preprostih stvari v celofan vzvišene nerazumljivosti in drugačnosti. Frank Miller, eden pomembnejših reformatorjev ameriškega stripa, znan po legendarnem epu o Batinanovi vrnitvi z naslovom The Return of Dark Knight, je v intervjuju celo izjavil, da je tisto, kar nekateri imenujejo zlata leta Max Modic ameriškega stripa, v 90 odstotkih primerov popoln kic in navlaka. Miller, ki se je ob tej izjavi obregnil ob sindikalni strip, se zaveda, da stripovsko izročilo lahko prenašaš odrasli generaciji tako, da ga začneš renovirati znotraj njegovih zakonitosti in da pri tem ohraniš njegovo izpovednost (zgodbo) ter njegovo prepoznavnost (risbo); se pravi, strip ohraniš tako, da ga razviješ znotraj njega samega, moderniziraš pa ga takrat, ko si sposoben njegovo stereotipnost preseči tako, da jo ohraniš - ne pa da jo, kot poskuša Strip Burger, radikalnno odpišeš, Ceš forma je nepotrebna, vsebina še bolj, važna je le (neizdelana) ideja, do sporočila in smisla pa naj se konzument dokoplje kot ve in zna. Snovalci, dizajnerji in risarji stripov, ki jih prinaša kolekcija Strip Burger, še vedno mislijo, da je vsaka CaCka, ki nastane bodisi na papirju, bodisi kje drugje, vredna objave; da vsaka slika, ki jo povežeš v neko zaporedje z drugo, že sestavlja strip - s tem se spustijo na nivo splošnega dojemanja stripa na Slovenskem, ki v isti koš zbaše ilustracije, karikature, Časopisne umotvore kot Alfiade ali Pufi in njegovi, stripovsko navlako ter stripovske albume. Tako likovno kot vsebinsko je Strip Burger album, ki naj bi osvežil naš stripovski trg, neverjetno otročji in prazen, kar je še posebej šokantno ob dejstvu, da se v njem predstavi kar osemnajst avtorjev, od tega tudi šest iz tujine (ZDA, Avstralija, Italija in Hrvaška). Avtorji, najverjetneje pa sestavljale! Strip Burgerja, se niso potrudili niti toliko, da bi bili v svoji destruktivnosti konstruktivni: zbornik namreč deluje kot zbirka nekontroliranih risarskih izlivov, kakršnih so polni zidovi in stranišča na vsakem koraku, ki, Ce so kreativni, preživijo že na podlagi, na kateri so prvotno nastali, in tako ne potrebujejo presaditve v stripovski album. Edina konstruktivna in likovno izpovedna stvar v Strip Burgerju je risba na drugi strani naslovnice, delo avtorja z imenom Jaka Klemenčič (sklepam po stilu -razvidnost kazala je namreč tudi zelo ”al-ter”), pa še pod to piše ”cut out and throvv away”; res je, v morje povprečnosti, ki valovi na drugih triinpetdesetih straneh, nikakor ne spada. Listate lahko, brati pa ne morete, ker preprosto rečeno ni Česa prebrati: v oCi bodejo le nekakšni risarski fragmenti, ob katerih se vprašamo, kdo je Strip Burger sestavil - tisti, ki bi radi strip pri nas popularizirali in ga predstavili kot najbolj ekspresiven in dinamičen medij dvajsetega stoletja, ali pa tisti, ki se skrivajo pod njego- vim imenom zato, da bi dokazali, da strip resnično spada med šundpro-dukte, ki nastanejo takrat, ko se intelektualnost znajde v slepi ulici. Ce v imenu publikacije stripa ne bi bilo, bi vse skupaj lahko imeli za neuspelo parodijo tega medija, stanje svari pa se ne bi spremenilo: burger namreč asociira ne nekaj sočnega, okusnega, hitrega in visoko-kaloriCnega, Cesar Strip Burgerju boleCe primanjkuje. Kot na dlani je, da so dnevi Magne Purge in njenega aktivizma, ki je poskušal posodobiti slovensko dojemanje stripa, minili - ali bolje, v primeru Strip Burgerja še prišli niso. Strip Burger je dokaz, da je umetnost risanja in strip kot posledica tega nekaj, kar je bilo v naših krajih predolgo odsotno. Umetnikom še vedno ni jasno, da strip ne prenese alternative, da pri svojem nastajanju zahteva vsaj osnovnošolsko likovno izobrazbo in minimalno spretnost povezovanja risb v zgodbo - Ce to ne gre, potem je bolje še nekaj Časa ostati pri grafitih. Strip namreč zelo hitro razgali bodisi talent bodisi pozerstvo - obojega hkrati nikoli. Ce so se avtorji inspi-rirali pri ameriških magazinih, kot sta na primer Heavy Metal in Elektra, potem jim priporočamo, naj najprej preberejo njihove stripe. Poleg tega bi bilo dobro, da bi se pojmi o stripu na Slovenskem končno spremenili - sklicevanje na dejstvo, da je vsak začetek težak, postaja že preveč dolgočasno. SVET Sreda, 11. novembra 1992 NOVICE Ruska vojska v Inguški republiki Enote ruske armade so v torek vkorakale v Ingusko avtonomno republiko, da bi preprečile spopade med Inguši in Oseti, kot predvideva odlok ruskega predsednika Borisa Jelcina. Pred dnevi so ruski padalci zasedli obmejno območje v Sevemoosetinski republiki, a to ni zaustavilo spopadov. Padalci so se znašli v pravem navzkrižnem ognju, tako da je padlo več ruskih vojakov. Poveljstvo kavkaskega armadnega območja odločilo za ukinitev krajevne oblasti v obeh republikah. V Moskvi navajajo, da v sedanji operaciji sodelujejo tudi enote policijskih specialcev z oklepnimi transporterji in tanki. Enote niso naletele na oborožen odpor Ingušev, ki zahtevajo odpravo krivic iz leta 1944. Takrat je namreč je Stalin del inguškega ozemlja priključil Severno-osetinski republiki, hkrati pa Južnoosetinsko avtonomno oblast priključil Gruziji. Tedanje sovjetsko vodstvo je obenem hotelo Inguše kaznovati, ker jim je očitalo pronacistične simpatije. Mitterrand predlaga ustavne spremembe Štiri mesece pred francoskimi parlamentarnimi volitvami je predsednik Mitterrand zahteval javno razpravo o spremembi francoske ustave. Predsedniški mandat, ki zdaj traja sedem let, naj bi spremenili, če bi za to glasovala večina Francozov. Francoska opozicija je predsednika nemudoma obtožila, da skuša v predvolilnem obdobju prikriti svoje politične napake in napake vladajoče Socialistične stranke. Posredovanje v zahodni trgovinski vojni Generalni direktor GATT-a Arthur Dunkel bo posredoval med Združenimi državami Amerike in Evropsko skupnostjo, da bi preprečil izbruh trgovinske vojne med zahodnimi državami. Spor o liberalizaciji svetovne trgovine je izbruhnil konec minulega tedna, ko so se Evropejci in Američani v Chicagu sprli zaradi kmetijskih subvencij. Združene države Amerike so zaradi evropskih subvencij zagrozile z 200- odstotno carino na evropske izdelke in s tem ogrozile pogajanja o svobodni trgovini in carinah, ki pod imenom urugvajski krog potekajo med 108 državami sveta že od leta 1986. Britanski Irakgate Film tajnega agenta, ki ga je sodišče zahtevalo kot dokaz, da so nekdanji uslužbenci britanskega strojnega podjetja nezakonito izvažali v Irak dele za izdelavo orožja, se za nekdanjo premierko Margareth Thatcher in njene ministre spreminja v pravo britansko afero Irakgate. Opozicija Združenega kraljestva je obtožila ministra za trgovino in industrijo Michaela Ha-seltina, obrambnega ministra Malcolma Rif-kinda in notranjega ministra Kennetha Clarka, da so skrivaj oboroževali Irak, hkrati pa se sprašujejo, ali sta prejšnja predsednica vlade Margareth Thatcher in njen naslednik, sedanji britanski premier John Major, lagala, ko sta trdila, da po letu 1988 Iraku niso prodajali orožja in tehnologije, ki bi jo lahko Bagdad uporabil v vojaški industriji. Spet spopadi v južnem Libanonu ♦ Izraelska vojska je skupaj z libanonsko vojsko obstreljevala dolino Bekaa, še posebej vasi, v katerih so vojaške baze proiranske milice Hezbolah. Vojaki židovske države so s tem odgovorili na napade Hezbolaha z večcevnimi metalci raket na sever Izraela. O žrtvah ne poročajo. Včerajšnji spopadi so izbruhnili po nedeljskem vdoru izraelske vojske v dolino Bekaa, med katerim so našteli štiri mrtve in sedem ranjenih. Libanonska vlada je zahtevala, naj Združene države Amerike zaradi vse hujših spopadov posredujejo pri svojem zavezniku Izraelu. Kljub spopadom v Libanonu so se včeraj v Wa-shingtonu nadaljevala bližnjevzhodna mirovna pogajanja. Egipt in Združene države Amerike obtožujejo Iran Egiptovska vlada je včeraj odkrito obtožila Iran, da stoji v ozadju čedalje hujših fundamentali-stičnih nemirov v državi. Iz VVashingtona pa so pozvali vse zahodne in druge države sveta, naj perzijski državi ne prodajajo več orožja in tehnologije, ki bi ju lahko izkoristil v vojaške namene. Potem ko so zavezniki potolkli Irak v zalivski vojni, so čedalje bolj zaskrbljeni zaradi krepitve iranske vojaške moči. Domnevajo, da Teheran kupuje tudi materiale za izdelavo jedrskega orožja. NEMČIJA / DEMOKRATIČNA JAVNOST JE OGORČENA Množični protesti proti odvijanju neonacizma Nemška vlada skuša dokazati, da ni pasivna Jana Petkovšek BERLIN - Krvavi pogromi neonacističnih skrajnežev nad tujci so sprožili val ogorčenih protestov demokratične javnosti po vsej Evropi. Najbolj burno je bilo v Berlinu, kjer so si za protest izbrali 54. obletnico kristalne noči - takrat so nacistične oblasti ukazale množičen poboj Zidov -in tretjo obletnico padca berlinskega zidu. Na protestnem shodu se je zbralo 350.000 ljudi. Nemško vodstvo je skušalo pokazati, da se zavzema za ohranitev demokracije in za boj proti nestrpnosti do tujcev. Predsednik VVeizsaecker, ki so ga protestniki obmetavali z jajci, je zatrdil, da si bo vlada prizadevala za razum in strpnost, ki naj prevladata nad sovraštvom. “Sel bom na ulice, se postavil po robu nasilju in se zavzel za spoštovanje človekovih pravic in demokracijo," je dejal VVeizsaecker. Podobne demonstracije so pripravili tudi v Rostocku, kjer je protestnike napadlo okrog 40 skrajnežev, ki niso prizanesli niti ekipi nemške televizije. V Rimu je proti fašizmu, nacizmu in antisemitizmu mirno demonstriralo okrog 50 tisoč štu- dentov in dijakov. Kolono demonstrantov, ki je prehodila središče Rima, je vodilo 20 preživelih taboriščnikov. Protestniki so nosili transparente z napisi, ki so se zavzemali, da poboja Zidov svet ne bi nikoli pozabil. V Milanu je pred nemškim konzulatom zaradi nedavnih krvavih nemirov protestiralo več kot 15 tisoč ljudi. Na Dunaju je 2.500 demonstrantov na mirnem shodu pozivalo proti nacizmu in ksenofobiji. Na ukaz notranjega ministra je policija okrepila nadzor nad židovskimi ustanovami, s čimer je poskušala preprečiti morebitne akcije skrajnežev proti Zidom. Ukrepi so bili sprejeti predvsem zaradi oskrunitve židovskih pokopališč v Eisenstadtu 31.oktobra. Avstrija se ne želi znajti v položaju, v kakršnem je nemško vodstvo. V Nemčiji bodo morali čimprej najti odgovor na nezaustavljiv val tujcev, ki iščejo politično zatočišče. Ze 16. in 17. novembra bo v Berlinu tudi izredni kongres socialdemokratske stranke, na katerem bodo razpravljali o ustavnem dopolnilu, ki naj bi zaostril možnosti za pridobitev političnega zatočišča. Muenchen - Nemci so množično demonstrirali proti neonacizmu(Telefoto:AP) VARŠAVA / ZGODOVINA Poljski so vrnili arhive Med vrnjenimi dokumenti m najpomembnejših VARŠAVA - Posebni v Moskvi, odposlanec predsednika Poljska bi rada prido-Lecha VValense, general- bila predvsem dokumen- ni direktor poljskih državnih arhivov Marian VVojciechovski, je v ponedeljek iz Moskve prinesel samo 59 tajnih dokumentov iz obdobja 1938-59, čeprav je poljski predsednik Lech VValensa od ruskega predsednikaBorisa Jelcina zahteval predvsem novejše dokumente. Dokumenti, ki jih je dobila Poljska, za varšavske oblasti niso najpomembnejši, čeprav vsebujejo podatke o internaciji poljskih častnikov v Sovjetski zvezi in ustanovitvi prve poljske komunistične vlade te o uvedbi vojaškega stanja leta 1981 in umoru duhovnika Ta-deusza Popieluszka tri leta kasneje. V Varšavi si prizadevajo, da bi Moskva postopoma izročila vse dokumente o rusko-polj-skih odnosih, skupaj 200.000 dokumentov, ki naj bi jih v skladu z dogovorom med zgodovinarji začeli tudi obljavljati. Štirinajstega oktobra so Rusi Varšavi že izročili listine, ki govorijo o umoru poljskih častnikov v Katynskem gozdu. (AFP) Afera s transfuzijo okužene krvi zasenčila razpravo o ustavnih spremembah PARIZ - Francoski predsednik Francois Mitterrand je z opraviličom družinam hemofilikov, ki so bili leta 1985 zaradi malomarnosti zdravstvenih delavcev pri transfuziji krvi okuženi z virusom aidsa, poskušal umiriti ogorčeno francosko javnost. Zaradi okužbe leta 1985 je 300 hemofilikov od 1.200, ki so prejeli nepreverjeno kri, že umrlo. Zaradi tega tedanjemu premiera Laurentu FabiUsu in ministru za zdravstvo Edmondu Hervesu grozi sojenje. Opozicija opozarja, da predsednik z opravičilom poskuša pozornost javnosti preusmeriti od ustavnih reform, ki so ta hip za Francijo zagotovo pomembnejše. Kot je izjavil neo-gaulist Nicolas Sarkozy, je Mitterrandovo opravičilo povsem v njegovem slogu. Kadar je Mitterand v težavah, naredi zmedo, meni Sarkozy. VELIKA BRITANIJA / POSTRANSKE ZGODBE ARGENTINA / NEIZMERNO BOGATA DEŽELA V BOŽJIH ROKAH Britanci več govorijo o princesi kot o vremenu Londonski časniki spremljajo tudi najmanjše namige in razglabljajo o stiskah razvpitega kraljevega para Magična privatizacija hromi argentinsko gospodarstvo Pismo iz Buenos Airesa LONDON - Uradno so potrdili le to, da je zakonska zveza med princem Charlesom in princeso Diano v težavah, britanski tisk pa že piše, da se bosta bodoča kralj in kraljica odločila za ločeno življenje, ker ne zdržita pod isto streho. Daily Mail razkriva, da bo princesa Diana s sinovoma ostala v Kensing-tonski palači v Londonu in obdržala podeželski dvorec Highgrove, princ Charles pa se bo preselil v Buckinghamsko palačo. Pričakujejo, da bo princesa organizirala svoj dvor z vsemi potrebnimi svetovalci, celo s predstavnikom za tisk, vendar njene uradne dolžnosti in Alja Košak nastopi v javnosti ne bodo smeli zasenčiti soprogovih. Kako bo to potekalo, naj bi bilo jasno v petek, ko bo Diana odpotovala na kratek obisk k predsedniku Mitterandu in se mimogrede izognila praznovanju soprogovega 44. rojstnega dne. Zakon, ki se je začel s pravljično poroko leta 1981, se je dokončno podrl z izidom knjige An-drewa Mortona »Diana: njena resnična zgodba«, ki temelji na izjavah princesinih najožjih prijateljev. Dnevnik Daily Ex-press je objavil, da bo princ Charles kmalu razložil svojo plat medalje o zakonski zvezi, ki jo bo napisal ugledni novinar Johnatan Dimbleby. Britanci so se nekoč pogovarjali o vremenu in nogometu, zdaj pa se le še o princesi. CIPER / SPET NEUSPEŠNA POGAJANJA Bože 18 let razdeljeni Ciper še kdaj poslal enotna federativna dričava? NIKOZIJA - Po dveh tednih neuspešnih pogovorov o ponovni združitvi Cipra sta se včeraj v New Yorku razšli delegaciji turskega in grškega dela otoka. Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali je voditelja turške in grške skupnosti, Denktaša in Vasiliuja, seznanil s poročilom o stališčih do rešitve ciprskega vprašanja, to pa je bilo tudi vse. Turški voditelj Rauf Denktaš je novinarjem povedal, da bodo pogajanja najverjetneje preložili do marca prihodnjega leta. George Vasiliu, voditelj ciprskih Grkov, pa datuma novih pogajanj ni omenjal, temveč je dejal, da je to edini način za rešitev vprašanja. Ciper je razdeljen na grški in turški del že od leta 1974, ko so turške enote zasedle severni del otoka. Združeni narodi si že več let prizadevajo, da bi oba dela Cipra združili v enotno federativno državo. Temu najbolj nasprotuje turški voditelj Denktaš. Iz diplomatskih virov v Združenih narodih se je izvedelo, da je Vassiliu pripravljen sprejeti predloge, ki jih je pripravil ge- neralni sekretar OZN Butros Gali. Ker številne države napovedujejo, da bodo umaknile svoje vojake iz enot modrih čelad, ki že 18 let ločujejo sprti strani na otoku, so tudi pritiski OZN na ciprska voditelja, da se sporazumeta, vse večji. Pogajanja o združitvi otoka zato pozorno spremljajo tudi stalne članice Varnostnega sveta OZN (Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija). Njihovi predstavniki so se že sestali z voditeljema obeh skupnosti na Cipru. (Reuter) Alejandro Briner BUENOS AIRES - Pred desetletjem skoraj neznan pojem privatizacija danes deli človeštvo v dve nespravljivi skupini. Tiste, ki jo poveličujejo, in tiste, ki ji še zmeraj trmasto nasprotujejo. Ni naključje, da sem za prvo pismo iz Buenos Airesa izbral privatizacijo. Lažje bo razumeti “argentinski problem", hkrati pa je tudi v Sloveniji privatizacija v središču politične pozornosti. Argentina je potencialno bogata država. Njena razsežnost, podnebne razlike, za poljedelstvo in živinorejo primerne ravnine, neizčrpni rudniki in naftni vrelci kažejo, da ji je bila narava izredno naklonjena. Argentina ima tudi najvišjo kulturno raven v Južni Ameriki, zato je gospodarska kriza popolnoma nerazumljiva. Pred leti se je začelo širiti mnenje, da je vseh tegob kriv prevelik državni aparat. Domiselni reklamni agent je izumil slogan: Skrčiti državo pomeni razširiti deželo. Iz tega izhaja, da je vsako državno podjetje nerentabilno in da obstaja uspešnost le v zasebni dejavnosti. Večina Argentincev je prepričana, da bodo z zasebno upravo železnice spet angleško točne, da bodo letala spet krožila kot brezhibni jekleni ptiči, da bodo telefoni peli z drugačno melodijo in da bo celo voda imela boljši okus. Seme privatizacije je našlo rodovitna tla. S splošnim konsenzom se je začela privatizacija državne letalske družbe in državnega telefonskega podjetja. Storitve so se podražile, kakovost se je znižala, zdravstvo, vzgoja, pokojninski skladi in drugi domnevni prejemniki izkupičkov od prodaje teh podjetij pa niso dobili niti enega samega dolarja. Nova podjetja so prav tako monopolistična kot prejšnja in privatizacije so bile bolj navidezne kot resnične. Novi lastniki niso zasebniki, ampak španska državna podjetja. Nihče ne dvomi, da železnice povzročajo izgube. A sprašujem se, ali je pravično odpraviti nerentabilne proge in izolirati na stotine vasi zaradi preprostega tržnega načela? Ali se izgube železnic ne poravnajo s prometom tržnih produktov ali s turistično dejavnostjo? Argentina ima veliko nafte in ne potrebuje nikakršnega uvoza. Pred dnevi je parlament sprejel zakon o privatizaciji največjega državnega podjetja Yacimientos pe-troliferos fiscales. Država je bržkone izgubila možnost odločanja, ko je tako pomembno podjetje oddala v roke multinacionalkam. In končno, kaj je mogoče povedati o zdravstvu in šolstvu? Poslati danes otroka v državno šolo ali v državno bolnišnico je zelo kruto dejanje. “Nihče se v državnih šolah nič ne nauči" ali “Oskrba v državnih bolnišnicah je taka, da se zjokaš" sta zelo pogosti frazi, ki se ponavljata kot litanije. Torej, država se umika ne le od njej dom- nevno inkompatibilnega podjetništva, ampak tudi ne izpolnjuje tistih nalog, ki naj bi bile njene. Tako smo prišli do ključnega vprašanja. Lahko se strinjamo, da država ni dober administrator, da je državni apa- rat prevelik, da je priporočljivo privatizirati nekatera področja gospodarstva. Nikakor pa ni sprejemljivo, da se država popolnoma odreče vlogi reguliranja gospodarstva. Prav tako se ne moremo strinjati, da prepusti družbo in posameznike, ki jo sestavljajo, božjim rokam. Argentinski delavci so začeli stavkati(Telefoto:AP) SVET Sreda, 11. novembra 1992 BIH / OFENZIVA HRVAŠKE VOJSKE Hercegovina prepolovljena Reportaža z bojišč pri Tomislavgradu Ervin Hladnik-Milharcic TOMISLAVGRAD, ZAHODNA BOSNA - »Naše enote, enote Hrvaškega obrambnega sveta, so v ofenzivi na vsej stokilometrski Črti mostarske fronte,« je v torek zjutraj v Medugor-ju povedal Božo Rajič, kandidat hrvaške vojske v Bosni in Hercegovini za novega obrambnega ministra te republike. Zdi se, da nedavni dogovor med hrvaškimi in muslimanskimi enotami o skupnem poveljstvu na južnem delu bosanskega bojišča daje prve sadove. Pri Podveležu, kakšnih šestdeset kilometrov jugovzhodno od Mostarja, so premagali medsebojno nezaupanje, prebili srbsko fronto ter uničili štiri tanke in šestdeset bunkerjev. Po podatkih poveljstva Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) iz Mostarja se srbska vojska umika proti Nevesinju, vendar Mostar za ta uspeh že dva dni plačuje visoko ceno. Že ob sedmih zvečer se rušijo zgradbe, ki jih zadevajo srbski izstrelki, zemlja pa se trese vso pot do kapelice, nad katero se je pred desetimi leti Hercegovcem prikazala Marija in kamor kljub vojnim raz- meram še zmeraj zahajajo romarji. Srbsko topništvo je razporejeno v hribih na desnem bregu Neretve in ima kot na dlani celotno področje od središča mesta do Drežnice, ki leži petdeset kilometrov višje ob reki. Ofenzivo je Hrvaški obrambni svet sprožil prav zato, da bi sprostil magistralno cesto, ki pelje od PloC do Sarajeva in jo samo na tem predelu še nadzoruje srbsko topništvo. To je še zadnja asfaltirana cesta v srednjo Bosno. S približevanjem zime je to še zadnje upanje za ujeto prebivalstvo, ki ne bo moglo preživeti samo s pomočjo, ki jo lahko pripeljejo letala. Prvi rezultat hrvaško-muslimanske vojaške akcije pa je, da je cesta dokončno zaprta za ves promet. Do nedavnega se je srbska vojska držala ohlapnega dogovora, da smejo v redkih presledkih po njej neovirano voziti humanitarni konvoji. Predvčerajšnjim pa se je konvoj šestih tovornjakov moral obrniti že pri VrapCiCih, ker so na cesto letele granate. Namesto kratke vožnje do Jablanice po asfaltu, ga je Čakala deseturna vožnja Cez improvizirano "cesto rešitve", ki pelje iz Tomislavgrada Cez dvatisoCmetrske planine v Jablanico ali Pro-zor. Sestdesetkilometrska obupno slaba cesta, zgrajena iz zbite zemlje in nalomljenega kamenja, ki se v serpentinah dviguje Cez prelaze in se potem spet na hitro spusti proti Neretvi, bo s prvim snegom postala neprevozna. 2400 kraljevih inže-nircev britanske vojske iz enot Unproforja, ki naj bi ščitili zimske konvoje, je zato v Tomislav-grad, kjer imajo bazo, poleg oklopnih transporterjev in tankov pripeljalo predvsem snežne pluge in cestno mehanizacijo. "Na ogenj lahko odgovorimo iz naših topov, " pravi njihov poveljnik, "na serpentinah pa bomo morali sneg odmetavati z lopatami." Edina profesionalna vojska na tem terenu dela ovinke okrog vseh treh oboroženih formacij v vojni in je navezala dobre stike samo z bosanskimi cestarji. Civilisti bodo zimo preživeli samo v primeru, če bo ta pot ostala splužena. VOJVODINA / VELIKO VOJAKOV ZA SRBIJO »Miloševič se ne bo dal zlahka odgnati« Pogovor z mirovnikom Nenadom čankom __ Milena Putnik N°VI SAD Predsednik vojvodinske Lige socialdemokratov Nenad Canak je eden redkih srbskih mirovnikov, ki je vendarle sodeloval v vojni na Hrvaškem. Na bojišče so ga odpeljali kot “prostovoljca" z uradnim vojaškim spremstvom. - Najvažneje je razumeti, da vrsta srbskih opozicijskih strank prisega na iste miselne matrice vladajoča stranka, memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti in Podobni dokumenti. Pretežni del opozicije ni opozicija v klasičnem Pomenu besede. Ne Ponuja novih idejnih in Političnih rešitev, tem-Več poskuša samo zamenjati izvajalce iste-ga programa. Gre za boj znotrajideološke matri- Ce’ ki Pa ji ne diši ideja avtonomije, ker se ne ojema z zamislijo unitarne nacionalne države. Ud tega koncepta ne o o do odstopili zlahka. resnicevanje ideje centralizirane velike Srbije odo, po vsej verjetnosti, skušali doseči po poli-mni poti, z močnejšim Povezovanjem z zasede-nrnii območji v Bosni in na Hrvaškem, ob nekakš-nm igrah z Makedonijo ln Podobno... Koliko se je Vojvodina spremenila od t. i. protibirokratske revolucije? Vojvodina se je precej spremenila predvsem zato, ker je nazadovala. Iz Vojvodine je v proračun bilo vpoklicano največ vojakov v najno- vejših vojnah. Številke govorijo: vsak tretji Vojvodinec je sposoben nositi orožje. V Srbiji je bil to vsak enajsti. Vojvodina je v srbski proračun za leto 1992 prispevala 53 odstotkov, Srbija pa ji je vrnila en odstotek. V Vojvodini je ta hip 320 tisoC beguncev, se pravi 60 odstotkov vseh beguncev v Srbiji, medtem ko ima Vojvodina samo 20 odstotkov srbskega prebivalstva. V Vojvodini je 54 tisoč invalidov. Pred mobilizacijo in preganjanjem je iz Vojvodine pobegnilo skoraj 200 tisoč prebivalcev. Obstaja obsežen načrt etničnega, bolje reCeno političnega CišCenja Vojvodine. Na spiskih za izselitev so med Hrvati, Madžari, Rusini, Slovaki in drugimi nesrbskimi narodi tudi tako imenovani slabi Srbi. Slabi Srbi so politični oporečniki tega režima. Politično CišCenje zajema južne predele Vojvodine in zahodno Backo. Tradicionalno dobri mednacionalni odnosi še 'zmeraj »držijo vodo«, a že je videti resne razpoke, ki bi kaj hitro lahko pripeljale do tragičnega nacionalnega razdvajanja, Ce bi se tako stanje nadaljevalo. V tem hipu je edina možnost za mirno zamenjavo oblasti konfrontacija med Paničem in Miloševičem oziroma med Zvezno republiko Jugoslavijo in Srbi j. Ne smemo pa pozabiti, da je Miloševič predsednik stranke, ki ima v zveznem parlamentu večino, zato lahko Paniča dejansko vsak hip odstrani. Ge pa bi mednarodna politika to onemogočila, bi imel Miloševič enostaven izhod. Prisiliti bi moral na Črno goro, da bi izstopila iz Jugoslavije, podobno kot je storil s Slovenijo. Z izločitvijo Črne gore iz Zvezne republike Jugoslav ije bi povzročil razpad te države in samoukinitev njenih federalnih oblasti. Miloševič ima v rokavu še veliko kart in njegov odhod ne bo tako preprost in hiter kot si zamišljajo optimisti...« Panič noče pred volllce Premier t. i. ZRJ Milan Panič verjetno ne bo kandidiral na prihodnjih volitvah, Čeprav raziskave pričajo o njegovi priljubljenosti. NajveCjo podporo ima Panič v Vojvodini, po priljubljenosti pa je pred srbskim predsednikom Miloševičem tudi v ožji Srbiji in Cmi Gori. Poznavalci beograjskih razmer trdijo, da se bo Panič v predvolilno kampanjo vključil le, Ce bo združeni opoziciji kazalo slabo, sam Panič pa je povedal, da opozicija, Ce se ne združi, v boju proti Miloševiču nima nobenih možnosti. V tem trenutku je opozicija, kot kaže, zelo daleC od enotnosti. Demokratsko stranko, ki jo podpirajo izobraženci, sta Radomir Mičunovič in Vojislav Koštu-nica razdelila na dve stranki, opozicijski prvaki pa se razhajajo še okrog tega, ali naj na prihodnjih volitvah sploh sodelujejo. Predsednik največje opozicijske stranke, Srbskega gibanja za obnovo, Vuk Draškovič na volitve pristaja, vodja Demokratske stranke Vojislav Koštunica pa se nagiba k bojkotu volitev. Neenotna opozicija še najbolj koristi Miloševiču. HRVAŠKA / VOJNA $E ZDALEČ NI KONČANA Hrvatje ne verjamejo v mir za vse večne čase Bodo spet zavijale sirene ? Kje bo novi Vukovar? Bodo bombe padale tudi na Zagreb? Gojko Marinkovič ZAGREB - Taka govori v Beogradu so šokantna vprašanja se te sicer vzbudili optimizem, dni zastavljajo na Hr- posebej ko je jugoslovan-vaškem, potem ko se je ska vojska zapustila oko-zdelo, da je vojna konCa- lico Dubrovnika in je na na. Prevlaki zavihrala hr- SreCanji med Tud- vaška zastava, vendar se manom in Cosičem in lir- je že po drugem ženev-vaško-jugoslovanski raz- skem krogu pogajanj Begunci na Hrvaškem (Foto: dokumentacija TRIO) izkazalo, da je potrebna previdnost. Malokdo je pričakoval, da se bodo pogajalci tako hitro vrnili k vojni opciji. Vprašanje je, ali je bila odločitev o združevanju t. i. Krajin na področju Hrvaške in BiH, sprejeta brez beograjskega blagoslova. Ce k temu dodamo, da se srbska ofenziva v Bosni krepi na vseh linijah nekdanje fronte, je jasno, da si je srbska stran izbrala vojno. Pri tem ji gre zelo na roko neodločnost svetovne skupnosti in medvladje v ZDA. Obljuba lorda Owna, da bi sankcije lahko doletele tudi Hrvaško, ker se vmešava v BiH, pa tudi izjava Biljane PlavšiC, da o kraju vojne odločajo Muslimani, ker so Srbi in Hrvati že uresničili svoje vojne cilje, kažeta, da tudi Hrvaška ni nedolžna. Prav tako ne gre spregledati obtožb med IzetbegoviCem in Tud-manom in sporov med Hrvati in Muslimani. V pismu Butrosu Galiju je hrvaški predsednik zapisal: »Hrvaška ne more dovoliti, da se nenehno postavljajo pod vprašaj njena suverenost, ozemeljska celovitost, njene demokratične pridobitve in da so kar naprej ogroženi varnost njenih državljanov in načela pravne države.« Te dni je bilo iz štaba hercegovskih Četnikov slišati grožnje, da bodo bombardirali Mostar, Dubrovnik in Zagreb, hkrati pa se je tudi Hrvaška oborožila z najmodernejšim orožjem. NOVICE Hrvaški veleposlanik izročil poverilna pisma Prvi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Miljenko Žagar je danes predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu KuCanu izročil poverilna pisma. Ob tej priložnosti je Žagar izrazil upanje, da bosta državi uspeli rešiti vsa sporna vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, Milanu KuCanu pa je prenesel tudi najtoplejše pozdrave Franja Tudžmana. Milan KuCan je odgovoril, da so lahko prvi preizkusni kamen dobre volje med Slovenijo in Hrvaško pogovori o meji. Inflacija v Zvezni republiki Jugoslaviji nezadržno raste Inflacija v ZRJ je bila prejšnji mesec v primerjavi z lanskim oktobrom že 14.341, 8-odstotna je v torek zapisala Ekonomska politika. V primerjavi s septembrom se je inflacija v oktobru dvignila za 49, 8 odstotka. Drobnoprodajne cene so se od začetka leta mesečno povečevale po 58, 8 odstotka. V tem obdobju so se cene pijaC povečale za 130-krat, industrijskih proizvodov za 114-krat, tobačnih izdelkov 102, 5-krat in storitev ter kmetijskih pridelkov od 55, 6 do 97-krat. Srbska vlada pa je v ponedeljek odobrila novo povišanje cen elektrike in premoga (za 49 odstotkov) in železniških pristojbin (50 odstotkov za potnike in 60 odstotkov za blago). Razvrednotenje dinarja na Črnem trgu je povzročilo tudi dvig cen bencina, ki so sicer vezane na tečaj nemške marke. Muslimanski skrajneži z Bližnjega vzhoda na poti v Bosno in Hercegovino Kakih 50 libanonskih islamskih skrajnežev, pripadnikov šiitskega hezbolaha in sunitskega tavhida, je pred dnevi odplulo iz Tripolija, da bi se v BiH borili proti srbskim agresorjem. Obe organizaciji sta znani po svoji proiranski usmerjenosti. To so vCeraj navajali policijski viri v Bejrutu, ki so obenem sporočili, da se v Tripoliju pripravljajo na odhod drugi šiitski in sunitski fundamentalisti. V prejšnjih dneh so razne libanonske organizacije zbirale denarno pomoč za muslimanske begunce iz BiH. Prav tako so v Libanon prispele prve bosansko-hercegovske sirote. Papež Janez Pavel dingi sprejel hrvaške škofe Hrvaški škofje so povabili papeža Janeza Pavla drugega na pastoralni obisk v svojo državo, poroCa Vatikan. Nadškof Splita in Makarske Monsinjor Ante Jurič, ki je na obisku v Vatikanu, je opozoril na dramatični položaj v svoji med vojno opustošeni deželi. Posebej je obžaloval, da škofje ne morejo obiskati tistih območij na Hrvaškem, ki so porušena, in ne morejo vzpostaviti stika z verniki, ki so ostali na zasedenih območjih. Msgr. Jurič je tudi povedal, da upa, da jim bodo to omogočili vojaki Unproforja. Ameriška nagrada novinarju Kemalu Kurspahiču iz sarajevskega Oslobodenja Glavnemu uredniku sarajevskega Oslobodjenja Kemalu Kurspahiču se je posrečilo prebiti iz obkoljene bosanske prestolnice. Ugledni ameriški Sklad za medije mu bo decembra v New Yorku podelil nagrado za novinarski pogum in za ohranitev svobode tiska sredi vojnega divjanja. Skupaj s sarajevskim novinarjem bo na slavnosti v New Yorku dobila nagrado tudi znana ameriška TV novinarka Barbara VValters. Kemal KurspahiC ta Cas v Biogradu na morju zdravi dvojni zlom noge, ki ga je dobil med vratolomno vožnjo po Sarajevu, kljub temu pa zatrjuje, da se bo takoj po potovanju v New York vrnil v bosansko prestolnico. Avstrijska vlada nič ne ve o tihotapljenju orožja v nekdanjo Jugoslavijo Vlada na Dunaju je v torek odgovorila Zvezni republiki Jugoslaviji, ki je v memorandumu Združenim narodom obtožila veC avstrijskih podjetij, da preprodajajo orožje. Podkancler Erhard Busek je po seji vlade povedal, da Avstrija nima nobenih podatkov o dom-nenvnem kršenju embarga Združenih narodov. Ob tem je dejal, da so preverili vse obtožbe in da so nekatere nesprejemljive že na prvi pogled. Kot posebej groteskno je označil trditev, da je Avstrija bivši Jugoslaviji prodala šest bojnih letal tipa mig. GOSPODARSTVO Sreda, 11. novembra 1992 RUBRIKA LITIJA / DRNOVŠEK OBISKAL LITIJSKE GOSPODARSTVENIKE PARLAMENT / O DRUŽBAH Peralp - Italijanskoslovenski kapital Podgrad - Pred nedavnim je v prostorih podgrajske Plame zaCela obratovati družba z mešanim italijan-sko-slovenskim kapitalom Peralp, v kateri izdelujejo športno konfekcijo. Zaenkrat izdelujejo le športne bunde (na sliki), nova delovna mesta pa je dobilo 45 žensk s področja ibrsko-bistriške občine. Do konca tega meseca pa bo na istem proizvodnem traku dobilo zaposbtev še 11 žensk. Ce bo poslovanje uspešno, se bo mešano podjetje povečalo še za en proizvodni trak, za katerega pogajanja že potekajo. Na tem traku bodo izdelovali še drugo športno opremo (trenerke, hlače, majice). Tako bo zaposbtev dobilo še 45 žensk, zmanjšala pa se bo brezposelnost ženske delovne sile v občini. Za začetek proizvodnje Peralpa je moral italijanski partner vložih 1, 5 mibjona nemških mark v obliki strojev in druge tehnologije. P. N. Za zvišanje cen kmetijskih proizvodov Rim - Generalni direktor Organizacije združenih narodov za prehrano in kmehjstvo (FAO) Eduard Saouma je ob otvoritvi letne skupščine Sveta FAO v Rimu napovedal ponovno določitev cen kmetij-skim proizvodom, ki jih izvažajo države v razvoju. Cene tropskih proizvodov kot so kava, čaj, kakav, sladkor, banane, bombaž, riž, še vedno padajo in s tem preprečujejo državam proizvajalkam, da se otresejo zadolženosti oziroma da financirajo nujno potreben uvoz. Saouma upa, da bodo pogajanja v okviru GATT prinesla izboljšanje tudi na tem področju. Poudaril je, da se bo zavzel za pravičnejšo in stabilnejšo gospodarsko in trgovinsko ureditev. Prav tako tudi ne izključuje možnosti sodelovanja FAO z zasebnim sektorjem, ki je "motor razvoja”. Svet FAO, ki naj bi zasedal do 20. novembra, bo razpravljal tudi o zmanjševanju svetovne kmetijske proizvodnje v preteklem letu, o težavnem prehrambenem položaju na afriški celini in o tujih dolgovih držav v razvoju. ' STA Kmečka banka Gorica napredovala Ljubljana - Mondadorijev mesečnik II Giornale della Banca (Bančni časopis) je v oktobrski izdaji objavil razvrstitv 780 italijanskih bank po različnih merilih. Kmečka banka Gorica se je glede na dinamičnost rasti bilančne vsote uvrstila kar na četrto mesto (leta 1990 je bila na 18. mestu), po kriteriju previdnosti in dajanja kreditov pa na 119. mesto. V publikaciji so banke razvrščene tudi v več skupin glede na višino depozitov. V skupino majhnih italijanskih bank z višino depozitov od 100 do 500 milijonov italijanskih lir je uvrščenih 200 italijanskih bank. Kmečka banka Gorica je v skupini malih italijanskih bank po merilu rentabilnosti uvrščena že na 63. mesto (leta 1990 na 129.). A. V. -I \ ' m m ilii v lil Vlada bo vzhajala pri protiinflacijski politiki Deviznih rezerv je zdaj že za 1,2 milijarde dolarjev Večja varnost gospodarskih subjektov Pohvale strokovnih krogov Kljub dokaj zapletenim političnim in gospodarskim razmeram, slovenska vlada skuša obvladovati inflacijska gibanja in nikakor nima namena odstopati od takšne trdne protiinflacijske politike. Ce bi pristali na različne zahteve po zviševanju plač, denimo v javnem sektorju, ali cen različnih monopolistov, bi se kaj kmalu začela znana dirka med cenami in plačami in zopet bi bili priča t.i. inflacijski spirali. To je med včerajšnjim pogovorom s predstavniki gospodarstva in političnih strank Litije poudaril predsednik vlade R Slovenije Janez Drnovšek, ki je skupaj s sodelavci obiskal to občino. Ko je govoril o ukrepih in strategiji slovenske vlade je opozoril na številne probleme, ki so se v gospodarstvu nakopičili med osamosvajanjem . Obseg proizvodnje se je v zadnjih letih zmanjšal za 30 odstotkov, in to zaradi izgube trgov v nekdanjih jugoslovanskih republikah. To je šok, ki ga bo po Drnovškovih besedah težko na hitro premostiti, poleg tega pa so slovenska podjetja izgubila veliko trgov v nekdanji Sovjetski zvezi in drugih vzhodnoevropskih državah. Tako Mile Čuk rekoč čez noč se morajo preusmeriti na zahtevne zahodne trg. Vlada je hkrati zelo dejavna pri spreminjanju gospodarskega sistema. Treba je speljati lastnjinjenje, ter prek dogovora oziroma sporazumno doseči čimvečjo družbeno pravičnost v razdelitvi družbene lastnine. Po besedah predsednika slovenske vlade, ne moremo pričakovati nadaljnjega gospodarskega razvoja in investicij, dokler ne bo končan ta proces lastnjinjenja. Vlada je pripravila tudi koncept prestrukturiranja gospodarstva podjetij ter sanacije bank, kar naj bi potekalo vzporedno z lastninjenjem, vendar so vsa ta prizadevanja upoča-snjenja zaradi znanih blokad v parlamentu. Kljub temu v vladi vsaj delno skušajo speljati proces sanacije, pripravili so razpis za sanacijo podjetij, ki naj bi zajel predvsem najbolj ogrožena podjetja. Po Drnovškovem mnenju so s tem preprečili vrsto verižnih stečajev in znatno povečanje brezposelnosti. Vlada je predložila tudi načrt finančne sanacije. ki se je tudi “zataknil" v skupščini. Z ustreznejšo tečajno poli- tiko je vlada zagotovila, da slovenski izvozniki lahko preživijo v zdajšnjih zapletenih razmerah na zahodnih trgih. Izvoz se vendarle povečuje, devizne rezerve pa še vedno naraščajo. Kot je dejal Drnovšek v tem trenutku znašajo že 1, 2 milijarde dolarjev. V pogovoru z litijskimi gospodarstveniki je sodeloval tudi industrijski minister Dušan Sešok. Ta je ocenil, da je eden pomembnejših uspehov zdajšnje vlade to, da ji je uspelo stabilizirati pogoje gospodarjenja. “Tako stabilnih pogojev gospodarjenja, kot jih imajo slovenska podjetja ta hip, niso imela že več desetletij”, je poudaril Sešok. V kratkem času je po njegovi oceni vlada krepko popravila tečaj, naredila je premik glede obrest-nik mer, obvladuje pa tudi inflacijo. Sešok se je strinjal s sogovorniki, da so dajatve na neto plače visoke, vendar je opozoril, da stvari ne bodo urejene, dokler ne prevlada miselnost, da je treba pač davke plačeva-ti.Tega pa po Sešokovem mnenju ni mogoče storiti, dokler vsi podpiramo sosede in prijatelje v neplačevanju davkov. Lani so iz slovenskih gozdov odpeljali ogromno lesa, za katerega ni praktično nihče plačal nobenega davka, pa tudi nihče ni nikogar zaradi zaprtju železarn bo treba pokriti pretekle izgube, ki znašajo 450 milijonov mark. Morali bi poskrbeti tudi za 12 tisoč zaposlenih. Ce vemo, da eno delovno mesto "stane" od 50 do 100 tisoč mark, potem ni težko izračuna- (Foto: Srdan Živulovič/TRIO) tega prijavil. Na pripombe litijskih gospodarstvenikov, da vlada namenja ogomno denarja na primer sanaciji slovenskih železarn, hkrati pa dopušča, da propada tekstilna industrija, je Sešok pojasnil, da pri reševanju obeh panog obstajajo velike razlike. Tudi ob takojšnjem ti, da bi v primeru likvidacije železarn morali primakniti še približmno milijardo mark. Po drugi strani pa v tekstilni industriji prevladujejo predvsem manjša popdjetja, med katerimi tudi v zdajšnjih razmerah nekatera poslujejo zelo dobro, druga pa zelo slabo. Alenka L. Jakomin Ljubljana - Vsi trije zbori slovenske skupščine imajo na današnjem dnevnem redu med drugim tudi osnutek zakona o gospodarskoh družbah. Predlog za izdajo tega zakona je skuščina sprejela že junija. Osnutek zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za zakonodajo, ima kar 588 členov, vendar je kljub obsežnosti doživel že vrsto pohval strokovnih krogov. To ne preseneča, saj so pri pripravi zakona sodelovali znani pravniki in ekonomisti. Pisci zakona so si tudi prizadevali, da bi bil zakon sprejet hkrati z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. To seveda ni nujno, saj je posamezna vprašanja mogoče rešiti tudi s prehodnimi določbami. Zakon o gospodarskih družbah naj bi nadomestil Markovičev zakon o podjetjih. Osnutek besedila predvideva večjo pravno varnost upnikov gospodarskih družb, pa tudi vsakemu posameznemu družbeniku oziroma delničarju. V statusnih oblikah, ki jih predvideva osnutek zakona, je mogoče oprav-ljajti gospodarske dejavnosti, predvidoma na podjetniški način, obrtno dejavnost pa naj bi oprav- ljali v skladu z zakonom o obrti. Pri pripravi zakona so se pisci zgledovali po zakonodaji nekaterih držav z razvitim tržnim gospodarstvom in po smernicah ter priporočilih Evropske skupnosti. To pomeni, da bo slovenski pravni gospodarski sistem sprejemljiv in razumljiv tudi za tuje gospodarske subjekte. Osnutek zakona predvideva sistemsko in celovito ureditev organizacijske oblike gospodarskih subjektov. Podrobno in jasno ureja vse bistvene zadeve, ki so za ustanovitev, delovanje in prenehanje gospodarskih družb, njihovih organov in odnosov med družbeniki nujne in utemeljene. Ureja in opredeljuje tudi posamezne družbe: javno trgovinsko družbo, ko-manditno družbo, tiho družbo, komanditno delniško družbo, družbo z omejeno odgovornostjo, povezane družbe in gospodarsko interesno združenje Po statističnih informacijah za leto 1991 je bilo v Sloveniji v sodnem registru vpisanih 19.393 družb z omejeno odgovornostjo, 262 delniških družb, 6 komanditnih družb in 1 družba z neomejeno solidarno odgovornostjo elanov. CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. novembra 1992 in zapadlostjo 1. novembra 1999. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 7% bruto, bo izplačan 1. maja 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem. ■ Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 12,63% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. novembra. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. novembrom ob vplačilu (18. novembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. SDGZ / PREDSTAVNIŠKA IN POGAJALSKA MOC ORGANIZACIJE Slovensko gospodarstvo v Italiji na poti uveljavljanja Združenje si je utrlo pot v skoraj vsa predstavniška telesa Slovensko deželno gospodarsko združenje se družbeno vse bolj uveljavlja kot stanovska organizacija zamejskih gospodarskih operaterjev. Pridobilo si je status sestavne komponente krajevne podjetniške stvarnosti, in to na povsem enakopravnih predstavniških izhodiščih. V teh težkih časih recesije je toliko bolj dragoceno povezovanje z ostalimi sindikalnimi zastopstvi samostojnih delavcev in povečana solidarnost je kvaliteta že sama po sebi. Združenje se je znalo uveljaviti s strokovnim pristopom in s sindikalnim posredovanjem v zaščito interesov svojih članov, ki poosebljajo zdravo ekonomsko osnovo malega podjetništva. .BORIS SIM0NETA To institucionalno poslanstvo kajpak ne teče brez težav, predvsem objektivne narave. Primerilo se je kar nekajkrat, da je bilo za priznanje predstavniške habilitacije potrebno odločno posredovanje na politični ravni in celo sodno uveljavljanje pravic. Načelno pa nihče več ne osporava upravičenosti udeležbe predstavnikov slovenske gospodarske realnosti v raznih gospodarskih organizmih, kar je vse prej kot zanemarljiv dosežek. Tako je Združenje že od leta 1975 zastopano v tržaški in goriški pokrajinski komisiji za obrt, ustoličeni pri obeh trgovinskih zbornicah. Ta or- gan je pristojen za nadzor nad obrtnimi seznami, preverja pogoje za nove vpise, odloča o izbrisih in o spornih zadevah. Sedaj bodo razpisali nove volitve in SDGZ naj bi pridobilo kar tri zastopnike: po enega obrtnika za tržaško in goriško pokrajino ter enega izvedenca. Na novo so ustanovljeni tudi posebni seznami za mehanike, avtoelektrikarje, avtoličarje in vulkanizerje, ki jih bo vodila pristojna komisija z zagotovljenim zastopstvom slovenskih obrtnikov. Zelo vidna je prisotnost slovenskih gospodarstvenikov v konzulti za zunanjo trgovino, za trgovino na drobno in za gro- GRAPIŠČE / SEJEM AGRICOLA Furlanska vina pod žarometi V Furlaniji vlada strah pred napovedano carinsko vojno ZDA GRADIŠČE OB SOČI -Nekaj sto ljubiteljev vina, od ocenjevalcev do proizvajalcev trgovcev in gostincev bo od jutri, četrtka, 12. novembra, do nedelje, 15. novembra, v Gradišču ob Soči sodelovalo na prvi mednarodni konvenciji o furlanskih vinih, ki jo prireja društvo Arcigola slow food. Na tak. način bo prišla do še večje veljave eno-teka v Gradišču, ki že več kot dvajset let rekla-mizira vina naše dežele. Udeleženci bodo štiri dni poslušali učene razprave o tukajšnjih vinih. Obiskali bodo tudi številna kmetijstva, posestva in kleti, seveda pa se bodo pomudili tudi v tukajšnjih gostiščih. O vinu pa v teh dneh ne bo tekla beseda samo v Gradišču ob Soči. V Furlaniji v tem času na veliko razpravljajo o odločitvi evropskih sodnikov, da se v Brdih in v Furlaniji pridelano vino "tokaj" ne sme več “kititi" s tem imenom. Na sodišče so se namreč pritožili Madžari, ki zahtevajo, da se to ime ohrani samo za vino, pridelano v istoimenski deželi. V Furlaniji je veliko strahu tudi zaradi napovedi, da bodo Združene države Amerike uvedle 200-odstotno uvozno carino na vina, uvožena iz Evrope. Nekateri v Vidmu trdijo, da gre na tržišča v ZDA kar 15 odstotkov vina, pridelanega v Furlaniji-Julijski krajini. O vinu bo govor tudi v Gorici, kjer bo v začetku decembra 3. sejem trtnih sadik “Eurovite". Gre za najpomembnejši specializirani sejem te vrste v Evropi, ki je že s prvima dvema izvedbama doživel mednarodni uspeh. (AWS) sistično distribucijo. Tudi avtoprevozniki so zastopani v mešanem konzorciju Transcar, medtem ko konzorcij Adriatrans zaobjema le člane SDGZ. V konzorcij Marmi del Car-so so včlanjeni tudi slovenski kamnoseki. Združenje je bilo pred desetimi leti tudi soustanovitelj komisije za promocijo tržaške umetnostne obrti. Tvorno je sodelovanje z italijanskimi organizacijami samostojnih delavcev, kar je npr. prišlo do vidnega izraza ob nedavnih protestnih manifestacijah avtoprevoznikov in obrtnikov. Pri raznih posvetovanjih na deželni ravni je SDGZ vselej upoštevano, slovensko predstavništvo pa je zagotovljeno tudi v raznih občinskih komisijah. Za povezavo in delovne stike z gospodarskimi krogi v matični državi je zadolžena mešana posvetovalna komisija pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki usklajuje razne pobude in spodbuja poslovno sodelovanje. Lahko torej zaključimo, da se Slovensko deželno gospodarsko združenje vse bolj uveljavlja, da krepi svojo pogajalsko moč in utrjuje položaj zamejskega gospodarstva kot temelja naše narodne bitnosti in obstoja. Ekonomska čvrstost, podjetniška neodvisnost in iznajdljivost predstavljajo namreč dragoceni družbeni vzvod, ki ne rojeva samo psihološkega občutka samostojnosti, temveč je predvsem materialna osnova za kolikor toliko samostojno življenjsko pot celotne skupnosti. MENJALNIŠKI TEČAJI 10. novembra 1992 Nemška marka tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira 1 (tečaj za 100 ITL) | menjalnica rakupni prodajni rakupni prodajni lakupni p prodajni A Banka 61,20 61,80 8,61 8,72 7,03 7,13 Akont 61,00 62,00 8,60 8,/5 6.9U /,05 Banka Vipa d.d. 61,34 61,95 8,64 8,72 7,09 7,19 Banka Zasavje 60,70 61,90 8,63 8,80 6,60 7,20 BTC Terminal Sežana 61,30 62,10 8,60 8,75 7,06 7,18 Come 2 Us* 61,50 62,50 8,65 8,90 7,00 7,30 Dolenjske banke d.d. 60,35 61,80 8,50 8,80 6,95 7,20 Emona Globetour* 60,30 61,90 8,55 8,78 6,97 7,14 Eros Ljubljana* 61,45 62,00 8,65 8,85 /,ou 7,15 Eros Kranj* 61,45 61,95 8,65 8,85 7,00 /Jo Eurotours International* 61,40 62,40 8,60 8,90 7,10 /,26 Fima* 61,30 61,80 8,60 8,80 7,05 7,20 Fira das 60,95 62,70 8,50 8,90 6,85 7,15 Golfturlst 60,30 62,00 8,50 8,80 6,90 7,05 Graphtec and present 61,50 62,00 8,70 8,85 7,00 7,30 Hram Rožice 61,55 61,85 8,70 8,85 6,90 7,20 Hranilno kreditna služba 61,35 61,90 8,61 8,78 7,00 7,17 Ulrika Ilirska Bistrica 60,60 62,00 8,40 8,70 6 80 7,15 Ulrika Postojna , 61,45 61,65 8,60 8,70 7,07 7,15 Ulrika Slovenj Gradec 61,40 61,65 8,60 8,71 7,05 7,15 Invest* 61,20 62,10 8,59 8,80 6,98 7,25 ltaldesign* 61,35 61,95 8,65 8,78 7,05 /, 15 Klub Slovenijales 61,30 61,90 8,65 8,85 7,00 7,20 Komercialna banka Triglav d.d 60,55 62,36 8,51 8,99 7,00 7,39 Kompas Fintrade 61,40 61,99 8,65 8,79 7,00 7,22 Kompas Hertz Bled* 61,30 61,90 8,60 8,75 6,90 7,10 Kompas Hertz Idrija* 61,20 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Velenje* 61,30 61,80 8,60 8,80 6,90 7,20 Kompas Hertz Celje* 61,50 62,20 8,60 8,85 7,00 7,30 Kompas Hertz Krško* 61,20 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Maribor* 61,30 62,00 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,20 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Holldays 61,20 61,90 8,55 8,80 6,80 7,25 Kreditna banka Maribor d.d.* 60,90 63,10 8,65 8,82 6,70 7,20 Libertas 61,25 61,80 8,50 8,70 7,05 7,25 J 1 60,50 62,00 8,55 8,81 6,97 7,25 Mercator Turist 61,20 61,90 8,55 8,80 6,90 7,25 O.M.D.B. 61,50 61,90 8,60 8,79 6,90 7,20 Petrol* 61,60 61,95 8,65 8,75 7,00 7,15 Pionir Avtohlša 61,30 61,60 8,63 8,71 6,94 7,15 Publikum Ljubljana 61,35 61,84 8,63 8,80 7,04 7,23 Publikum Celje 61,30 61,90 8,58 8,78 6,95 7,15 Publikum Dobova 61,50 62,00 8,35 8,79 6,86 7,20 Publikum Kranj 61,30 61,89 8,62 8,79 6,95 7,14 Publikum Krško 61,50 62,20 8,35 8,79 6,86 7,20 Publikum Maribor 61,23 61,79 8,66 8,71 7,04 7,12 Publikum Metlika 61,00 62,00 8,60 8,80 7,00 7,20 Publikum Mozirje 60,91 61,89 8,56 8,80 6,70 7,20 Publikum Novo Mesto 61,20 61,90 8,50 8,77 6,95 7,20 Publikum Piran 61,00 61,90 8,40 8,65 6,95 7,10 Publikum Šentilj 61,23 61,79 8,66 8,71 7,04 7,12 Publikum Šentjur pri Celju 61,50 61,90 8,30 8,60 6,20 7,00 Publikum Trebnje 60,65 61,65 8,45 8,74 6,65 6,99 i j 61,40 61,99 8,60 8,80 6,99 7,19 Simotlsk 61,30 61,80 8,55 8,70 6,80 7,10 Slov. investicijska banka d.d.* 61,40 61,90 8,55 8.85 6,75 7,20 - SZKB 61,35 61,90 8,61 8,78 7,00 7,17 Sonce 61,40 61,95 8,66 8,80 7,10 7,25 Splošna banka Koper d.d.* 60,54 62,35 8,22 8,72 6,75 7,15 SZTTG Slovenijaturist* 61,00 61,80 8,60 8,70 6,50 7,00 Štajerska banka obrti in podj. 61,50 62,00 8,65 8,75 6,75 7,10 Tentours Domžale 61,30 62,00 8,55 8,80 7,00 7,25 Upimo 61,50 61,70 8,68 8,73 7,13 7,17 Valuta* Tečaj velja danes: * 61,50 62,0 8,60 8,75 6,80 7,20 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 219 z dne 10. novembra 1992 — Tečaji veljajo od 11.11.1992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 65,3052 65,5017 65,6982 Avstrija 040 šiling 100 840,5924 843,1218 845,6512 Belgija 056 frank/C 100 287,6100 288,4754 289,3480 Kanada 124 dolar 1 74,8744 75,0997 75,3250 Danska 208 krona 100 1543,0281 1547,6711 1552,3141 Finska 246 marka 100 1880,7317 1886,3909 1892,0501 Francija 250 frank 100 1751,2097 1756,4791 1761,7485 Nemčija 280 marka 100 5941,2509 5932,0470 5949,8431 Grčija 300 drahma 100 — 45,7776 45,9149 Irska 372 funt 1 — 157,1992 157,6708 Italija 380 lira 100 6,9315 6,9524 6,9733 Rep. Hrvaška 385 h n/, dinar 100 — 19,0000 — Japonska 392 jen 100 76,0572 76,2861 /6,blbU Nizozemska 528 gulden 100 5256,8819 5272,7000 5288,5181 Norveška 578 krona 100 1453,1314 1457,5039 1461,8/64 Portugalska 620 escudo 100 66,4170 66,6169 66,8168 švedska 752 krona 100 1573,4864 1578,2211 1582,9558 Švica 756 frank 100 6574,2812 6594,0634 6613,8456 Velika Britanija 826 mak. denar 1 143,2432 143,6742 144,1052 ZDA 840 dolar 1 94,4742 94,7585 95,0428 Evropska Skupnost 955 ECU 1 116,0494 116,3986 116,7478 Španija 995 peseta 100 82,7996 83,0487 83,2978 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. __________________________________________________________________________________ Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan n .NOVEMBRA 1992 ________________ št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJN IŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. DECEMBRA. 1992: 1,000,000 564,462 589,598 1,154,061 29 59.3205 12.8925% 117.9197% 115.4061% 100,000 56,446 58,960 115,406 2) BLAGAJN IŠKI ZAPISI, IZPL ACLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 550,265 577,237 1,128,312 1 124 59.3205 110.0530% 115.5875% 112.8202% 100,000 55,026 57,794 112,820 10.NOVEMBRA 1992 vSLTzalOOHRD menjalnica nakupni prodajni Abanka 13,00 17,00 Banka Zasavje 15,00 21,00 Dolenjska banka* 17,00 25,00 GraphTec, Ljubljana* 14,00 22,00 Ulrika- Ilirska Bistrica 16,00 23,00 llirika- Postojna 16,00 23,00 Invest* 14,00 20,00 Kompas Holidays 13,00 20,00 Otok* 13,30 17,00 Sonce Tečaj velja danes: 15,00 20,00 10. NOVEMBRA 1992 v LIRAH I valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 1.335 . - nemška marka 855 - francoski frank 248 bhb holandski gulden 753 - belgijski frank 37 - funt šterling 2.035 - irski šterling 2.220 - danska krona 220 - grška drahma 5,80 hhhhi kanadski dolar 1.040 - japonski jen 10,75 - švicarski frank 945 - avstrijski šiling 118 HHHHi norveška krona 207 - švedska krona 224 HH portugalski escudo 9 - španska peseta 11,40 avstralski dolar 910 - HUF 10 - ECU - - slovenski tolar 14 BHHHH hrvaški dinar 2 10 NOVEMBRA 1992 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,0500 11,5500 kanadski dolar 8,7000 9,1000 funt šterling 16,7000 17,5000 švicarski frank 7 55,5000 / 95,5000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 2 holandski gulden 6 )3,7000 2 12,5000 C 11,7000 36,5000 nemška marka 6 /0,6000 7 14,6000 italijanska lira 0,8000 0,8400 danska krona 1 norveška krona 1 79,5000* 1 59,0000 1 86,5000 76,0000 švedska krona 1 33,0000 1 90,0000 finski mark 2 17,5000 2 28,5000 portugalski escudo 7,7500 8,1500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 8,8500 9,1500 slovenski tolar 11,0000 11,8000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovci 1,8000 1. 2,6000 KMEČKA BANKA - GORICA 10 NOVEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 1.348 1.388 nemška marka 848 868 francoski frank 242 262 holandski gulden 748 763 belgijski frank 40 42 funt šterling 2.025 2.075 irski šterling 2.225 2.275 danska krona 208 228 grška drahma 5,5 6,8 kanadski dolar 1.055 1.090 SIT 14 15 švicarski frank 940 955 avstrijski šiling 116 123 Tečajna lista Ljubljanske banked.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 11.novembra 1992 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 867,8458 870,6884 Francija Nemčija frank marka 100 100 1807,9866 6106,0000 1813,9086 6126,0000 Italija lira 100 7,1562 7,1797 V.Britanija funt 1 147,8873 148,3717 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 i konkre trgu de 97,5372 sinih poslih je mo: sviz oz. poseben < 97,8567 tno odstopanje dogovor. banka valuta nakupni prodajni Stanovanjsko kom. banka Tečnii so okvirni. Pri konkretnih pos DEM h ie možn o odstooanie Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 11.novembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova bapka Bank Austria DEM DEM 61,10 61,03 61,40 61,35 UBK banka DEM 61,05 61,35 SZKB DEM - - Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tečaji veljajo za odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nakupih se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto po objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje. 10.NOVEMBRA 1992 v URAH 1 valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.074,231 1.074,231 1.074,231 ECU Evropska sk. nemška marka francoski frank šiling holandski florint belgijski frank španska peseta danska krona irska lira grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finski mark avstralski dolar FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 10. NOVEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1,593 1,597 1,601 francoski frank 29,530 29,610 29,690 nizozemski gulden 88,775 88,885 88,995 belgijski frank 4,853 4,863 4,875 španska peseta 1,395 1,400. 1,405 danska krona 26,030 26,090 26,150 kanadski dolar 1,262 1,266 1,270 japonski jen 1,284 1,286 1,287 švicarski frank 11,060 11,116 11,260 avstrijski šiling 14,193 14,213 14,233 italijanska lira 1,167 1,172 1,177 švedska krona 26,525 26,605 26,685 1 TEČAJ TOLARJA V TUJINI 10. NOVEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 9,00 Avstrija Posojilnica železna Kapla 11,20 12,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 11,00 12,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,20 12,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,50 12,50 Italija Kmečka banka Gorica Italija Tržaška kreditna banka DEVIZNI TRG BEOGRAD 10. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 — 1816,00 — Francija frank 100 — 3773,00 — Nemčija marka 100 — 12779,00 — Italija lira 100 — 14,98 — Švica frank 100 — 1432,00 ' ' ZDA dolar 100 — 20000,00 — V.Britanija funt 100 31080,00 opombe :Tečaji veljajo za jugoslovanski dinar. NARODNA BANKA HRVAŠKE 1 11. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 4563,0489 4576,7792 4590,5095 Kanada dolar 1 408,1626 409,3908 410,5190 Francija frank 100 9505,9452 9534,5488 9563,1524 Nemčija marka 100 32103,4000, 32200,0000 32296,6000 Italija lira 100 37,5610 37,6740 37,7870 Japonska jen 100 413,5560 414,8004 416,0448 Švica frank 100 35695,2247 35802,6326 35910,0405 Velika Britanija funt 1 776,1318 778,4672 780,8026 Slovenija tolar 100 490,0000 ZDA dolar 1 515,6544 515,2000 516,7456 □ ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5095,22 5110,55 5125,88 Kanada dolar 1 414,73 415,97 417,22 Francija frank 100 10620,43 10652,90 10648,35 Nemčija marka 100 35892,00 36000,00 36108,00 Italija lira 100 42,56 42,69 42,82 Švica frank 100 40974,30 41097,59 41220,88 R. Hrvaška dinar 100 MU 213,00 — Jugoslavija dinar 100 — 150,00 — R. Slovenija tolar 100 — 689,00 MB ZDA dolar 1 511,64 513,18 514,74 RUBRIKA GEOGRAFIJA / ZEMLJEVIDI SE HITRO SPREMINJAJO, ZATO NOVA IZDAJA ATLASA SLOVENIJE NE PRESENEČA Hubblove slike galaktičnih zarodkov Z vesoljskim teleskopom Hubble so ob pregledovanju neba odkrili množico oddaljenih galaksij nenavadnih oblik in zgradb. Nekatere - od Zemlje so oddaljene okoli 10 milijard svetlobnih let -niso spiralne ali elipsoidne kot večina sosednih. Eden od kozmoloških modelov vključuje dina-mičnio interakcijo galaksij v zgodnjem vesolju: večje naj bi rasle z vključevanjem manjših. Ce ta teorija drži, so pravkar odkrita nebesna telesa gradniki današnjih velikih galaksij. Uvodna opazovanja bi po mnenju strokovnjakov lajko pripomogla k razumevanju zakonitosti nastanka in razvoja galaksij. Odkritja so del Hubblovega opazovanja zmerno oddaljenega vesolja, pri katerem s širokokotno kamero teleskopa fotografirajo naključno izbrana področlja, glavni instrument (recimo spektroskop) pa je usmerjen proti drugemu cilju, oddaljenem približno 5 ločnih minut. Z usklajenim upravljanjem obeh naprav je mogoče precej povečati učinkovitost teleskopa. V okviru tega projekta nameravajo napraviti več tisoč posnetkov z različnimi valovnimi dolžinami svetlobe. So odkrili planete? Nejasnosti v Taurus-Aurigi Nedavno so v področju Taurus-Auriga, velikem kompleksu plinov in prahu v Galaksiji, našli nebesna telesa z majhno maso, ki sledijo zvezdam. Podatki Infrardečega astronomskega satelita so omogočali raziskavo diskastih tvorb okoli mladih zvezd tega področlja. Ker so ti diski ponekod prekinjeni, morajo po mnenju astronomov obstajati telesa, ki privlačijo snov. Raziskovalci so našli osem zvezd s prekinjenim obročem. Razen v enem primeru je spremljajoče telo lahko planet, slabotna zvezda z manjšo maso ah pa rjava pritlikavka (nebesno telo, ki se razvija kot zvezda, ima pa premajhno maso, da bi se v središču začeli jedrski procesi). Ko je Mesec zastri GK Tauri, so z Zemlje opravili dodatna opazovanja. Ti podatki pa kažejo, da spremljajoče telo ne more biti zvezda, ker je preslabotno. Meritve so omogočile tudi oceno temperature na zunanjem robu reže diska. Ta znaSa okoli 235 K, vodna para pa naj bi se tam utekočinila pri približno 200 K. Astronomi zato menijo, da bi se prvi veliki plinasti planet take zvezde lahko začel oblikovati na tistem delu diska, kjer se zaradi dovolj nizke temperature para utekočinja. Premislek o jezikovni formi Bližina med lingvistiko in logiko že dolgo vznemirja dosledne iskalce novega. Številne povezave se namreč zdijo kot nekaj, kar je popolnoma samoumevno, čeprav teh domnev ni mogoče potrditi z analizami, ne da bi se nevarno približali analognim rešitvam. Kajti bližina je pogosto neprehodna. Prav te vezi vedno znova označujejo spreminjajoče se možnosti, množico ravni teoretskih in pogovornih diskurzov, bodisi kot interferenca s preseženimi debatami o psihologizmih proti na videz večnim sociogenezam, ali kot sintetiziranje teorije informacij s teorijo samoregulacije. Odkar so na pohodu antikognitivne znanosti; tovrstne interference niso nič manjše. Verjetno bi spregledali pomembno napako, če bi jih tolmačili kot golo naključje, ki pač povzročajo bolj ali manj zanimive stranske učinke v naslovnih zgodbah. Med take primere lahko Štejemo očitno konvergenco strukturalne lingvistike s pozitivistično sociologijo. Utemeljitelji te sociološke Sole so bili sprva prepričani, da je jezik nekakšna kolektivna institucija. Človeku se prikazuje kot danost, iz vnanjosti zadana vsakemu posamezniku, tako da praktično nima drugih možnosti za jezikovne inovacije, razen tistih, ki so v domeni pravil določene jezikovne skupine oziroma zunaj dosega njihovih sankcij, kar naj bi skupaj omogočalo ravnotežje sistema. Na osnovi podmen o družbeni totaliteti so izvedli sklep, da skupine oblikujejo tudi logična pravila za posamezne člane, Se posebej s pomočjo jezika, ki da ustvarja inteligenco in vsebuje vse strukture vzgoje. Niti kasneje se mnoge smeri družbene in kulturne antropologije niso pomembneje oddaljile od teh predpostavk. Na koncu si v mejnih območjih pomagajo z doživljaji "svetosti”. V lingvistični optiki so verjetno natančni eksperimenti s korelacijami med jezikovnimi strukturami pogovornih izrazov, kakršne uporabljajo otroci, in njihovimi nivoji operacij, podobne redukcije. Rezultati teh eksperimentov bolj izražajo podrejanje govorice strukturam operacionalizi-ranja kot v obratni smeri, kar je še vedno t.i. pogovor gluhih, brez razvidne alokacije raziskovalcev. Ujeti so v vprašanje: Ali je univerzalna logika imanentna vsem pozameznikom, torej zadana posamičnim družbam, ah pa je zgolj njihov proizvod. Ta dilema bi utegnila biti presežena, če bi sprejeli tezo, da se tudi sama logika konstituira v neki obči koordinaciji akcij, kjer naj bi bile obe plati že od vsega začetka nerazdružljivo povezane s skupnimi biološkimi koreni. Pričujoča pozicija posega v novo bogastvo formalizirane analize sistemov znakov, engramov; na drugi strani pa so tudi logiki že presegli probleme čiste formalizacije. Videti je, da kibernetika omogoča take modele, s pomočjo katerih se postopoma oblikuje sinteza teorije komunikacij in avtoregulacije. Kdaj bodo te raziskave dosegle t.i. notranji govor, nereverzi-bilne miselne procese, ni mogče napovedati. Evropska konferenca o vesoljskem raziskovanju V španskem mestu Granada se je končala dvodnevna konferenca o vesoljskih raziskavah. Udeležili so se je tudi ministri iz 13 držav, članic Evropske vesoljske agencije (ESA) ter Finske in Kanade, ki imata status opazovalk. Že na začetku konference so ugotovili, da evropskih projektov ne bodo opustili, temveč jih uskladili z materialnimi možnostmi in na novo opredelili mesto Evrope med vesoljskimi silami. Za vesoljske raziskave naj bi do leta 2000 porabili 22, 7 milijard ecujev ali približno 30 milijard dolarjev. Novemu topografskemu Atlasu Slovenije na pot Sedem let po prvi izdaji Topografskega Atlasa Slovenije smo dočakali drugo, popravljeno in dopolnjeno izdajo. Izšla je v sodelovanju Založbe Mladinske knjige in Geodetskega zavoda Slovenije. 109 topografskih kart v merilu 1:50000 je izdelal Geodetski zavod Slovenije. Njihovo vsebino so izpolnili večinoma po letalskih posnetkih iz let 1989 in 1990. Dopolnjeno imensko kazalo na koncu knjige vsebuje 52000 imen pokrajin, naselij, voda, gora, dolin in nekaterih samostojnih kmetij. Projekt je nastal pod vodstvom Vilija Kosa. Uvod je napisal Borut Ingolič, poglavja o slovenskih pokrajinah pa Stane Peterlin in Davorin Vuga. Atlas je izšel v trdi vezavi na 366 straneh (21 x 30 cm). Toliko o osnovnih podatkih iz osebne izkaznice novega atlasa. Ob prvi izdaji leta 1985 je bilo o atlasu prelitega že veliko črnila. Mnogi so se upravičeno in manj upravičeno spotikali ob predstavitev “Slovenije kot na dlani", kot je obljubljala tedanja reklama. Ob sedanji popravljeni izdaji se zato ne bi spuščali v oceno osnovnega koncepta atlasa, saj je ostal v glavnem isti. Rajši se ozremo na vse tisto, kar je atlas prinesel novega. Po zagotovilih avtorjev naj bi namreč upoštevali vrsto pripomb, ki so bile izrečene ob prvi izdaji. Pa pojdimo lepo po vrsti. Za predgovorom B. Ingoliča se začne glavni del atlasa. To so topografske karte v merilu 1:50 000. Verjetno lahko mirno zapišemo, da način prikazovanja reliefa v novi izdaji atlasa pomeni velik korak nazaj za večino uporabnikov. Relief je v novi izdaji namreč prikazan brez senčenja. Argumentacija, da se je s tem povečala čitljivost kart, se bo verjetno večini zdela sila za lase privlečena. Slovenija je namreč hribovita država, saj le eno šestino površja tvorijo kotline in nižine. Vse ostalo je bolj ali manj vzpet in razgiban svet, ki ima ponekod bolj in drugod manj izrazito sleme-nitev. 2e na fluvialnem reliefu alpskega in predalpskega sveta to sleme-nitev iz poteka izohips na nesenčeni karti razberemo precej težje. Subpa-nosko gričevje in dinarske kraške planote se spremenijo v pravi blodnjak “nametanih" topografskih znakov. Na novo vrisane gozdne ceste so vsekakor velika pridobitev atlasa. Človek pa preprosto ne more razumeti dejstva, da so bile na starem atlasu pravilno vrisane nekatere pešpoti, ki jih na novem sploh ni več. Primer za to lahko damo iz skrivnost- nega in za javnost dolgo zaprtega območje Kočevske reke, ki so ga nedavno odprlli za turiste. Na starem atlasu (natisnjenem Se v času zaprtosti tega območja) je tako na primer vrisana pot z In-laufa (Borovec pri Kočevski reki) proti Krempi, Krokarju in v dolino Kolpe. Danes je to območje odprto za javnost in omenjena pot celo na novo markirana, v atlasu pa je ne najdemo več. Pešpoti so verjetno sploh najšibkejša točka atlasa. Žal se s tem zmanjša uporabnost za potencialno zelo veliko množico uporabnikov - izletnikov. Velika pomanjklivost atlasa (tako starega kot novega) pa je dejstvo, da slovensko zamejstvo ni predstavljano v celoti. Tu se zopet srečamo z nelogičnostjo. Cel kup kart namreč prikazuje izključno tuje (avstrijsko, italijansko ah hrvaško) ozemlje. Ah se ne bi dalo dodati le Se par kart, pa bi bilo zame j sto pokrito v celoti? Naši sosedje imajo dobre kartografske podlage za ta območja. Turistične (planinske) zemljevide za avstrijsko Koroško ali za Julijske Alpe v Videmski pokrajini lahko tam kupimo v skoraj v vsaki trafiki. Najbolj mačehovski pa je odnos do slovenskega Porabja na Madžarskem, ki je v novem atlasu odrezano v celoti. Nadvse koristna lastnost v novem atlasu je 12 novih načrtov 14 slovenskih mest. Uporabnost atlasa se bo tako bistveno povečala. Izbor posameznih mest pa bi bil morda lahko tudi nekoliko drugačen. Koristna je upodobitev Murske Sobote, Se koristnejša pa bi bila morda upodobitev dvakrat večjega Velenja. V atlasu ga namrač ni. Vse- eno pa lahko ravno te mestne načrte štejemo kot glavno novo pridobitev atlasa in avtorjem za zamisel lahko samo čestitamo. V bodoči izdaji bi verjetno veljalo dodati še kakšno mesto. Mestnim načrtom sledi nekoliko obnovljena in dopolnjena predstavitev posameznih pokrajinskih enot v sliki in besedi. Slike so večinoma res visoko kvalitetne. Se posebej so nazorni nekateri odlični letalski posnetki. Spremni tekst sicer ne sledi konceptu nobene posebne geografske regionalizacije, vendar to tudi ni bil njegov izrazit namen. Zelo dobrodošla novost so tudi nekateri statistični podatki o Sloveniji, ki sledijo na dveh straneh. Tu pa bi veljalo določene podatke bolj razdeliti in dodati še nekaj novih vsebin. Samo nekaj strani taksnega dodatka bi atlasu dodatno razširilo uporabnost. V tem zapisu smo nanizali le nekaj misli in tudi kritičnih dejstev o novem Atlasu Slovenije. Za oceno bi potrebovali več prostora, predvsem pa bi bilo potrebno atlas najprej temeljito preizkusiti na terenu. Zamisel avtorjev novega atlasa, da bomo lahko že čez nekaj let dočakali ponovno (tretjo) izdajo, pa lahko številni uporabniki pozdravimo z navdušenjem. KEMIJA / RAZISKOVALCI SO ODKRILI TRIDIMENZIONALNO MOLEKULO OGLJIKA Kemična revolucija Prerokujejo ji še veliko prihodnost v elektroniki in drugih vrstah tehnologij Naključno odkritje fulerenov pomeni v kemiji posebno družino ogljika. Ime je izvedeno iz podobnosti molekule s strukturo iz geodezije - po znanem ameriškem arhitektu Buckminsterju Falerju, Njegove kupule so med najmočnejšimi konstrukcijami. (Povzeto po Newsweeku) V znanosti ne manjka primerov nenadejanih ali izjemnih, lahko tudi čisto naključnih odkritij. Tako raziskovalec odkrije piko na filmu teleskopa kot planet, ki je še bolj oddaljen od Plutona, interpretira podatke na plinskem kromatografu kot nov element ali identificira iz kupa fosiliziranih kosti še neznanega človeškega prednika. Težava je v tem, da pogosto prihaja do zmot, napak ali napačnih ugotovitev. Za prvo piko na filmu se izkaže, da je šlo za motnjo, podatke na plinskem kromatografu je podal onesnaževalec in ostanki nove Eve so pripadali pač stari opici. Pred nedavnim je na področju kemije prišlo do enega takih odkritij, ko so raziskovalci po naključju odkrili molekulo, oblikovano kot nogometna žoga. Sestavlja jo 60 atomov ogljika. Votla krogla je precej podobna tistim znamenitim geodezijskim kupolam, ki jih je zasnoval in skonstruiral znani arhitekt Buckiminster Fuller.Tako so raziskovalci po omenjenem arhitektu krstili tudi molekulo Buckminsterfuleren -C60. Njen kemični simbol takoj asociira na su-perraketno gorivo, nove terapije za zdravljenje raka, plastiko 21. stoletja, peresno lahke baterije, mikroskopsko majhne kroglične ležaje in nove vrste računalniških čipov. Videti je, da ni ničesar, česar molekula buck-iminsterfuleren ne bi bila sposobna. V sedmih le- tih, ko je prišlo do tega tihega ali neopaznega odkritja, se je izkazalo, da imajo kroglice ”bucky” večstransko in široko družino (bratranci imajo tudi 70 ali več ogljikovih atomov), tja do oblik, kot so cevi, ne samo kroglaste oblike, ter vse do oblik diamantov, ko so te molekule izpostavljene pritisku. V svoji kristalni kletki lahko vežejo kovine, kar vse obeta novosti v elektroniki. Lahko blokirajo močno svetlobo laserjev ali sohca, in to znatno bolje od katerih koli znanih materialov, ki so jih proučevali v te namene. Kroglice se lahko odbijajo, tudi ko zadenejo v jeklo pri hitrosti skoraj 28.000 kilometrov na uro. Prva proizvodna enota za izdelavo kroglic ”bucky” je začela delovati lansko leto v skladišču v Tucsonu (Arizona). Raziskave so že tako napredovale, da posamezni znanstveniki ali raziskovalci objavljajo strokovne članke o teh eksotičnih majhnih molekulah na vsakih 13 ur ali kar 700 strokovnih člankov na to temo letno. Julija so raziskovalci iz ZDA in Rusije poročali o najdbi prvih v naravi dobljenih kroglic ”bucky” v kamnini, imenovani šungit. Našli so jih tudi v ostankih, ki jih je za seboj pustil majhen meteorit, ko je udaril v satelit. Za navdušence geometrije naj povemo, da gre za "skrajšani, prisekani ikozaeder”, samo za ma-lentost večji od premera ene miljardinke metra. Zamišljate si jih lahko kot tridimenzionalne verzije benzena, obroča atoma ogljika, ki je tako vsestranski, da pomeni gradbeni del za več kot 6 milijonov kemijskih snovi od plastike pa tja do farmacevtskih proizvodov. Najprej so bili prepričani, da so kroglice ”bucky” stabilne, celo izredno stabilne, in da lahko reagirajo z drugimi materiali. Kemiki so se Sele nedavno naučili, da lahko dodajo dodatni atom ogljika in dušika v fuleren in s tem ustvarijo ”bunnyball” (zajčjo kroglico), kroglico ”bucky” z dvema ušescema, podobnima oblikama, ki štrlita iz dodatnega atoma ogljika. Ta odpira pot do fule-roidov, kompleksnih sestavin, ki temeljijo na fu-lerenih. "Govorimo o deset tisočih, sto tisočih, morda celo milijonih sestavin, ki jih lahko naredimo iz kroglic ’bucky’, od katerih vsako pripravimo tako, da ustreza zahtevanim lastnostim, ” omenja fizik Lovvell Lamb z arizonske univerze. "Gez noč je postala organska kemija tridimenzionalna znanost. Zapustili smo ploščati svet in sli v vesolje.” Precej raziskovalcev napoveduje kroglicam ”bucky” veliko prihodnost v elektroniki. Od vrste atomov, ki jih vključimo ali dodamo v molekulo, lahko le-ta prevaja majhne ali velike količine elektrike ali pa je sploh ne prevaja. Smalley te kroglice imenuje "mamilokro-glice”, ker je ”bucky” omamljena z drugo molekulo ali atomom. Lansko leto je skupina raziskovalcev laboratorija AT in T Bell izvedla tak posto- pek s kroglicami ”bucky” in kalijem. Ugotovili so, da so molekule postale superprevodniki, ki so lahko prevajali električni tok brez upora pri temperaturi do minus 220 stopinj Celzija. Smalley je pridobil fuleren, ki ima uran, v drugem primeru pa je zamenjal enega od ogljikovih atomov z atomom bora. Ni še jasna uporabnost različnih fulerenov. Sprehajamo se sem ter tja po periodnem sistemu in se sprašujemo, kaj za vraga lahko naredimo? ” Vendar nekaj že slutimo. Nekatere spojine kroglic ”bucky” se vedejo kot polprevodniki, ki spominjajo na silicij, ki bo uporaben v računalniških čipih. V laboratorijih tovarne Bell ugotavljajo, da so te molekule superprevodniki in bodo lahko nekoč prevajale elektriko po žicah brez upora. Britanski raziskovalci so lansko leto pridobili C60, v katerem ima vsak atom ogljika za partnerja atom fluorja. Skupaj ogljik in fluor sestavljata teflon; britanski uspeh je morda pokazal, da bi bile te majhne teflonske kroglice lahko ali odlično mazilo ali celo kroglični ležaji. Molekula, ki obeta največ, sploh ni kroglasta. Ce se grafit zasuka ali zvije, nastane namesto krogle cev ”bucky”. Ta cev je tisočkrat tanjša od grafitnih vlaken; najbrž gre za najmočnejša vlakna, kar jih poznamo, in bi bila lahko uporabna za majhne mikroskopske žice. Pri tem teoretični kemik Carter VVhite iz mornariškega raziskovalnega laboratorija ugotavlja: ”Gre za vsaj tako dober kovinski prevodnik, kot je baker.” Cevi je lansko leto odkril raziskovalec Sumio Yiji-ma pri družbi NEC na Japonskem. Cevke ”bucky” so ravno tako eden od najmočnejših materialov, je prepričan arizonski raziskovalec Lovvell Lemb.Slabo je, da raziskovalci še ne morejo narediti ene same cevke ”bu-cky”. Vse so nekako take kot ruske babuške, vložene druga v drugo. Tudi kroglice ”bucky” obdajajo plasti zmeraj večjih molekul fulerenov, kot nekakšne plasti čebule. Za aktivne kemike raziskovalce ter vse, ki so vpleteni v igro s kroglicami ”bucky”, gre tako za zapeljiv in skrivnosten izziv. ”Kam vse to vodi, mi moja kristalna krogla ne pove, ” še dodaja VVhite iz mornariškega laboratorija. Nič za to: volje do poskusov ne manjka. Začetni zagon samega odkritja je še živ. PRIREDITVE Sreda, 11. novembra 1992 GLEDALIŠČE LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m., ob 20.30 (Kosovelova dvorana) Adriano Banchieri: Festino-marginalna komedija, Hortus Musicus iz Celovca. Cena vstopnic 250 SIT. 1 13. t.m. ob 21.30 (Klub CD) Zagreb Kabaret, dramaturgija Drago Žagar, režija, teksti in glasba Zagreb kabaret. Cena vstopmnic 250 SIT. 30. t. m., in 1. decembra (Gallusova dvorana): Kralj Lear, avtor projekta Radko Polic, režija in dramaturgija Dušan Jovanovič. Vstopnice so že v prodaji. Cena vstopnice 600, 500, 400 SIT, za dijake in študente z izkaznico CD bo na razpolago omejeno število vstopnic po 200 SIT. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9 do 14. ure in uro pred začetkom predstave; tel. 061/222-815. KD SPANSKI BORCI DANES: ob 20. uri bo na sporedu predstava Mira Gavrana: Mož moje žene. Nastopata Ivo Ban in Iztok Valič. Cena vstopnic 350 SIT. Informacije in rezervacije na tel.: 061/ 448-920. V PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m., ob 20. uri gostovanje Prešernovega gledališča Kranj s predstavo R. Cooney: Zbeži od žene. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30. (red O in izven) M. Fray: Hrup za odrom, režija B. Kobal. Cena vstopnic od 420 do 600 SIT. Informacije in rezervacije na tel.: 061/158-222. JUTRI: ob 19.30 (študentski B) M. Fray: Hrup za odrom. V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m., ob 19.30 (izven in konto) M.Fray: Hrup za odrom. 14. t. m., ob 19.30 (izven in konto) E. Kishon: Bil je škrjanec, režija B.Kobal. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 T. M. Plautus: Komedija o loncu, režija Aleš Jan. Gostovanje v Žirovnici. V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m., ob 16. uri premiera otroške igre P. Golia in T. Parkljič: Srce igračk, režija Eva Škofič - Maurer. Vstopnice so že v prodaji. Cena vstopnic za otroke od 150 do 200, za odrasle od 200 do 300 SIT. Informacije in rezervacije po 17. uri na tel.: 061/312-860. DRAMA SNG DANES: ob 18. uri (izven in konto) W. Shakespeare: Timon Atenski, režija Vito Taufer. Informacije in rezervacije na tel.: 061/221-462. JUTRI: ob 11. (zaključena za osnovno šolo) in 16. uri (za Srednjo zdravstveno šolo) VVilliam Shakespeare: Timon Atenski. V PRIHODNJIH DNEH: 13. in 14. t.m ob 19.30 (izven in konto) W. Shakespeare: Timon Atenski. MALA DRAMA JUTRI: ob 20. uri (za izven in konto) Aldo Nicolai: Blagi pokojniki, dragi možje. Melodramski nastop Polone Vetrih. Vstopnice so že v prodaji. Informacije in rezervacije vsak delovnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do pričetka predstave na tel.: 061/221-511. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20.uri (zaključena predstava za Gospodarski vestnik) Claudio Cinelli: Mani D’ Opera. Ob 12. in 19. uri gostovanje v Sevnici s predstavo Peter Weiss: Noč gostov, režija V. Taufer. Informacije in rezervacije na tel.: 061/310-610. KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 12. in 14. t. m., ob 21. uri predstava Tarzan v epizodi Veliki mrhovinar, Gledališče Ane Monro. Cena vstopnice 400 SIT. Informacije na tel.: 061/332-288. TRST KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče JUTRI: 16. uri za abonma red I: Aldo Nicolai, Hamlet v pikantni omaki - v izvedbi SSG. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK DANES: ob 20.30 : Bohumil Hrabal, Una solitudi-ne troppo rumorosa - izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Gledališko zadrugo iz Sardinije in Mittelfestom iz Čedada V glavni vlogi Paolo Bonacelli. Režija Giorgio Pressburger. V abonmaju: odrezek št. 3. Red premierski. Za vstopnice in rezervacije se lahko zglasite pri osrednji blagajni v pasaži Protti in v gledališču Rossetti. gledališče CRISTALLO DANES: ob 20.30: Carpinteri in Faraguna, Putei e Putele. V glavnih vlogah Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo Vecchio in Gianfranco Saletta. Režija Francesco Macedonio. V PRIHODNJIH DNEH: 12, 13. in 14. t. m., ob 20.30 ter v nedeljo, 15. t. m. ob 16.30 ponovitev iste Predstave. CELOVEC DANES: ob 20.30: Noel Coward, Spirito allegro -v izvedbi gledališke skupine Maria Chiocchia. V glavnih vlogah Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija Francesco Pero. V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 18. t. m., ob 20.30: musical Jerryja Hermana in Harryja Flersteina, La Gage aux Follies - v izvedbi Compagnia della Rancia. V glavnih vlogah Carlo Reali, Gianfranco Mari in Renato Scarpa. Režija Saverio Marconi. VIDEM DVORANA PALAMOSTRE DANES: ob 21. uri začetek gledališke sezone ”Contatto“ z monologom Alessandra Bergonzonija Anghingo. Ponovitve do vključno nedelje, 15. t. m. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 9.30 in 11.00 (za modri abonma) gostovanje gledališča Loža s predstavo A.P.Čehova: Snubač. 17. t. m., ob 20. uri erotična drama Divja orhideja II., režija Zulman King, igrata Nina Siemaszko in Tom Skerritt. Cena vstopnic 200 SIT. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 (za abonma zeleni, izven in konto) gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo Sam Shepard: Pokopani otrok. JUTRI: ob 19.30 (za abonma četrtek, izven in konto) gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s pedstavo S. Shepard: Pokopani Otrok. Ob 12. in 20. uri gostovanje v Kopru s predstavo Georges Feydeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU. V PRIHODNJIH DNEH: 16. in 27. t. m., predstava (za izven in konto) Ray Cooney: Zbeži od žene. Vstopnice so že v prodaji. Informacije in rezervacije na tel.: 064/222-681 JESENICE V PRIHODNJIH DNEH: do 14. t. m. potekajo tradicionalni, že peti po vrsti, Cufajevi dnevi, dnevi gledališča in lutk. GLEDALIŠČE TONE ČUFAR DANES: ob 19.30. gostovanje Loškega odra iz Škofje Loke s predstavo Neila Simona: Zares čuden par. V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m., ob 19.30 gostovanje KUD Zarja Trnovlje - Celje s predstavo Branislava Nušiča: Mr. Dolar. 14. t. m., ob 19.30 premiera VVilleam Whycherley: Podeželanka. ZAGREB HRVATSKO NARODNO KAZALISTE DANES: ob 19.30 drama Ivan Aralica: Propast magnuma, režija Ivica Kunčevič. Igrajo: Kruno Sarič, Zvonimir Zoričič, Anja Sovagovič, Dragan Despot in drugi. V PRIHODNJIH DNEH: 14., 18., 20. in 22. t. m., ponovitev predstave Ivana Aralica: Propast magnuma. GLASBA LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.30. ( Kosovelova dvorana) bo v okviru koncerta Mladi Mladim nastopil Pihalni kvintet Clasic Wind 5.Cena vstopnic 150 SIT. JUTRI: ob 19.30 (Gallusova dvorana) Tra-ta-ta, zdaj igra naša muzika, koncert zlastih pihalnih orkestrov. Ob 21.30 (Klub CD) Sukar, ciganske pesmi. V NASLEDNJIH DNEH: 13. t. m. ob 20. uri (Gallusova dvorana) Koncert simfonikov RTV Slovenija (zeleni abonma). 14. t. m. ob 19.30 (Linhartova dvorana) Trutamora Slovenica. 16. t. m. (Linhartova dvorana) nastop kitaristov Joa Passa in Elliota Fiska. 22. t. m. (Gallusova dvorana) pa nastopa Odeon pope trio. Vstopnice so že v prodaji. Informacije na tel.: 061/158-121. OPERA SNG V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m., ob 15. uri (mladinska) J.Golob: Krpanova kobila. 14. in 26. t. m., ob 19. uri Verdi: Nabucco. 21. in 28.t. m., ob 19. uri Puccini: Tosca. 24. t. m., ob 19. uri J. Offenbach: Hofmanove pripovedke. 25. (ob 19. uri) in 27. (ob 16.30 ) t. m., J. Strauss ml.: Netopir. KLUB K4 JUTRI: ob 20 uri Jazz delavnica, ki jo bosta vodila Nino de Gleria ter Vlado Battista. Informacije od 10. do 16. ure na tel: 061/113-282. CELJE DVORANA KINA UNION DANES: ob 19.30 III. abonmajski koncert Slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja, solistka Jasna Corrado-Merlak, harfa. Predprodaja vstopnic pri Zavodu za kulturne prireditve in pri blagajni kina Union. gallo nero DANES: ob 20. uri kabaret: Zgodbice za srček [Geschichterln fuer ’s Herzerl) s Christianom Hoelblingom. beljak KLETNI TEATER DANES: ob 20. uri Samuel Beckett/Rupert uenning: Endspiel/Morgenzeit. GORICA kulturni dom gorica v PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SG, p.a. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra :B. Ude, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. 9 erdi v Gorici (ul. Garibaldi 4J, s pričetkom ob °'30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici lui- B Brass 20) tel.: (0481) 33288. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE , f DANES: ob 20.30 uri baletna predstava Zgodbe iz Mahabharate. Večer indijskih plesov v izvedbi ndijsko klasično plesno gledališče - Kathakali. ČEDAD gledališče ristori MURSKA SOBOTA GRAJSKA DVORANA JUTRI: ob 19. uri koncert pihalnega kvinteta Clasic-vvind iz Salzburga. CELOVEC DOM GLASBE DANES: ob 19.30 (velika dvorana) koncert Ernsta Kovačiča (violina-solo), izvedel bo dela Eugena Ysaye, Bela Bartoka, Johanna S. Bacha. BELJAK KONGRESNA HIŠA DANES: ob 20. uri Musical-shovv, najboljše iz Freudiana, Cats in West-Side-Story. DVORANA PARACELSUS DANES: ob 20. uri koncert tradicionalne glasbe z Japonske. Nastopajo Gasho Arakavva, Akemi Takeya in Dieter Strehly. TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 13. t. m., ob 20.30 otvoritveni koncert Glasbene matice, sezona 1992/1993. Nastopil bo Simfonični orkester Slovenske Filharmonije iz Ljubljane. Solistka Jasna Corrado-Merlak - harfa. Dirigent Marko Letonja. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo , 15. t. m., ob 11. uri bo na sporedu koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopila bo pianistka Paola Bruni. Na sporedu Beethoven in Rossini. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. CERKEV SV. FRANČIŠKA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 13. t. m., ob 21. uri drugi koncert nabožne glasbe. Pod taktirko Lii Jia bosta nastopila orkester in zbor orkester gledališča Verdi. Na programu Mozartov Ave Verum, VVagner in Camile Saint-Saens. Solisti Anna Maria Ferrante, Claudia Clarich, Paolo Zizich in Paolo Rumetz. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 25. t. m., ob 20.45 : koncert pianista Ralpha Suttona - organizira Tržaški jazzovski krožek. V četrtek, 17. decembra, ob 17. uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30: drugi koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo kvartet Cherubini. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 2. decembra: koncert kantavtorja Mimma Locasciullija; 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. NOVA GORICA KULTURNI DOM DANES: ob 20. uri koncert orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Marko Letonja, solistka Jasna Corrado-Merlak - harfa. V ponedeljek, 23. t. m., koncert Godalnega ansambla Tartini iz Ljubljane. Dirigent Stojan Kuret, solistka Violeta Smailovič -violina. RAZNE PRIREDITVE LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 21. uri (Klub CD) Večer z umetnikom: Drago Jančar. Z avtorjem Razbitega vrča, Pogledala angela, Pomehljivega poželenja,... se bosta pogovarjala Aleš Berger in Jaroslav Skrušny. Vstopnine ni, vstopnice lahko dvignete pri blagajni CD. JUTRI: ob 19. uri (Kosovelova dvorana) Lov za zelenim diamantom, potopisno predavanje Simona Kravanje o prečkanju Južne Amerike od Bogate do Ria de Janeira. Cena vstopnice 180 SIT. FILOZOFSKA FAKULTETA V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m., Humanistični simpozij (Predavalnica 34) Oto Luthar: Zagate socialne zgodovine. 24. t. m. Iztok Saksida: Črna Eva, mati vseh živih. NAPOVEDUJEMO: 1. decembra Jože Vogrinc: Je mogoče ne-razumeti?. 8. decembra Neda Pagon: Iz zgodovine imaginacij 18. stoletja. 15.decembra Peter Vodopivec: Ali zgodovina sploh lahko predvideva?. 22.decembra Milorad Pupovac. 5. januarja 1993 prof. Ernest Gellner. 12.januarja 1993 dr. Borut Telban: Strah pred biti viden in strah pred nevidnostjo v vasi Ambonvvari na Papui - Novi Gvineji. Vstop prost. Informacije na tel.: 061/150-001, int. 388 - oddelek sociologije. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 20. uri predavanje (Vesela znanost) B. Baskar: Quarta Fars in njeno mesto v konstituciji etnologije. TINJE fAVSTRIJSKA KOROSKA1 DOM SODALITAS DANES: ob 19.30 predavanje na temo: Ali smo na vse veke obsojeni na nezaupanje in predsodke na južnem Koroškem?, dr. Jožeta Marketza o nalogah in možnostih Cerkve pri pospeševanju pravičnega sožitja. ŠPETER OBČINSKA DVORAVA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 13. t. m., ob 20. uri XVIII. Ciklus benečanskih kulturnih dnevov: Umetnostni in kulturni stiki med Slovenijo in Benečijo od XV. do XVII. stoletja. Predavala bosta prof. Silvester Gabršček: Nekatere vezi med Furlanijo in Gorenjsko ter prof. Giovanni Maria Del Basso: Furlani in slovenska kultura. RAZSTAVE LJUBLJANA PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE (Prešernova dvorana): (tel.: 061/218-846) Do 15. t. m. si lahko ogledate veliko razstavo žuželk in njihovega raziskovanja. Prikazane so nekatere najstarejše zbirke žuželk z našega muzeja, prve publikacije o žuželkah v naših krajih, razni načini lova žuželk, v osrednjem delu dvorane pa so predstavljene glavne skupine žuželk. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za posameznike je 100, za skupine 70 SIT. Informacije: tel.: 061/218-862. MESTNA GALERIJA (tel. 061/212-896) Do 21. t. m. je odprta razstava del Denisa Bovvna, znanega angleškega slikarja in grafika. Denis Bown sodi med pionirje abstraktne umetnosti v Veliki Britaniji. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. Informacije: tel.: 061/212-896. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV Do 20. t. m. je na ogled razstava del Milene Braniselj - skulpture in grafike. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Vstop prost.. GALERIJA KRKA Do 18. t. m. je odprta razstava slik akademskega slikarja Tadeja Pogačarja. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Vstop prost. VERDI / ZARADI PRENOVITVENIH DEL Letošnja sezona gledališča Verdi v Dvorani Tripcovich Tržaško operno gledališče Verdi preživlja eno najtežjih obdobij v svoji stoletni zgodovini, kljub temu pa bo operno-baletna sezona 1992/93 redno stekla, pa čeprav v začasnih prostorih in njihovim zmogljivostim podrejenim repertoarjem. Sezona se bo namreč začela 16. decembra s slavnostnim koncertom orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Carla Millesa v preurejeni bivši avtobusni postaji pri železniški postaji, ki bo do takrat nared za sprejem občinstva in predstave po preureditvenih delih, ki trajajo že dober mesec. To je zgoščeno najpomembnejše sporočilo s sobotne tiskovne konferen- Risparmio, Lloyd Adriatico in družba SA-SA, katerim naj bi pridružile še druge tržaške in deželne gospodarske stvarnosti. Po uvodnem simfoničnem koncertu 16. decembra, ko bosta na sporedu Beethovnova uvertura »Die VVeihe des hauses« (Posvetitev hiše) in slovita Deveta simfonija op. 25 v d-molu z orkestrom in zborom gledališča Verdi in solisti in po petih ponovitvah koncerta, se bo redna operno-baletna sezona začela 12. decembra z uprizoritvijo baleta »Hrestač« P.I. Čajkovskega z baletnim zborom gledališča Verdi in solisti vrhunskimi gostujočimi solisti, v koreografiji Giuliane Barabaschi in . m j JKSCTjj 1 ™ " V fc m ISp***"" ce, ki jo je vodstvo gledališča priredilo v dvorani Baronccini družbe Assicurazioni Generali v Ul. Trento 8. Dvorana v preurejeni avtobusni postaji se bo imenovala »Dvorana Tripcovich« po istoimenski pomorski družbi, ki je financirala preureditvena dela in dala dvorano v uporabo gledališču Verdi za ves čas trajanja neodložljivih prenovitvenih del v tradicionalnem gledališču Verdi, ki naj bi po sedanjih predvidevanjih trajala do konca leta 1994, kar praktično pomeni za dve sezoni. Predsednik družbe Tripcovich je baron Raffaello de Banfield, ki je obenem tudi umetniški vodja gledališča Verdi. V »Dvorani Tripcovich« bo 934 sedežev izključno v parterju z enako vidnostjo odra, imela pa bo tudi bar in druge služnostne prostore. Razumljivo je, da je bilo vodstvo gledališča Verdi prisiljeno repertoar sezone 1992/93 prilagoditi prostorskim in tehničnim pogojem začasne dvorane in odra in da pač ne bo mogoče uprizarjati takoimenovanih »velikih« oper, ki zahtevajo monumentalno sceno in maso nastopajjočih, toda vodstvo gledališča je po zatrditvah tako ravnatelja Giorgia Vidussa kot umetniškega vodje Raffaella de Banfielda, storilo kar je bilo v teh pogojih mogoče storiti, da bo sezona repertoarno in po zasedbah kakovostna, skratka taka, da bo ohranila dosedanji prestiž tržaškega gledališča. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da se gledališča, kot v ostalem skoraj vsa gledališča v Italiji, nahaja v hudih finančnih stiskah iz katerih spričo krčenja državnih subvencij ni pričakovati skorajšnjega izhoda, prej nasprotno. Pri predvidenem proračunu za sezono 1992/93 v višini 36 do 37 milijard lir, manjka gledališču kljub maksimalnemu varčevanju vsaj 5 milijard lir, trenutno pa nima niti sredstev za izplačilo novembrskih plač skoraj 300 nameščencem, Da bi sezono lahko kljub temu izpeljalo, se je vodstvo gledališča zateklo k ustanovitvi sponsorizacijskega konzorcija h kateremu so doslej pristopili poleg Assicurazioni Generali še Cassa di pod taktirko Guerrina Gruberja. (Vseh predstav bo deset, kar velja tudi za vsa dela na repertoarju). Naslednja dela na repertoarju so: Od 2. do 14. februarja enodejanki »La voix humaine« (Človeški glas) z glasbo Francisa Poulenca in »Cavalleria rusticana« (Kmečka čast) Pietra Mascagna, obe deli pod taktirko hrvaškega dirigenta Nikše Bareze v režiji Paola Trevisija; Od 27. februarja do 11. marca: »Čarobna piščal« (Die Zauberflote) VVolfganga Amadeusa Mozarta z dirigentom Lii Jio v režiji Stefana Viziolija v nemškem izvirniku in z nadnapisi v italijanščini; Od 23. marca do 4. aprila tragična drama »Gaetana Donizettija »Lucia di Lammermoor« (Lucija Lammermurska) z dirigentom Lii Jio v režiji Patrizie Gracis; Od 17. aprila do 4. maja Strindbergova drama »Gospodična Julie« na glasbo Antonia Bibala v prvi izvedbi-v Italiji z dirigentom Frankom Cramerjem v režiji Franca Giraldija; Od 11. do 23. maja »Kavarniška kantata« (Kaffee-Kantate) Johanna Sebastiana Bacha in »Rinaldo« Johannesa Brahmsa z dirigentom Charlesom Farncombejem v režiji Stafenuttija, obe deli v nemškem izvirniku in v prvi scenski izvedbi; Od 4. do 10. junija »Ulyssea« (Bloom of Dublin), musical Anthonyja Burgessa v krstni izvedbi z odrsko priredbo Maria Maranzane z dirigengom Guidom Cergolijem in v režiji Edma Fenoglie. Med solisti bodo mnogi ugledni italijanski in tuji pevci. Repertoar je na tiskovni konferenci na kratko predstavil umetniški vodja Raffaele de Banfield, po ravnatelju Vidussu pa so spregovorili še videmski župan Zanfagnini, ki je Verdiju zagotovil zanimanje Vidma in dežele, upravni delegat družbe Tripcovich Agostino Della Zonca, podpredsednik upravnega sveta gledališča Verdi Giorgio Cesare, tržaški občinski odbornik za kulturo Perelli in drugi. j.k. Sreda, 11. novembra 1992 EVROPA / PRODOR HLADNEGA ZRAKA OD SEVEROZAHODA . STOKHOLM XOPENH/ LONDON PRAGA o PARIZ MUNCHEN 0 DUNAJ ^ O BUDAPEST 1 O ZAGREB ZURICH O MILANO SOFIJA jOGRAD O O MADRID LIZBONA O ANKARA ATENE PALERMO TRIPOLI BENGAZI VČERAJ MOSKVA O O MINSK O HAMBURG O VARŠAVA AMSTERDAM Q BERLIN ^ O KČ)LN a O kiev KAJ RO O jasno poloblačno O oblačno f nevihta sneg megla pod -20 C •[___1-20/-10 C° 1 I -10/0 c° 0/10 C' I 10/20 C°1 I 20/30 C° VREMENSKA SLIKA Nad zahodno, srednjo in delom severne Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Za hladno fronto, ki je ponoči prešla naše kraje, se Alpam že bliža druga. Pred njo se bo okrepil jugozahodni veter, ki nam bo prinašal vlažen zrak. središče središče ciklona anticiklona ALPE-JADRAN / HITER PREHOD FRONTE V NOČI NA ČETRTEK TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 4/8 BRNIK......... 4/7 MARIBOR.... 1/10 CELJE........ 0/11 NOVO MESTO -1/8 NOVA GORICA 8/11 MUR. SOBOTA -1/8 PORTOROŽ... 10/14 POSTOJNA..... 3/9 IL. BISTRICA. 4/8 KOČEVJE...... -2/8 ČRNOMELJ... -2/7 SL. GRADEC... 5/10 BOVEC........ 5/8 RATEČE..... 2/9 VOGEL...... 1/2 KREDARICA.... 5/3 TRST........ 12/14 VIDEM...... 9/- GRADEC..... 3/6 CELOVEC.... 4/10 ZAGREB..... -1/9 REKA........ 10/12 V SLOVENIJI: Zmerno do pretežno oblačno bo. Pihal bo jugozahodnik. Popoldne ali zvečer bo v zahodnih krajih spet pričelo deževati. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 16° C. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo oblačno vreme. Popoldne bo ponekod v severni Italiji spet pričelo deževati, Pihal bo jugozahodni veter. O SALZBURG IURSKA SOBOTA BELJAK O CELOVEC MARIBOR TRBIŽ O o KRANJSKA GORA 'ARA2DIN O O CELJE - o KRANJ VIDEM aJ' A O \ O UUBI ONE .N. GORICA r 4 iP >0 POSTOJNA O NOVO MESTO O ZAGREB KOPER O KARLOVAC O UMAG PAZIN O RIJEKA V SLOVENIJI: Pretežno oblačno bo. Padavine bodo čez dan povsod ponehale. Ohladilo se bo, na Primorskem bo začela pihati burja. OBETI: V petek bo suho in hladno. Burja na Primorskem bo postopno oslabela. V Furlaniji, ob severnem Jadranu ter na Primorskem se bo delno zjasnilo. VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI... -0/-2 OSLO......... 4/C STOCKHOLM... 3/-1 KOPENHAGEN... 6/4 MOSKVA...... 1/-8 BERLIN....... 5/1 VARŠAVA..... 4/-4 LONDON...... 12/6 AMSTERDAM........ 9/8 BRUSELJ...... 9/9 BONN......... 9/8 FRANKFURT........ 7/6 PARIZ....... 12/9 DUNAJ........ 6/C MUNCHEN.......... 5/1 ZURIC........ 0/1 ŽENEVA...... 13/6 BEOGRAD.... 11/-2 NICA........18/1C BARCELONA...17/1C ISTAMBUL.... 15/6 MADRID...... 18/5 LISBONA.....20/12 ATENE.......22/14 LARNAK......23/11 TUNIZ.......28/16 AL2IR.......24/15 MALTA.......23/14 JERUZALEM...21/1C KAIRO.......24/14 BUKAREŠTA... 8/-8 ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 39 Maribor 50 Celje 44 Trbovlje 87 Hrastnik 24 Zagorje 138 Šoštanj 15 Velenje - STANJE VODA Pretok v m3/s ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 160, Drava HE Dravograd: 250, Sava Radovljica: 57, Sava HE Mavčiče: -, Sava Radeče: 314, Sora Suha: 19, Ljubljanica Moste: 132, Savinja Laško: 51, Krka Podbočje: 95, Kolpa Radenci: 34, Soča HEDoblar: 78. HOROSKOP IMI mfe M <&L m. OVEN 21-3/20-4 : Primeren dan je, da dokončate večino začetih stvari. Morda si boste zaželeli nekaj športne vadbe ali vsaj sprehoda v naravo. Držite svoja čustva pod nadzorom. BIK 21-4/20-5 : Uredili ste si življenje in sedaj ponovno prehajate v napad, v nova osvajanja. Pazite, da ne boste pretirano ostri, saj se boste sicer nekomu zamerili. Zdravje se izboljšuje. DVOJČKA 21-5/21-6 : To kar vam bo danes uspelo, bo Se dolgo odmevalo. Zavidali vam bodo in tako je prav. Ne zanemarite dobronamernega nasveta starejše osebe. RAK 22-6/22-7 : Prav sedaj premorete veliko volje in energije za urejanje domačega okolja. Motivacije vam ne manjka, torej zavihajte rokave. LEV 23-7/23-8 : Enkrat želite tako, drugič pa spet drugače. Zavedajte se, da se ne vrti ves svet okoli vas, pa čeprav bi tako želeli. Napetosti in prepiri z neko mlajšo osebo so na obzorju. DEVICA 24-8/22-9 : Trenutek je, da se soočite z manjšimi neprijetnostmi zavoljo tistega, kar vam je resnično pomembno. Kar boste sedaj žrtvovali bo v prihodnosti več kot poplačano. TEMNICA 23-9/22-10 : V taki zmešnjavi ne morete niti delati niti dihati. Vase organizacijske sposobnosti so na psu, zato raje stisnite zobe in nekoliko počakajte. Večina stvari se bo razvozlala sama. ŠKORPJON 23-10/22-11 : Zdravi ste, sposobni tudi, nič vam ne manjka, zakaj torej ne ukrepate? Naj vas ne bo strah, tveganje je lahko tudi poplačano. Prisotnost mlajše osebe vas bo osrečila. STRELEC 23-11/21-12 : Delo, delo in samo delo je tisto, kar vas zdaj najbolj zanima. Tako je prav, toda po službi se morate posvetiti tudi življenjskim prijetnostim, ne pa obremenjevati ostalih. KOZOROG 22-12/20-1 : Ali za vas ne bo nikoli konec študiranja? Vedno znova se poglabljate v tisto, kar vas sme zanimati, pa tudi v tisto kar vas ne bi smelo. Spočijte se! VODNAR 21-1 /19-2 : Pohvale v poslovnem življenju kar dežujejo. Zadovoljni ste sami s seboj, pa vendar vas nekje v ozadju razjeda strah, da se bo pojavil nekdo boljši, vendar - konkurenca je zdrava. RIBI 20-2/20-3 : Želite si zdravega življenja in veliko rekreacije, pa ne najdete pravega časa. Zato si boste morali razjasniti, kaj je za vas resnično pomembno. CESTE / NORMALNO PREVOZNE BELJAK CELOVEC VARAŽDIN VIDEM ZAGREB PORDENONE O KARLOVAC REKA Ceste po Sloveniji so bile včeraj suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti je potekal tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni bilo daljšega čakanja za prestop meje. Regionalna cesta Planina-Rakek je bila še vedno poplavljena in zaprta za ves promet. Delne zapore so bile na cestah Šentilj- Sladki vrh, Hajdina - Macelj in Stahovica - Kamniška Bistrica. Za jutri priporočamo voznikom previdnost, predvsem v jutranjih urah zaradi megle po kotlinah ter spolzkega in vlažnega cestišča. Predvsem v višjih predelih je na izpostavljenih mestih možna poledica. Zastojev ne pričakujemo. ^ ZASTOJI ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO 989 ŠPORTNA PRIREDITEV —— GOSTA — MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR belinka ekološka barva ambicnt za les V VEDNOST Odnos človeka do pitne vode Voda je osnovna potreba za življenje večine živih bitij. Industrijsko razvita družba s svojimi dejavnostmi vode močno onesnažuje in s tem ogroža pitno vodo zase in življenjski prostor za živali in rastline. Največji onesnaževalec je človek, ki v končni fazi nosi tudi vse posledice neodgovornega ravnanja z naravo. Naša prihodnost je prav gotovo odvisna tudi od tega, če bomo uspeli zmanjšati vpliv svojih dejavnosti na vodo do take mere, da bodo vodotoki obdržali oziroma ponovno dobili funkcijo življenjskega prostora kot sestavnega dela pokrajine in okolja. Prav posebna pozornost pri tem velja zaščiti virov pitne vode. Tehnologija čiščenja onesnažene vode je že tako napredovala, da je tehnično mogoče odstraniti veliko večino škodljivih snovi. Obenem pa je cena čiščenja tako visoka, da ga tudi v najbolj bogatih družbah dejansko izvajajo le redko kje. Zelo redki pa so tudi vodovodi, kjer se lahko pohvalijo s tem, da se vseb-not toksičnih snovi v njihovi vodi nikoli ne približa kritičnim vrednostim in je zardi vpliva fekalnih odpadkov ni potrebno klorirati ali kako drugače obdelati. Kakovost voda v Sloveniji ni posebno dobra. V letu 1990 je v Sloveniji živelo 1,999.945 prebivalcev. Onesnaženje, ki so ga s svojo dejavnostjo povzročili v vodah je bilo v letu 1991 tolikšno, kot bi na tem prostoru živelo 4,993.833 ljudi, v letu 1987 pa celo 6,586.510 ljudi. (Martina Zupan) ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Denver, poslednji dinozaver - ponovitev 2, dela ameriške risane nadaljevanke Po belih in črnih tipkah, ponovitev 5. dela glasbene se- Prava Charlotte, ponovitev 2, dela angleške nadaljevanke Poročila TV dnevnik I Klub klobuk TV dnevnik II Film tedna: Pot upanja, švicarski barvni film Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, 4. oddaja Sprehodi po Stari Ljubljani, 5/9 oddaja TV dnevnik HI, VPS 2240 SOVA: Radio FM, 7. del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2210 Beverly Hills, 90210, 5. del ameriške nadaljevanke, VPS 2335 IT SLOVENIJA 2 Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Haggard II, 3. del ameriške nanizanke Beverly Hills, 90210,4. del ameriške nadaljevanke Slovenska kronika Regionalni program - Maribor Psiho TV dnevnik: HTV Pari, tv igrica Gozdarska hiša Falkenau, 33. del nemške nadaljevanke Športna sreda: Košarka (M): Sest desetletij Harlem Gl o- npfrnttprc ucuuuclh Vinko Vodopivec: Ljudski pastir in pisatelj A KANALA 10.25 10.30 11.00 19.02 20.00 Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 27. dela am. Male živali Risanka nadaljevanke 20.15 20.32 Dnevnoinformativni program Kult-ura, pol ure kulture 21.00 22.30 23.15 23.45 Alamo, 2. del ameriškega barvnega filma - Po knjigi Trinajst dni do slave J. Lona Tinkla Drugačen svet, 28. del ameriške nadaljevanke Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 8. del Poročila v angleščini: Deutsche Welle 0.25 MCM S KOPER 18.00 ^morska kronika studio 2 mladi ® RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: Little Roma, vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: servizio a do-micilio, vmes (I2.30)dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: prove e provi-ni a Scommettiamo che..? Italijanska kronika Film: Orgoglio e pas-sione (pust., 1957) Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Film: Una Magnum per McQuade (1983) Nočni dnevnik Športna sreda, vmes dnevnik, vreme in iz Parlamenta Filmske novosti < | RAI 2 i Variete: Videocomic m Otroški variete H Ristorante Italia Film: 11 primo uomo sulla luna (kom., ’60) Nan,: Lassie Kratke vesti Variete: ifatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in vreme Politična tribuna Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti in iz Parlamenta Nan.: Poliziotti alle Havvaii, nato šport Nan.: Hunter Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Aktualno: Ragazzi per-morire Nagrada Grolla d’oro Dnevnik Neapelj pripoveduje ^ RAI 3 Sat News Tečaj angleščine Kratke vesti iz Milana Krožek ob dvanajstih Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sola se posodablja Samo za šport Športna rubrika Derby Nanizanka: I mostri Dok. oddaja: Geo Risanke: BlobCartoon Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Variete: Blob Una cartolina Mi manda Lubrano Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia Nanizanka @ RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: Marcellina, 10.40 Ines Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.: Celeste Nad.: Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad.: Amanda, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nad.: Gloria Variete: Questo e amore Kviz: Io, tu e mammš TG 4 nočne vesti Film: Gane di paglia (dram., ZDA 1971) 8 CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: la časa nella pra-teria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Aktualno: Affari di fa-miglia, 22.00 Scene da un matrimonio Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Shbw, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.. Magnum P.I. Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteja: E’ pericoloso šport, Twin Clips Nan.: Agli ordini pap& Varieteja: Lo dici tu, 18.00 Mitico Nan.: MacGyver, šport Varieteja: Benny Hill Show, Karaoke Film: In tre si litiga meglio (kom., 1987) Film: Pelle d’acciaio Nan.: Cin cin Odprti studio, pregled tiska in Studio šport ® TMC Tečaj angleščine Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Zenska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News— Spori Film: 11 sentiero della gloria (pust., ZDA 1942, i. Errol Flynn, Alexis Smith) Risanke: Snack Variete: Arniči mostri Rubrika: Zenska TV Vesti: TMC News Nan.: Maguy - La frot-tola del fidanzamento Nogomet: Inter—Stuttgart (prijateljska) Variete: T’ amo TV Nočne vesti in vreme Športna oddaja: Mon-docalcio Nan.: Ai confini delPArizona Aktualno: CNN News 3 9 ITALIA 7 Risanke Nad,: Čara čara Nan.: I CampbeH’s USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Risanke Nan.: I CampbelFs, Diamonds Film: Inferno in Florida (pust., ZDA 1977, r. Corey Allen, i. David Carradine) News Line - Vesti Variete: Colpo grosso story Film: Lo scorpione (krim., Fr. 1962) Variete: Colpo grosso story (pon.) £$ TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Mago Merlino Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Ena rastlina na dan Film: Sweet Lorraine (kom,, ZDA 1987) Rubrika Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 5H Koper Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Hudobna ženska, ameriški barvni film Glasbeni vrtiljak Alfreda Lacosegliaza Novice Čarobna svetilka, otroški program Prijatelji! Prijatelji!, dokumentarni film Primorska kronika Vse danes - TV dnevnik Rayanovi, ameriška nanizanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Bersaglio Sok modeme umetnosti, 3. del ameriške dokumentarne serije Arhitektovi nasveti Blackout, norveški barvni film OEP0 Avstrija 1 Textvision Čas v sliki; Roseanne; Angleščina; Vedno težave s Harryjem, ponovitev am. filma; Reportaže iz tujine, pon. Sinha Moča, 42. del Kobra, prevzemite Jaz in ti, otroški program Niklaas - deček iz Flandrije, risana serija Čudežni cilinder, lutke Pri filmskih čarovnikih v Hollywoodu Nekoč je bilo Mini čas v sliki VVurlitzer . Cas v sliki Grad ob Vrbskem jezeru Zmaga ljubezni, 3. ,del Nikogaršnja zemlja, tv film Mesto iluzij, am. film Avstrija 2 Cas v sliki Leksikon umetnikov Zemlja in ljudje Harry in Hendersono-vi: Slovo Nasmehnite se, prosim, igra Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Argumenti Črno na belem Cas v sliki Spori Jam - The Australian Jazz Orchestra, iz kongresne dvorane v Beljaku Poročila, Tisoč mojstrovin OtO Hrvaška 1 Poročila Problemčki, 7. del angleške humoristične nanizanke Poročila TV šola Ameriška angleščina Zgodbe o lisici, 3. in 4. del Poročila, Živalski svet H Monofon Poročila Slika na sliko Speča vohuna, ponovitev 2. dela angleške nadaljevanke Poročila Divji svet otrok, 6. del Z druge strani morja, dokumentarna oddaja Santa Barbara, 246. del am. nadaljevanke Dnevnik Vprašajte oblasti, angleški barvni film Dnevnik povratnika s fronte, dokumentarna oddaja Vinske pesmi H TV dnevnik Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja Poročila M Hrvaška 2 Nemi filmi Charlieja Chaplina, ponovitev Dnevnik Najbolj strašni umor, 2/6 del humoristične serije Otoki ljubezni, dokumentarni film Speča vohuna, 3. del angleške nadaljevanke, 1991 Osman, dokumentarni film o nastajanju predstave Horoskop Video strani @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Na konju smo, 26. del nemške serije Miami Vice, ameriška nadaljevanka Igra Za otroke, mamice in očke Poročila H Pregled dogodkov dneva H Mladinski magazin Nogomet: Grčija- Madžarska, kval. tekma za SP, prenos iz Soluna Dnevnik Stoletnica rojstva skladatelja P. Abrahama Druga madž. armada na Donu, dok. serija Dnevnik J;,;/ ■ 1 IVjLOVENIJA 2/nocoj ob 21.50 Portret Vinka Vodopivca Vinko Vodopivec, ljudski pastir in skladatelj Vinko Vodopivec, slovenski duhovnik in skladatelj, se je v slovensko narodno zavest zapisal s svojo že kar Ponarodelo pesmijo "Žabe svatbo so imele ki 1° pozna skoraj vsak Slovenec, o njem samem pa do zdaj nismo vedeli veliko. Rodil se je v eta 1878. Studi: l°gijo in najpre V^1 v Kamnja nicah, zatem p ®v°je smrti leti Kromberku.Vini pivec je tudi v so v okolju, kjei skušali slovenšC reniniti, vztrajni svoj materni je; majno je stal c svojim faranom, pomagal je pri obnovljanju cerkva ... Skozi življenje pa je Vinka Vodopivca spremljala glasba. Bil je samouk, vendar je znal misli izpovedati v melodijah tako, da so jih ljudje takoj občutili kot svoje. Za skromno pisal- no mizo je ustvaril poldrugi tisoC skladb, od katerih je kar tretjina posvetnih. VeCino je namenil zborovskemu petju, nekaj skladb pa je napisal tudi za tamburaški orkester. Ob odkritju spomenika, ki so ga krom-berški domačini postavili svojemu gospodu, so v Uredništvu za resno glasbo in balet na TV Slovenija pripravili posebno oddajo o Vinku Vodopivcu, ki jo je po zamisli Jasne Novak režiral Tomaž Švigelj. Gostje oddaje bodo skladateljevi prijatelji, znanci in strokovnjaki, ki dobro poznajo njegovo delo in življenje. RADIO r Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus; 8,30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 10.00 Program A 1; 11.30 Pregled do tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15,30 Dogodki in odmevi; 16,00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17,05 Studio ob 17-tih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zbori; 21.40 Naši interpreti; 22.30 Znane melodije; 23,05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00. 6.30, 7.00, 8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12,30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.45 Prireditve; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 10,35 Radio Koper; 11.00 Moped Show; 12,00 Opoldne; 12.15 Avtomobilizem; 12.35 Radio Maribor; 13.00 Val 202; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.50 Borzni nasveti; 15.00 Devizna borza; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Glasbene novosti; 17.00 Računalniški val; 18,00 Glasba, vmes šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Rock'n'roll Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Iz sporedov EBU; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Rossinijeve opere; 19.35 Intermezzo; 20.00 Festival komorne glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.30 Poročila; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Soča misli na vas; 9.05 Pesem tedna; 10.30 Primorski val - prenos Vala 202; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik R. Koper; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos R. Slov.; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Večernii dnevnik, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6,30 Zgodovinski utrinki; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnegasveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Od komične popevke do demencialnega rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock slovar; 17,20 Single tednna; 17.35 Zgodovina rocka; 18,00 Spomin iz Italije; 18,45 Novi glasbeni tokovi;19.20 New Age; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Slov, glasba; 9,15 New Age, 10,00 Pregled tiska; 10,10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.45 Kantav-torji; 12.40 MePZ Skala; 13.20 Krajevne stvarnosti; Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15,00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Po poteh slovenskega gledališča; 18.30 Spirituals; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Obzornik, glasbena sreda, poročila; 21.05 - 22.00 Glasbeni stiki med Avstrijo in Slovenijo 3. , ;p.I j.V' ' , s : jj I SATELIT SUPER 5.30 Victory poslovne novice The Mix; 12.30 Finančne novice; 12.40 Media Europe; 13.30 Novice; 14.00 Inside edition; 14.30 Se-rie Noire, 16.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Se-rie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Focus; 22.00 Novice, reportaže; 22.45 US Market WRA; 23.00 Captain Apache (vestern, ZDA 1971, I. Lee Van Cleef); 0.45 News VVatch; 1.55 Focus, The Mix ali Night SKY ONE 6.00 DJ Kat Show; 9.40 Mrs Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.3030 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St, Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 16.15 The Brady Bunch; 16,45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19,00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi; 20.30 S.I.B.S.; 21.00 The Heights; 2200 The Melrose Plače; 23.00 Studs; 23.30 Star Trek. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Tenis: turnir ATP; 11.30 Aerobika; 12.00 Evro-goli; 13.00 Pool Billiard; 14,00 Lahka atletika: Maraton v Berlinu; 16.00 Triatlon za SP; 18.00 Teniški magazin; 17.00 Plezanje za SP; 18.00 Hitrostno drsanje; 20.00 Nogomet, pregled; 21.30 Športne novice.; 22.00 Eurotop Event; 23.00 Boks; 0.30 Športne novice SCREENSPORT 8.00 Konjeništvo; 8.30 Motociklizem: pro superbike; 9.00 Tenis; 11.00 Motorni čolni; 12.00 Global Adventures Sports; 12.30 Motoš-port; 13,00 Ameriški nogomet; 15.00 Tenis; 18.00 Revs; 18.30 Kegljanje; 19.30 Kickboks; 20.30 Tenis; 23.30 Košarka. MTV 7.30 Unplugged; 8.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; ; .15.30 The Pulse With Svvatch; 16.00 Greatest Hits; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17,45 Trije od enega; 18.00 The Real World; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most Wanted; 21,30 Unplugged; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Post Modem; 2.00 Video; 3,00 Vol; 4.00 Nočni video, SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11,00 Fire, lce'and Dynamize; 13.00 Heroes; 15.00 The Best man; 17,00 Original Inent; 18.55 Fire, Ice and Dy-namite; 20.40 Entertainment Tonight; 23.00 Raw Deal; 0,50 After-noon; 2.25 The Bonfire of the Va-nities. MOVIE CHANNEL 7.15 Cry, the Beloved Country; 9.05 Dot and Keeto; 10.25 Dot and the VVhale; 11.45 Deadly Game; 13,40 Le glorie de mon pere; 15,35 Fire and Ice; 19.15 Immediate Family; 21.15 It the Shoe Fits; 23.05 The Doors; 1,30 Seven Minutes; 3.10 That Magic Moments; 4.55 Hanussen. PRO 7 5.15 Serije: Agencija Maxwell, 6.05 Kivi, 6.30 Risanke, 8.05 Neizprosna, a prisrčna, 8.55 Agentka s srcem; 9.55 Vanina Vanini (It,-Fr. 1961); 12.00 Ulice San Francisca; 12.55 Show Billa Cosbyja; 13.25 Golt za vse primere; 14.20 Superpolicistka v New Yorku; 15.50 Neizprosna, a prisrčna; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20,15 Matlock: Obseden od moči; 22,10 Jake in McCabe: Umazani posli; 23.10 Črna puška (akc., ZDA 1972, i. Jim Brown); 0.50 Poročila; od 1.00 do 4.30 Vojna svetov, 1.55 Poročila, 2.05 Ob polni luni (ZDA 1981); 3.35 Poročila; 3.45Primeri Harryja Foxa RTL 6.00 Jutranji magazin; 8.50 Serije in razvedrilne oddaje; 12,00 Opoldanski magazin; 12,30 Mladi i strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy: Angel smrti; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre. Tvegano, 17.30 Cena je vroča; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19,15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 truplo kot dokaz (ZDA 1988); 22.15 TV Štern, magazin; 23.15 Nočni show Gottschalk; 24.00 Ninja Co-ps; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Ponovitve. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6,00 Dobro jutro s SAT 1; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Drops, 9,30 Hit lestvica napevov, 10.20 Let 401; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14,30 Sosedi; 15.05 Hotel; 16.00 MacGyver; 17.05 Pojdi na vse; 17.45 Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20,15 Lažna nečakinja (kom.); 22.00 Žgoče; 22.30 Schreinemmakersova v živo; 23.40 Vdova tiho mori (krim., ZDA 1968, i. Geraldinr Page); 1.25 MacGyver; 2.15 Pregled programa - Videotext. TELE 5 6.30 Vrhunski model; 6.55 Bim Bam Bino; 9,30 Lou Grant; 10.10 Umik, Hop ali Top; 11.25 Vrhunski model; 12,00 Divji zahod; 12.30 S prizorišča; 16.20 VVildcat; 16.45 Igra z ognjem; 17.10 Lou Grant; 18.00 Zakon orožja; .18,50 Fazit; 19.00 Umik; 19,35 Hop ali top; 20.15 Nočna patrulja; 21,05 Iščem bogataša (ZDA 1966, i, ju-lie Andrews, James Fox); 23.30 Operacija Vietnam; 0.35 Morilski nagon; (1990); 2.15 Worldnews Tonight; 2.45 Bradburyjev kabinet groze; 3.10 Ponovitve: Glasba za milijone, 5.05 Vietnam, 6.10 Umik. Torek, 11. novembra 1992 FOTOREPORTAŽA Brez palice tudi boben ne zveni Milan Meden, Lela B. Njatin T etos so se marketinški dnevi v JL—V Portorožu imenovali Zlati boben. Od 4. do 6. novembra so se slovenske marketinške agencije medsebojno posvetovale in izobraževale V stiku s tujimi propagandnimi prizadevanji, predvsem pa tekmovale v oblikovanju komunikacijskih sredstev. Zlati boben je prejel Novi tednik Celje za radijsko propagandno sporočilo Optika, med osmimi nagrajenci z Zlato paličico pa je tudi propagandni film za časopis Republika, ki sta ga izdelala Gra-ficenter iz Trsta in Aanima iz Ljubljane. Film je posnet v 35 mm tehniki, obdelali pa so ga v studiih v Trstu, Ljubljani, Zagrebu in na Dunaju. Oblake in valove zanj so kupili v Milanu. Avtorji filma so: Andrej Pisani (Graficenter) in Stojan Pelko (Aanima) - besedilo in scenarij, Jaka Judnič (Aanima) - režija, Rado Likon (Aanima) -fotografija, Diego Kolarič in Katja Pisani (Graficenter) ter Mojca Hruševar - Rakušček (Aanima). Andrej Pisani je tudi avtor grafične podobe časopisa in strategije reklamiranja. Glede slednje nam je povedal, da so jo v skladu z imenom časopisa umestili v predvolilno obdobje, ko lahko oglaševanje za blago, kakršno je časopis, izstopa kot izjema med oglaševanjem za politične stranke. Poleg propagandnega filma obsega projekt reklamiranja Republike še plakate, transparente in radijska sporočila. V Sloveniji so prvi uporabili tudi prapore, ki pa jih ne boste mogli videti v Ljubljani, ker ni bilo mogoče pridobiti dovoljenja Komiteja za urbanizem, upamo, da ne iz bojazni, da bi zastrli pogled na Alpe. Ime Republika je kajpak ključnega pomena za uspeh projekta. Ali kot je zapisala profesorica Svetlana Slapšak : latinski izraz res puhlica označuje javnost države oziroma izključuje možnost, da bi državo vodil posameznik ali oligarhija. S tega stališča izbor imena za novi slovenski časopis seveda ni naključen. Promocija Republike je v kontrapunktu s strogo in neizprosno tehnologijo, ki modulira časopis : toda prav zaradi konvergentnega odnosa med mediteransko otožnostjo -tradicionalizmom in radovednostjo je dovolj zanimiva tudi kot sepa-rat. Zdaj so na vrsti novinarji. r Zelenjavni vrt Podobno kot se vinogradniki veselijo trgatve in še bolj Martinovega, je tudi za vrtičkarje jesen najlepši letni čas. Letošnji pridelki so zvečine že pospravljeni, kajti sonca je vsak dan manj, pa tudi zmrzal se je pojavila razmeroma zgodaj. Morda pa je na gredi ostala še kakšna korenina peteršilja, zelene ali pora. Se je čas, da jo posadite v zabojčke in postavite v primemo svetel in ogrevan prostor. Pozimi bo vsaka sveža vejica še kako dobrodošla. Nekaj korenin peteršilja lahko pustimo na vrtu čez zimo, da bo spomladi hitro odgnal. Sicer pa je v zabojčkih mogoče gojiti tudi začimbe in dišavnice, na primer drobnjak, baziliko, pehtran in celo origano. Na gredah bodo kljub mrazu lahko ostali brstični ohrovt, brokuli in nekaj pora, na Primorskem tudi cvetača. Sladkorni radie, ki tudi še lahko počaka, pa je najbolje pokriti s tunelom ali vsaj z zaščitno folijo. Izpraznjene grede dobro pognojimo s svežim hlevskim gnojem in jih globoko prerahljamo. Se vedno lahko posadimo zimski česen in čebulo, na Primorskem tudi korenje in bob za stročje. Bio vrt Izpraznjene in pre-rahljane gredice zastiramo z zdrobljenimi organskimi odpadki, pokošeno travo, slamo, listjem, plevelom, listi zelenjave ali ostanki balkonskih cvetic.Gola tla so preveč izpostavljena dežju in mrazu, ki hromita talno življenje. Po gredah lahko kot odejo raztrosimo tudi napol preperel kompost, nanj pa še tanko plast trave ali plevela. Bolj prizadevni bio vrtičkarji bodo na prazne grede posejali rastline za zeleno gnojenje ali podor. Gre za enega najstarejših naravnih načinov gnojenja v poljedelstvu. Ima veliko prednosti, ker nadzemno zelenje varuje tla pred izhlapevanjem in zatira plevel, pokošeno zelenje lahko uporabimo za zastiranje ali kompost, korenine pa rahljajo in zračijo tla in jih bogatijo z organskimi snovmi. Primerne so nekatere vrste detelj, grašic, pa tudi grah, fižol, soja in gorjušica. V tujih semenarnah prodajajo posebno mešanico semen za zeleno gnojenje za vrtičkarje. Spomladi bomo za vse opravljeno bogato poplačani, saj bo manj okopavanja, pletja, zalivanja, pa tudi gnojenja. Kaj sejati? Ge zemlja ne bo zmrznila, je do petka popoldne ugoden čas za MOJ VRT Pohitimo z zadnjimi opravili Milka Pance - CZP Kmečki glas sajenje zimske čebule in česna, na Primorskem tudi korenja in boba za stročje. V petek popoldne pa vse do nedelje lahko presajamo v zabojčke dišavnice, popoldne in v ponedeljek ves dan pa sejemo špinačo in motovilec, na Primorskem tudi radič in zimsko solato. Sadni vrt V novembru je še čas, da posadimo kutine: Kutina (Cydonia) izvira iz Male Azije in Tur-kestana. V mestu Cydo-nius na Kreti so jo gojili že v antiki. Današnje žlahtne sorte pri naravni rasti razvijejo nizek in gost grm, s preprostimi rezi pa je mogoče oblikovati raznotere oblike, visoke do pet metrov. Novembra je še čas, da jo posadimo tudi na naše vrtove, najbolje v sončni del. Uspeva le do nadmorske višine 800 metrov. Gojimo jo enako kot hruške, zato so tudi priprava tal za sajenje, nega in gnojenje enaki. Za širše ljubljansko območje priporočajo sorto portugalka, dobro pa uspevajo tudi leskovška, vranjska in druge sorte. Ponavadi rodi v tretjem ali četrtem letu, najboljši pridelek pa prinese po desetih letih. Sadeže obiramo nekaj dni pred polno zrelostjo. Pravilen čas obiranja določimo po barvi kože sadeža, ki naj bo čimbolj citronasto rumena, z mušice pa mora moramo zaznati značilen vonj. Če jih spravljamo za ozimnico, morajo biti popolnoma suhi. Torej jih ne obirajmo v jutranji in večerni rosi, prav tako ne v dežju. Morda bo nasvet dobrodošel za Primorce, ki z obiranjem lahko počakajo do prve večje zmrzali. Skladiščimo le zdrave sadeže brez poškodb, ker meso rado potemni in gnije. Hranimo jih v dobro prezračeni in hladni kleti, tudi dva do tri mesece po obiranju. Plodove kutine redko uživamo sveže. Zaradi tanina in pektina so bolj primerni za marmelade in džeme, ker zlahka želirajo. Večkrat jih pri predelavi uporabljajo kot dodatek drugemu sadju, da končni izdelki dobijo boljši okus. Iz kutinovega soka pridelujejo farmacevti sirup, ki zdravi bronhije in bolezni grla. Včasih so gospodinje sadeže zaradi svežega vonja shranjevale v omarah za perilo. Kutina sorte »vranjska« Fotografija iz knjige Sadje z naSega vrta. RECEPT Tunin kotlet s fižolom SESTAVINE: 4 tunine kotlete (zrezke), sol, poper, olje za pečenje, kuhan bel fižol (lahko 400-gram-ska konserva), česen, peteršilj, gorčica, kapre, narezani šampinjoni v slanici (ali sveži), belo vino, paprikov kečup ČAS PRIPRAVE: dobre pol ure Tunine zrezke posolimo, popopramo in v ponvi popečemo z obeh strani. Nato jih damo na toplo, v ponev pa damo kuhan fižol. Dodamo sesekljani česen, peteršilj, gorčico, narezane šampinjone, kapre in zalijemo z belim vinom. Malo pokuhamo, dodamo Se ketchup. Na koncu damo v ponev Se tunine zrezke in kuhamo na Šibkem ognju Se 5 minut. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Artičoke z začimbami SESTAVINE: 8 artičok, 1 rezina limone, lovorjev list, bazilika, malo vode, sol, 3 žlice masla ali olivnega olja. Artičokam porežemo ostre konice in odstranimo uvele in olesenele zunanje liste. Na zarezanih mestih takoj pomažemo z limono rezino, da zareze ne potemnijo. Med artičokine lističe potresemo malo bazilike in zataknemo zdrobljen lovorjev list. Začinjene artičoke damo v kozico z malo vode, dušimo 40 minut, posolimo in zabelimo z maslom ali olivnim oljem. Artičoke uporabljamo čimbolj sveže, sicer grenijo. Grenkobo preganjamo z namakanjem v hladni vodi 1 uro ali s predhodnim kuhanjem. Artičoke lahko tudi spečemo. Naložimo jih v naoljen pekač, polijemo z olivnim oljem, prilijemo malo vode in pečemo 30 minut pri 20 stopinjah. Ponudimo jih z izbrano omako, na primer s sirovo, in z zeleno solato. (Neva Miklavčič Predan, Štirje letni časi v kuhinji - jesen) Primorski dnevnik Sreda, 11. novembra 1992 TRST / DEŽELNA SKUPŠČINA RAZPRAVLJALA O VPRAŠANJU OSIMSKIH SPORAZUMOV NOVICE FurlanijchJuiijska krajina vztraja na poti krepitve odnosov s Slovenijo Predsednik DeželeTurello kritičen do nacionalistične kampanje na Tržaškem Sandor Tence Slovenska svetovalca Bratina (levo) in Budin na seji deželnega sevta (foto Ferrari) TRST - Meja ne sme deliti, ampak povezovati in spodbujati pretok ljudi in blaga, Osimski sporazum predstavlja zelo pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj odnosov med Italijo in Slovenijo. Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se je na včerajšnji seji (z izjemo neofašistov, listarjev in demokristjana Lucia Vattovanija) odkrito distanciral od tržaške protiosimske kampanje ter zavzel stališče, da mora dežela še dalje vztrajati na poti odprtosti in sodelovanja s sosedi. Predsednik vlade Vinicio Turello je rekel, da je vprašanje spremembe meje že zdavnaj rešeno. Za morebitno ozemeljsko revizijo, ki je on ne vidi na obzorju, bi bilo potrebno soglasje obeh strani v duhu samoodločbe narodov, ki je Furlanija-Julijska krajina načelno ne odklanja. Nove politične razmere na tem območju vsekakor zahtevajo iiove sporazume med državama, pri katerih bo moral Rim poslušati in upoštevati mnenja krajevnega prebivalstva. Industrijska cona na Krasu vzbuja nepotrebne skrbi, saj je nihče noče in jo bo treba zato čimprej (tudi for- malno) odpraviti. Trst, je še dodal Turello, ne sme zamujati dragocenega časa z nepotrebnimi polemikami, ampak mora res postati okno v Vzhodno Evropo. Deželna vlada mu bo pri tem pomagala in njegove razvojne projekte spodbujala tudi s ustreznimi investicijami. Svetovalec Demokratične stranke levice Ivan Bratina je pozdravil Turellova odprta stališča do Slovenije in soglašal z njegovo pozitivno oceno nedavnega ljubljanskega srečanja med deželno in slovensko vlado. DSL pričakuje od Turella in seveda tudi od njegovih ljubljanskih sogovornikov konkretna dejanja predvsem v korist obmejnega prebivalstva. Pri tem bo treba upoštevati tudi pomembno vlogo Gorice in Nove Gorice, deželna vlada pa naj bo zastopana v vseh italijansko-slovenskih mešanih komisijah, ki se bodo ukvarjale z novimi meddržavnimi sporazumi. S Turellovo odprto usmeritvijo soglaša tudi Giorgio Cavallo (Zelena lista), po mnenju katerega ne gre pozabiti na vlogo skupnosti Alpe-Jadran. V odnosih s Slovenijo je nujen kvali- tetni skok, saj Trst ne more še dalje pogojevati italijanskih odnosov do sosedov. O konkretnem sodelovanju na ekološkem področju pa je govoril Cavallov somišljenik Andrea Wehrenfennig, ki je opozoril na še nerešeno vprašanje obratovanja JE Krško. Socialisti popolnoma nasprotujejo politični kampanji za spremembo meje, ki jo v Trstu in v Rimu vodi skrajna desnica. Sedanje meje morajo spodbujati sožitje in sodelovanje. Svetovalec Dario Tersar se je zavzel za enako zaščito Italijanov, ki živijo v Sloveniji in Hrvaški, Rim pa mora resno vzeti v pretres tudi vprašanje odškodnin za Istrane, ki so po vojni zapustili domače kraje. Industrijska cona vzdolž italijanskega in slovenskega Krasa je že arheološki repert, ki mora čimprej v pozabo. Podpora zunanji politiki deželne vlade je prišla tudi iz ust demokristjana Ivana Strizzola. V Sloveniji je komunizem nadomestila demokracija, kar bo nedvomno okrepilo sodelovanje v tem prostoru, sodelovanje, ki mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju, na strpnosti in na razumevanju. Važno vlogo mostu naj še dalje igrajo narodne manjšine, ki živijo ob meji. Svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je v izjavi za tisk ugotovil, da so nedavna dogajanja na Tržaškem v kričečem nasprotju z zdravo pametjo.Tisti, ki vihti z nevarnostjo industrijske cone na Krasu, je na popolnoma zgrešeni poti ali pa skuša prikrivati ekonomska vrašanja, ki pestijo Trst. Odnosi z zaledjem predstavljajo za tržaško stvarnost edino razvojno perspektivo, tisti, ki to odklanja, pa očitno računa le na peščico novih glasov, saj mu je usoda mesta najbrž deveta briga. Kritičen do potrditve Osimskih sporazumov pa je bil, kot rečeno, tržaški demokristjan Vattovani, ki je tudi voditelj vplivnega združenja istrskih beguncev. Italija bi morala po njegovem še pred formalnim priznanjem Slovenije zahtevati jamstva za odškodnine beguncem in za ukinitev kraške industrijske cone. Liberalci so zahtevali, naj se z novimi bilateralnimi sporazumi s Slovenijo ukvarja tudi rimski parlament, ki ga je vlada glede teh vprašanj doslej preveč zanemarjala. Neofašisti so glasno vztrajali pri znani demagoški zahtevi po vrnitvi Istre in Dalmacije, Lista za Trst pa je znova očitala italijanski diplomaciji, da je prehitro in brez protivrednosti priznala Slovenijo in Hrvaško. Brezigar najavil odstop Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je včeraj napovedal odstop iz deželne skupščine F urlanije-Julij ske krajine. Svoj odstop je utemeljil z novimi poklicnimi zadolžitvami, ki mu ne dovoljujejo, da bi opravljal delo deželnega svetovalca in predsednika svetovalske komisije za kulturo. Kot je znano, je Brezigar novi odgovorni urednik , Primorskega dnevnika in njegovega dvojčka Republike. Svoj odstop bo Brezigar sporočil deželnemu vodstvu SSk na njegovi prihodnji seji. Njegovo mesto v deželnem svetu bo prevzel deželni tajnik stranke lipove vejice Ivo Jevnikar, ki je bil na deželnih volitvah leta 1988prvi neizvoljen. RIM / ALI SPADAJO UŽIVALCI DROGE V ZAPOR? RIM / ZARADI PODKUPOVANJA PORDENON / V SOBOTO ODPRTJE Problem mamil spet v ospredju RIM - Kaj je sililo Predsednika vlade Giuliana Amata, da je med splošnim presenečenjem zaveznikov večine skupaj z radikalci ^farcom Pannello in Marcom Taradaschem Pred nekaj dnevi napovedal revizijo zakona o narkomaniji? Po mnenju nekaterih se je Amato notel izogniti referendu-mu glede zakona o uporabi drog, po mnenju nrugih pa se je italijan-ski premier s precejšnjo mero realizma lotil nevzdržne situacije, ki naj bi bila posledica tedanjega zakona (nad 2-000 narkomanov v zaporu, sodišča pa preo-remenjena s postopki, J naj bi sodili med mar-grnalije kriminala). Amato, ki je bil včeraj v Parizu na obisku pri ancoskih voditeljih, je našel čas, da je z novinarji spregovoril tudi o ^C°gi, očiten poskus, da 1 s krepkim vedrom ode polil ogenj pole-j s fem, da je svoj Predlog postavil v esporni okvir vladnega P^grama. »Popravki zakon; *aterih razmišljam,. ejal Amato, »ne bi Preprečili referem radiih 80 i;ih Predla, radikalci. Osebno s Prepričan, da je dr. ln da mora biti 2 Poraba drog kazni grešeno pa se mi 5 a ob koncu pošto] arkoman konča v za rn. Mislim, da ki 2rva droge mora 1 aznovan z adminis nvno sankcijo. Ce zo 2apade mamilu, g; zaporom ne bomo re; Pač pa mu lahko poi gamo z zdravljenjem.« Amato je poudaril, da je to stališče podčrtal že v vladnem programu. Vprašanje je, ali bo na ta način uspel zavreti vrtinec polemik, ki med drugim ne razdvajajo samo večino in opozicijo, pač pa tudi posamezne stranke. Tako je sekretar PSI Bettino Craxi, ki je predlagal Amata za svojega naslednika in ki je bil pred tremi leti glavni pobudnik sedanjega bolj represivnega zakona, sprejel predlog predsednika vlade dokaj hladno, ni ga pa zavrnil. Z Amatom pa je povsem soglašal pravosodni minister Martelli, sicer pa voditelj notranje opozicije v PSI, ki zahteva odstop sedanjega socialističnega vodstva. Tudi Krščanska demokracija ni enotna. Ce Paolo Cabras ocenjuje Amatovo stališče kot »zmago razuma«, strankino glasilo II Popolo napada predsednika vlade. In tudi notranji minister Nicola Mancino, ki je sicer zagovornik mehkejšega pristopa do narkomanije, meni, da je treba o vprašanju razmišljati »v kolegialnem organu, ki mu je ime ministrski svet«. Pa tudi ministrica Rosa Russo Jervolino, sicer eden od avtorjev sedanjega zakona, očita predsedniku vlade, da je ni seznanil s svojimi načrti. Morda pa je v stališčih KD zaznati nezadovoljstvo, ki ima veliko globlje korenine, kot je lahko zakon o drogi. Liberalci v tem pogledu podpirajo Amata, čeprav mu očitajo premalo kolegialnosti do ostalih partnerjev večine, levica pa v bistvu podpira predlog predsednika vlade, čeprav se ji zdi še nezadosten. Deljena so tudi stališča tistih, ki se ukvarjajo s problemom narkomanije. Vodja terapevtske skupnosti v San Patrignanu Vincenzo Muccioli govori o demagogiji in opozarja, da bi morebitna izpustitev aretiranih narkomanov izpostavila te nesrečneže nevarnosti ceste. »Seveda je prav, da mamilašev ne zapiramo«, je dejal Muccioli, »toda če jih osvobodimo in pustimo spet na cesti, ker ni struktur, ki bi jih zdravile, bo še slabše.« Duhovnik Luigi Giotti, ustanovitelj terapevtske skupnosti Abele, pa ocenjuje, da je Amatov predlog korak naprej, čeprav tudi on poudarja, da je treba rešiti problem terapevtskih struktur. Predlog za rešitev problema je dal predsednik solidarnostnega združenja Federico Scalvini. Ce je res, da država potroši vsak dan za vsakega jetnika 300 tisoč lir in če je res, da je zaprtih narkomanov nad 12 tisoč (del teh je seveda v zaporu tudi zaradi tatvin in razpečevanja mamil), represija stane državo 3, 6 milijarde lir na dan ali 650 milijard lir na leto. Preusmerimo ta sredstva, meni Scalvini, za preventivo, za zdravljenje narkomanov in za njihovo vključevanje v produktivne procese. V.T. Bivšemu ministru De Michelisu (PSI) bodo najbrž sodili Zbornica naj bi dala pooblastilo RIM - Vse kaže, da bodo beneški sodniki, ki raziskujejo problem podkupnin v Venetu, lahko ugotavljali morebitne odgovornosti podtajnika PSI in bivšega zunanjega ministra Giannija De Michelisa (na sliki). Posebna komisija poslanske zbornice, ki preučuje zahteve za sodne preiskave zoper poslance, je včeraj namreč z veliko večino sklenila, da priporoči zbornici, naj dovoli preiskavo o bivšem zunanjem ministru. Za dovoljenje za sodni postopek zoper bivšega ministra je glasovalo 14 poslancev, predstavniki PSI pa so se vzdržali. V okviru preiskave beneških sodnikov je že odsedel nekaj tednov v preiskovalnem priporu De Michelisov tajnik, Tržačan Giorgio Casadei, ki je, tako kot bivši zunanji minister, osumljen sodelovanja pri podkupovanju in kršitve zakona o finansiranju strank. Na Fieramolori avtomobili in motorji na ogled PORDENON - Na sejmišču v mestu ob Noncellu bodo v soboto odprli v meddeželnem in v marsičem tudi mednarodnem oziru uveljavljeni avtomobilski sejem Fieramotori. Tudi letos bodo na tem sejmu na ogled najnovejši izdelki italijanskih, evropskih in japonskih avtomobilskih hiš, poleg tega pa bodo na ogled tudi motorji, ki dandanes navdušujejo še zlasti mlade uporabnike. Pordenon ima to odliko, da je na meji med dvema deželama, Furlanijo-Julijsko krajino in Venetom, kar že vnaprej zagotavlja zadovoljiv obisk. Na sejem pa prihajajo tudi ljubitelji avtomobilov in motorjev na sploh iz Avstrije in Slovenije. Fieramotori v Pordenonu pa ni namenjen samo ljubiteljem avtomobilov. en cel paviljon bo namenjen mehanikom, popravljalcem vozil. Tu bodo na voljo stroji in naprave, ki jih ti potrebujejo. Na sejmu bodo seveda številne tekme. 21. novembra bodo na sporedu tekme v go-kartu, na kateri bodo sodelovali tudi znani piloti formule ena kot so Andrea De Cesaris, Ivan Cappelli in Emanuele Pirro. Na pordenonskem sejmu si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi nekatere izdelke najbolj znanih opremljevalcev, takšne, ki jih običajno razstavljajo na svetovno znanih sejmih. (AWS) ČEDAD / NA POVABILO ZVEZE SLOVENCEV IN ZADRUGE DOM Slovenski konzul v Trstu Jože Šušmelj na pogovoru s predstavniki Slovencev v videmski pokrajini ČEDAD - Nezaslišane teritorialne zahteve tržaške desnice in vse bolj odprto nasprotovanje do mlade, samostojne Slovenije, ki prihaja ne samo iz vrst nacionalističnih sil, marveč tudi od nekaterih predstavnikov strank ustavnega loka, je nekako “zmotilo” pogovore, ki jih je generalni konzul Slovenije v Trstu Jože Sušmelj imel v Čedadu, kjer je bil gost Zveze Slovencev iz videmske pokrajine in zadruge Dom. Aktualna tematika redifinicije Osimskih sporazumov se je pomešala z vrsto vprašanj, ki so prišla na dan v Čedadu in ki prvenstveno zanimajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji, njen del na Videmskem in samo Slovenijo. Jože Sušmelj je bil okoli tega dokaj izčrpen in podčrtal stališče slovenske države do nekaterih problemov. Slovenija je bila od osamosvojitve dalje na stališču, da je potrebno tudi Osimske sporazume posodobiti in prilagoditi današnjim razmeram, ki so povsem drugačne od tistih izpred 17 let, ko so bili v Osimu podpisani sporazumi med Italijo in takratno Jugoslavijo. V tem kontekstu, je še dejal Sušmelj, pa ne pride v poštev vprašanje spreminjanja mej. O drugi točki, ki je tako draga tržaškim nacionalistom, in sicer o odškodnini za premoženje v bivši coni B (16 milijonov dolarjev) je stvar dogovora pri reševanju dolgov in premoženja bivše Jugoslavije. Na srečanju v Čedadu pa je beseda tekla tudi o zdajšnjem položaju v Sloveniji. Slovenski generalni konzul je bil menja, da bo slovenska država v teku nekaj let odpravila dobršni del težav, predvsem gospodarskih, in da bo pripravljena vstopiti v evropsko druščino brez posebnih manjvrednostnih kompleksov. Predstavniki Zveze in Doma so gosta seznanili tudi z vrsto vprašanj, ki pobliže zanimajo Slovence na Videmskem. Gre v prvi vrsti za prizadevanja za njihov vsesplošni razvoj tudi ob upoštevanju novih stvarnosti v celotni vzhodni Evropi, posebej pa v Sloveniji. RUDI PAVŠIČ Minister Martelli se je sestal z zastopniki Zveze Slovencev videmske pokrajine VIDEM - Ob nedavnem obisku pravosodnega ministra in socialističnega prvaka Claudia Martellija v Vidmu je prišlo tudi do srečanja med zastopstvom Zveze Slovencev iz videmske pokrajine, ki ga je vodil predsednik prof. Viljem Cemo, in predstavnikom PSI. V svojem posegu je Cemo orisal zdajšnji položaj slovenske manjšine v Italiji, njeno pričakovanje za zaščitni zakon ter se posebej zaustavil pri stvarnosti naše narodnostne skupnosti na Videmskem. S Claudiom Martelhjem se je pogovarjal tudi deželni koordinator Slovenske komisije PSI Rudi Pavšič, ki mu je predočil vrsto nerešenih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Sicer naj bi se o tem slovenski socialistični predstavniki tako z Martellijem kot tudi z drugimi vladnimi in strankarskimi predstavniki pogovorih ob priložnosti obiska v Rimu, ki ga pripravljajo za bližnjo prihodnost. Gospodarsko srečanje med Italijani in Albanci VIDEM - Gre za drugo tovrstno zasedanje, ki bo 16., 17.in 18. novembra na pobudo Trgovinske zbornice v Vidmu in v sodelovanju s tržaškim Inštitutom za ekonomske študije in dokumentacijo o evropskem vzhodu (ISDEE). Na sporedu bodo trije ločeni posveti in sicer 16. novembra pri "Trgovinski zbornici v Trstu, dan pozneje pri videmski zbornici, nazadnje pa spet v Trstu. Govor bo o možnosti okrepitve dvostranskega gospodarskega sodelovanja s posebnim ozirom na področja industrije, gradbeništva, kmetijstva in turizma. V albanskem odposlanstvu bodo med drugimi podministri za zunanjo trgovino, gospodarstvo in finance ter promet in prevoze pa Se tiranski podžupan in seveda predsednik Gospodarske zbornice Albanije, ki jih bo spremljal ambasador v Rimu Edmond Dulaj. Z italijanske strani pa bodo prisotni poleg drugih predstavniki ministrstev za zunanje zadeve in zunanjo trgovino, zavoda ICE, Confindustrie, družbe SIMEST, organizma SACE, konzorcija Friulgiulia-Ciest in družbe FIDIMI Consulting iz sklopa deželne finančne družbe Friulia. Oblačila, odeje in živež za begunce iz Bosne in Hercegovine PORDENON - Prebivalstvo Monterealeja Valcellina je zbralo za 60 kubičnih metrov oblačil in odej ter 20 stotov hrane, ki jih bo darovalo ženskam, otrokom in starostnikom na begu z vojnih prizorišč v Bosni in Hercegovini. Ker pa nimajo na razpolago tovornjakov, so zaprosili deželno upravo F urlanije-Julij ske krajine, naj jim priskoči na pomoč v smislu zakona št. 24 iz letošnjega avgusta, ki dovoljuje civilni zaščiti delovanje tudi na tujih tleh. Človekoljubno pobudo je sprožilo pordenon-sko Združenje za mir, to pa je bil tudi predmet srečanja, ki ga je priredila Občina Montereale in na katerem je spregovorila podpredsednica deželne skupščine Augusta De Piero Barbina. Danes 38. kongres PRI Bianco (KD) vabi La Malto k sodelovanju RIM - Predsednik krščanskodemokratskih poslancev Gerardo Bianco je naslovil tajniku republikanske stranke Giorgiu La Malfi pismo, v katerem se mu oprošča, ker se ne bo mogel udeležiti današnjega začetka 38. kongresa PRI, a ga posredno tudi vabi, naj bi svojo stranko spet popeljal pod okrilje vladne večine. Tokratni kongres PRI ni pomemben samo zaradi danih družbeno-političnih razmer, ampak tudi zaradi tega, ker bo zadnji v prvem stoletju te stranke in prvi s to stranko v opoziciji oziroma brez vsakega ministra, pa tudi še zato, ker so republikanci ta čas brez predsednika - Bruno Visentini je julija, kakor znano, odstopil, ker se ni strinjal s »preveč personalnim vodenjem stranke«, značilnim za Gioigia La Malfo. Izvoliti morajo novega predsednika ustavnega sodišča RIM - Pojutrišnjem se bo iztekel sodnijski mandat predsedniku ustavnega sodišča Aldu Corasantiju, ki ga je imenovalo za člana tega organizma kasacij-sko sodišče 13. novembra 1983 (predsednik pa je od 12. julija 1991). Slednje bo moralo v prihodnjih dneh izvoliti njegovega naslednika, med najuglednejšimi kandidati pa so: Giuseppe Borzellino (zdaj podpredsednik), Francesco Greco, Gabriele Pescatore Francesco Paolo Casavola, Ugo Spagnoli, Antonio Baldassarre in Enzo Caianiello. Predsedniški mandat traja tri leta. Tridentinska liga obnovila delovanje TRENTO - Federalni svet Tridentinske severne lige se je iznebil tajnika mladinskega gibanja, ki je nedavno tega dal polepiti mestne zidove z lepaki, na katerih je bilo »vabilo poštenim južnjakom«, naj zapustijo sever in se lepo vrnejo v svoje sončne kraje, kjer da bodo več koristih družbi. Hkrati s tem ukrepom je federalni svet po posvetovanju z vsedržavnim tajnikom Tridentinske severne hge Sergiom Divino, ki ostane na tem položalu, sklenil spet odpreti vse sedeže te politične skupine na Tridentinskem oziroma obnoviti politično dejavnost, ki so jo začasno zamrznili, brž ko se je vodja Severne lige Umberto Bossi - tudi in še predvsem pod pritiskom javnega mnenja - ogradil od Mattejevega rasističnega izpada in ukazal temeljito preiskavo. TRST Sreda, 11. novembra 1992 RUBRIKA O novinarstvu na sestanku v Trstu Pristop k novinarskemu poklicu, novosti v zvezi z vsedržavnim izpitom, deontološke norme in pa vzdrževanje poklicnih seznamov. To so bila nekatera od vprašanj, ki so jih obravnavali na sestanku med vodstvom novinarske zbornice Furlanije-Julijske krajine ter vsedržavnim predsednikom Giannijem Faustinijem in direktorjem Antoniom Vialijem. Sestanka so se udeležih podpredsednik Natale Zaccuri, tajnik Silvano di Varmo, blagajnik Ivan Fischer ter nekateri svetovalci. Glede usposobljenostnega izpita v Rimu so potrdih, da Se vedno predstavlja obvezen prehod in potrebno preverjanje. Faustini je tudi omenil glavne spremembe, ki bodo glede tega stopile v veljavo prihodnje leto. Omenil je tudi vse pobude vsedržavne zbornice, da se ne bi uresničile namere o omejitvi pravice do kronike. Danes na Proseku tradicionalno martinovanje Na Proseku bodo danes proslavili vaškega patrona sv. Martina. Tudi letos kot že dolgo vrsto let bo potekalo v vasi martinovanje, ki se bo začelo že v dopoldanskih urah s prihodom stojnicarjev in rejcev prašičev in drugih domačih živah. Prav semenj pujskov na DevinSCini bo glavna atrakcija praznovanja. Tolsti krnici za zakol in manjši pujski za rejo bodo privabiti mlado in staro, Se posebej pa bodo njihovega “prihoda” veseli otroci domaCe osnovne Sole in otroškega vrtca, ki so postali že običajni obiskovalci prašičjega sejma. Najmlajši se bodo lahko tudi pozabavali z vrtiljakom iti drugimi igrami luna parka, ki že nekaj dni vabi na zemljišču pri Kržadi. Starejši bodo dobiti na stojnicah predmete in blago za vse okuse, pa tudi sladic in slaSCic ne bo manjkalo. Sv. Martin pa ne bi bil to, kar je z desetletji postal, brez mošta, novega sladkega vina, ter klobas in zelja. Kapljico in jedačo bodo tudi tokrat točili in nudili v osmicah. Resnici na ljubo je bilo pred kakim desetletjem ob prazniku proseškega patrona odprtih mnogo veC osmič kot zadnja leta. Tudi martinovanja so, skratka, občutila krizo, ki je zajela vinogradništvo na tem predelu Krasa. Naj bo kakorkoli že, kljub krizi bo letos Martin spet postregel domačinom in številnim gostom iz bližnjih vasi in iz mesta, ki se bodo zbrati na Proseku, s svojimi tipičnimi jesenskimi darovi. Ob tem prazniku bodo lahko gostilne in drugi javni lokati odprti pozno v noc. Danes bodo med drugim martinovali tudi v Gropadi. Tudi v tej vzhodnokraški vasi bo torej lustvo, veselo in zabavno^ Danes razstava risb pri Sv. Ivanu Ob prazniku sv. Martina bo Pro Loco od sv. Ivana priredila danes in jutri v prostorih bivSe rajonske konzulte razstavo risb oz. pismenih izdelkov učenčev in dijakov, ki so se na temo vinogradništva udeležili semptembrske razstave grozdja. Poleg tega bodo razobesiti Se razne vrste drevesnih in sadnih listov ter vej in pa sadežev. Danes je ogled razstave od 14.30 do 20.00, jutri pa od 10. do 17. ure. Pokrajinsko tajništvo SSk o procesu proti Samu Pahorju Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je vCeraj ugodno ocenilo sklep tržaškega kazenskega sodišCa, ki se je odločilo, da preda akte procesa proti Samu Pahorju kasacijskemu sodišču, kot sta to zahtevala obtoženCeva zagovornika, ker naj bi sedanja protislovenska politična klima lahko negativno vplivala na potek sodne obravnave. Slovenska skupnost z zaupanjem pričakuje nadaljnje odločitve sodnih organov, obenem pa z grenkobo ugotavlja, da se je vodilni tržaški politični razred odzval na zadnje protislovenske izpade z molkom. V svojem sporočilu pokrajinsko tajništvo SSk poziva demokratične sile, da reCejo “ne” politiki, ki je doslej prinesla Trstu samo gorje. Srečanje z argentinskim veleposlanikom Zunanje-trgovinska sekcija pri SDGZ v Trstu obvešča vse včlanjene operaterje, da organizira tržaška Trgovinska zbornica v četrtek, 12. novembra, zanimivo srečanje z argentinskim veleposlanikom Norbertom Vidalom. Ugledni diplomat se bo sestal ob 16.30 na sedežu Trgovinske zbornice s tržaškimi gospodarstveniki, ki so posebno zainteresirani za sodelovanje s to južnoameriško državo. Kdor je zainteresiran, se lahko obme na tajništvo SDGZ v Trstu (tel.: 040/362949) ati neposredno na pristojni urad Trgovinske zbornice. ij ■ TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / RAZPRAVA PREDAVANJE / O BARAG) Kdaj bo župan Staffieri šel v Koper ali Ljubljano? Liberalci ostro napadli slovenskega ministra Rupla Obujanje spominov V DSI je predaval o očetu Srečko Baraga (ml.) Polemike o Osimu, ki teh dneh polnijo stolpce tudi vsedržavnih Časopisov, razkrivajo nemoč tržaške stvarnosti ati vsaj njenega vodilnega razreda, da pogleda resnici v oCi in da se resno zamisli o svoji usodi. Ta stalni beg pred resnico, ki žal zaznamuje zadnja tržaška leta, je označeval tudi sejo tržaškega občinskega sveta, ki je bila posvečena tako imenovani "aferi Osimo" in ki je znova dokazala, da emotivne reakcije ne peljejo nikamor. Koristijo le tistim silam, ki svoje volilne uspehe gradijo na nevednosti, demagogiji in na retoriki, s katerimi pa se ne rešuje gospodarskih in drugih problemov. Za nekatere pa je očitno važnejše mlatenje prazne slame o tem, ali je Hrvaška zmagala ali izgubila vojno in ali je Rim spet "izdal” ali n6 Trst. V občinskem svetu pa ne sedijo sami nacionalisti in demagogi, ampak tudi ljudje, ki so prepričani, da se bo Trst, Ce bo vztrajal na tej poti, samo Se nadalje pogrezal v ekonomsko krizo. Nekateri od teh svetovalcev so v ponedeljkovi debati postaviti na glavo protiosimsko kampanjo in skušali dopovedati ostalim (in javnemu mnenju), da je vik in krik okrog Osima ne samo nepotreben, a tudi za mesto škodljiv. Svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina je prepričan, da je treba desnici in nacionalistom vzeti iz rok "osimsko orožje", vključno s toliko opevanim referendumom o industrijski coni, ki ga predlaga Lista za Trst. Dajmo temu ljudskemu glasovanju pozitivno in ustvarjalno razsežnost, je rekel Ghersina, in namesto industrijske cone, ki je nihče noCe, ustanovimo mednarodni Kraški park. Roberto Treu (Demokratična zveza) pa je bil mnenja, da bi z referendumom samo razsipali javni denar, ta pobuda pa bi bila tudi vsebinsko gledano povsem nepotrebna. Rim in Ljubljana morata kvalitetno preseči Osimo, seveda ob upoštevanju, da so meje nedotakljive. Kaj rabi, da župan hodi v Moskvo in da tam razglaša odprtost Trsta do Vzhoda, Ce potem ni bil Se nikoli v Ljubljani ali v Kopru, ki sta vendarle naša soseda? Demokratična zveza bo podpirala vse pobude v korist Italijanov, ki živijo v Sloveniji in Hrvaški, pričakuje pa tudi rešitev odprtih probemov Slovencev v Italiji. Antonino Cuffaro (SKP) je rekel, da je Osimski sporazum leta 1975 samo ratificiral Mirovni sorazum med Italijo in Jugoslavijo. Industrijska cona ■ (ZFIC) na tržaškem Krasu, s katero demagoško strašijo nekatere stranke, predstavlja lažni problem, s katerimi hoCejo nekateri krogi očitno prikrivati realne probleme tega mesta. Nova pogajanja med Italijo in Slovenijo so po mnenju Komunistične prenove dobrodošla, morajo pa izhajati iz perspektive utrditve medsebojnega sodelovanja. Cuffaro je izrazil zaskrbljenost nad usodo italijanske sku- pnosti na Hrvaškem, podobno kot Treu pa je tudi opozoril na položaj naše manjšine, ki jo nekateri spet hočejo postaviti v vlogo talca pri vseh teh dogajanjih. Skrajna desnica pa je našla zaveznika v liberalcu Sergiu Traunerju, ki je pozval Rim, naj v primeru "nadaljnje slovenske nepopustljivosti” postavi veto za vstop Slovenije v Evropsko skupnost. PLI je za spremembo morske meje v Tržaškem zalivu (Trauner ni omenil kopne), na muhi pa ima predvsem slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, Ceš da noCe nobene revizije Osimskih sporazumov. Sef slovenske diplomacije pa stalno izjavlja prav nasprotno, saj morata po njegovem Italija in Slovenija kvalitetno preseči Osimo ob dejstvu, da so meje nedotakljive. Za Severno ligo pa se problem Osima sploh ne postavlja, saj bodo v bodoči federalistični Evropi postopoma izginile državne meje. Prav je, da se pri oblikovanju novih sporazumov s sosedi Rim posvetuje tudi s Trstom in z njenimi komponentami. (S.T.) Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo spominski večer za Srečka Barago (st.), ki je bil v ključnih letih - od 1.1945 do 1948 - eden od glavnih pobudnikov pri ustanovitvi slovenskih šol na Tržaškem. O njem je spregovoril sin, ki živi v Avstraliji in je po skoraj petdesetih letih ponovno obiskal domovino Slovenijo ter obiskal tudi Trst, kjer je njegov oče opravil tako pomembno delo. Srečko Baraga (ml.) je podal svoje osebne spomine na tista leta. Dejal je, da je njegov oče prišel v Trst po naključju, saj je bil v tistem Času ravnatelj slovenske begunske gimnazije v Trevisu. Zaradi svoje dejavnosti za ustanovitev slovenskih šol na Tržaškem je bil deležen napadov z vseh strani in to tako zaradi nacionalnih kot ideoloških predsodkov. Kljub temu pa je vztrajal, je poudaril sin, saj je takoj doumel, za kako pomembno stvar gre. Njegova glavna dolžnost in skrb sta bila šola in šolstvo, ozrioma slovenska šola v Italiji. Leta 1948 se je SreCko Baraga (st.) odločil za emigracijo v Argentino, ker je menil, da je njegovo poslanstvo na teh tleh končano, je poudaril sin. Povedal je še, da je oCe vzel s sabo Srečko Baraga (ml.) tudi številne zelo zanimive dokumente iz tistega Časa. Prav bi bilo, da bi tudi na Tržaškem izvedeli za njihovo vsebino, je dejal. Večer se je zaključil z razgovorom med gostom in udeleženci. Prisotni so bili številni slovenski profesorji, ki so v obdobju po drugi vojni prisostvovali rojstvu slovenske šole. Pričevanje Srečka Barage (mlajšega) so .dopolnili še z osebnimi spomini, (hj) OPČINE / NEZANIMANJE TRŽAŠKE OBČINE ZA KRAŠKI TERITORIJ TRST / TE2AVE ZA KADILCE Predlog o samostojni občini na Krasu V teh dneh se ponovno govori o možnosti, da bi se kraški teritorij odcepil od tržaške občine in da bi se na tem področju oblikovalo novo upravno telo. Po vaseh se odvijajo sestanki, na katerih pobudniki obrazložujejo to svojo pobudo, ki je sicer kljub veliki shepsi na osnovi obstoječih zakonov izvedljiva. Sinoči se je o pobudi govorilo na PadriCah, danes bo o tem vprašanju govor v Gropadi, jutri v Trebčah, v petek na Opčinah, Proseku, pri Banih in Ferlugih, v soboto pa v Križu. Vsi sestanki se začenjajo ob 20. uri Na omenjenih sestankih se poleg tega zbirajo podpisi na peticiji, v kateri je zapisano, da okraji OpCine, Bani, Trebče, PadriCe, Gropada, Bazovica, Lonjer, Ferlugi, Prosek, Kontovel in Križ zaprošajo za ustanovitev nove občine v tržaški pokrajini, kot to sicer predvideva 11. člen zakona št. 142 z dne 8. junija 1992. V peticiji je še rečeno, da podpisani državljani zgoraj omenjenih okrajev ugotavljajo, da območje le-teh vasi tvori istorodno celoto po gospodarskih, kulturnih in naravnih značilnostih in da tržaška občinska uprava še ni pokazala pripravljenosti za rešitev številnih težav in da prebivalstvo s tega območja ne more zadostno vplivati na izbire in odločitve tržaške občinske uprave. Zato se obračajo na deželne oblasti na osnovi Členov 117 in 113 Ustave, 7. člena deželnega statuta in 11. člena zakona 142/90, da sprožijo potrebni postopek za ustanovitev nove občine v tržaški pokrajini, ki naj zajame zgoraj omenjene vasi. Pobudniki utemeljujejo svojo pobudo z ugotovitvijo, da prebivalstvo teh vasi ni pravilno zastopano v sedanji občinski upravi predvsem glede načrtovanja na teritoriju, urbanistike in pa kmetijstva. Ob tem dodajajo, da manjše občine lahko bolje skrbijo za razvoj teritorija. Ugotavljajo tudi, da je tržaška občina v vseh teh letih naredila zelo malo, Ce že ne prav nic za razvoj tega teritorija. O vprašanju je sicer že razpravljala tudi openska sekcija DSL. Anamarija Kalc ugotavlja, da so problemi, ki jih iznašajo pobudniki, resnični. Brezbrižnost občinske uprave do tega predela namreč presega vsako mero, zaradi Cesar sta možni dve rešitvi: ali občinska uprava resnično uresniči decentralizacijo in dodeli določene pristojnosti rajonskemu svetu, ali pa je ta pobuda povsem upravičena. Tudi predstavnik SSk, sicer svetovalec v rajonskem svetu David Zlobec ugotavlja, da je občinska uprava v dokajšnji meri brezbrižna do tega predela. Ob tem dodaja, da bi ne bilo nobenega problema, ko bi rajonski sveti imeli večje pristojnosti. Zaradi stavke zaloge tobaka hitro kopnijo Včeraj simbolično zasedli urade inšpektorata V naši deželi odpust grozi 361 uslužbencem Zaloge tobaka v trafikah hitro kopnijo zaradi stavke, ki so jo 8. oktobra proglasili uslužbenci državnega monopola. Zato sta se včeraj zveza lastnikov trafik ter združenje upravljalcev skladišč za prodajo artiklov monopola tudi v Trstu (kot povsod po Italiji) odločili za simbolično zasedbo uradov inšpektorata v znak solidarnosti z uslužbenci monopola in da bi opozorili vlado na sedanje težave. Po privatizaciji namreč grozi odpust šestim od 13 tisoC uslužbencev. V naši deželi bi mesto izgubilo 262 uslužbencev Tržaške maufakture in 19 na inšpektoratu, v Goriški manufakturi 50 in 30 pri inšpektoratu in v skladišču v Vidmu. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-779600, fax 040-772618 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 lir, finančni in legalni 120.00 lir, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 Lit - 40 Sit Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 Lit letna 276.000 Lit za Slovenijo: mesečna 1.200 Sit Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG UMOR NA KRASU / MOŠKI JE PRIZNAL PO VEČURNEM ZASLIŠANJU NA TR2AŽKI KVESTURI______________ Lepo limo Lubiana je zadavil njen dolgoletni delovni kolega Morilec, 52-letni Rinaldo Turisini, ni hotel uslišati zahtevi ženske, naj zapustita družini in zbežita skupaj. Umoril jo je, ker je začela žrtev histerično kričati v avtu V slabih 48 urah so preiskovalci odkrili morilca 40-letne Irme Lubiana Zuberti, ki so jo v nedeljo dopoldne našli mrtvo v njenem avtomobilu na kolovozu v bližini ceste Gabrovec-Sempolaj. Zensko je ubil 52-letni Rinaldo Turisini, rojen na Reki, a stanujoč v Trstu. Turisini je bil star znanec umorjenke: dokler je bila Lubianova zaposlena kot deželna uslužbenka, je bil njen delovni kolega. Umor je priznal med zaslišanjem na kvesturi v noči med ponedeljkom in torkom, ko je uvidel, da mu ni veC pomoči. Preiskovalcem, vodji letečega oddelka tržaške kvesture Carlu Loritu in namestniku javnega toži-ca Reinottiju, je moški podrobno opisal, zakaj in kako je umoril Irmo Lubiana. Preteklo soboto zjutraj je imel zmenek s svojo žrtvijo. Vse kaže, da se je lepa ženska, po mnenju sosedov vzorna družinska mati, noro zaljubila v Turisinija. Na dan umora naj bi - po morilčevih besedah -zahtevala, da z moškim zapustita družini (tudi Turisini je poročen in je družinski oCe) in odideta ter si ustvarita novo skupno življenje. Turisini naj bi jo hotel prepričati, da to ni mogoče, da se ne Čuti, da bi zapustil ženo in otroka, da noCe razbiti dveh družin. To naj bi tako pretreslo Irmo Lubiana, da je začela vpiti na ves glas. Moški se je zbal tega histeričnega izpada; najprej naj bi jo skušal pomiriti z besedami, nato pa naj bi jo prijel z rokama za vrat in zaCel stiskati tako močno in brez vsakega omahovanja, dokler je ni zadavil. Po umoru naj bi zbežal in skušal zakriti za sabo vsako sled. Po mnenju preiskovalcem naj bi se Turisini dejansko zavedel umora šele po tej svoji pretresljivi izpovedi. Namestnik javnega tožilca Reinotti je bil že v ponedeljek popoldne v svojem uradu nekaj ur zasliševal morilca. Preiskovalci so namreč po odkritju umora zaCeli s široko akcijo zaslišanj družinskih elanov umorjenke in njenih znancev. 2e v teku teh zaslišanj se je izkazalo, da ima eden od osumljencev, mož Irme Lubiana Dario Zuberti neizpodbitni alibi: potr- dili so ga njegovi najožji sorodniki, pri katerih je prebil sobotno dopoldne skupaj z -letnim sinom Alessiom. Med zaslišanji prijateljev in znancev umorjene ženske so preiskovalci postali pozorni na njenega bivšega delovnega kolego Rinalda Turisinija. Moški, ki stanuje v Ul. Romagna 113, je zaposlen kot geometer pri deželni upravi. Irmo Lubiana je poznal že veC let, poznanstvo pa se je nadaljevalo tudi potem, ko se je 40-letna ženska pred nedavnim upokojila. Turisini je v pone- deljek popoldne vztrajno zanikal, da bi bil vpleten v umor. Med zaslišanjem je tudi posegel sodni zdravnik Costantinides, ki naj bi kar na mestu odvzel osumljen kri, da bi jo primerjal s sragami strjene krvi, ki so jih nabrežinski karabinjerji odkrili v avtomobilu Irme Lubiana. Po popoldanskem zaslišanju so preiskovalci preverili Turisinijev alibi: izkazalo se je, da le-ta ni držal. Potem, ko so dobili zdravnikove krvne izvide, so agenti letečega oddelka ponovno poiskali osumljenca, in ga prepeljali na kvesturo. Potem ko je bil že zaključil svoj težki delovni dan, se je tudi Reinotti na vrat na nos javil na sedežu letečega oddelka in nadaljeval z zaslišanjem. Po dobrih treh urah vprašanj in vedno bolj kolebajočih odgovorov je Turisini klonil in priznal umor. Krvavi dogodek na Krasu je dobil tako svoj epilog. Kljub odkritju morilca pa se preiskava nadaljuje, saj morajo preiskovalci preveriti še nekaj indicov, da bi dobili popolno sliko te žalostne tragedije strasti. TRST Sreda, 11. novembra 1992 KONCERTI / V PETEK V KULTURNEM DOMU V TRSTU Merku - Kogoj na koncertu GM Na otvoritvenem koncertu letošnje abonmajske sezone tržaške Glasbene matice bo v petek, 13. novembra nastopil simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Marka Letonje. Program napoveduje dve briljantni orkestrski umetnini, Beethovnovo Simfonijo št. 4 in simfonično pesnitev Richarda Straussa Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla, ter dve skladbi, za kateri vlada še posebej veliko pričakovanje. Domača harfistka Jasna Corrado Merlak bo solistka v znameniti Rodrigovi skladbi Concierto de Aranjuez, prvo tržaško izvedbo pa bo doživela orkestracija Petih Kogojevih Malenkosti, ki jo je za to priložnost dokončal Pavle Merku. O tem svojem delu pravi sam Merku: »Vezilo mlajšega skladatelja starejšemu, vzorniku, a tudi sodobniku, prijatelju, je udomačeno v glasbeni literaturi od naj starejših dob. Pahljača možnosti gre od verne instrumentacije ža barvno bogatejši ansambel preko premišljene priredbe z dodatkom bistvenih prvin oziroma razširitvijo oblikovanih struktur do parodij in izvirnih storitev “v duhu”, “v Skladatelj Pavle Merku slogu”, ipd. V tem primeru gre za prvo omenjenih možnosti, to je za golo instrumentaci j o klavirske predloge. Kogojevo glasbo sem spoznal in vzljubil vsaj 1. 1944, če že ne proti koncu 1. 1943. Ko so njegove klavirske “Malenkosti” izšle 1. 1964 pri edicijah Društva slovenskih skladateljev, sem se takoj navdušil zanje. Leta 1967 sem jih začel nekaj preorkestrira-ti (št. XVI, XVIII in XXI), a v načrtu sem imel še št. XX in XXII; naj mi bo dovoljeno zamolčati razloge, zaradi katerih sem sredi dela načrt opustil in Čakal petindvajset let na stoletnico skladatelje- ŠOLA / V OBČINI DEVIN NABREŽINA “Pojdimo skupaj« da se spoprijateljimo Netekmovalni pohod bo jutri pri Slivnem V občini Devin-Nabrežina bo v četrtek, !2. t.m., v sklopu projekta »Sola - Občina«, ustekmovalni pohod z nazivom »Pojdimo skupaj«, ob aktivni udeležbi vseh učencev vseh osnovnih in srednjih šol na občinskem ozemlju, z italijanskim in slovenskim učnim jezikom. Pobudo je sprožilo ter izdelalo učno osebje Srednje šole »c. de Marchesetti« v sodelovanju z občinskim Uradom za šolstvo. »Pojdimo skupaj« ni le pohod, saj združuje prvine navajanja na športno dejavnost in vzgojo, aktivne udeležbe slehernega učenca (kar je s priredbo navadnega tekmovanja oziroma turnirja težko uresničljivo), vzgoje k ekologiji in spoštovanju okolja, nenazadnje pa predstavlja tudi priložnost za boljše spoznavanje ozemlja, na katerem ti učenci živijo ter za ogled nekaterih njegovih zanimivejših krajev. Pohod je nastal tudi kot trenutek za srečanje med različnimi kulturnimi realnostmi, ki so tu prisotne ter kot sredstvo za uveljavitev kulture miru in sožitja. Poleg tega pa je že prodrl tudi predlog, da bi pobuda postala redna in stalna, neke vrste vsakoletno srečanje tu živeče šoloobvezne mladine, preko katerega skušajo mentorji uresničiti prizadevanja po navajanju k prijetnim občutkom skupinskega zahajanja v naravo ter netekmovalne .športne in motorične dejavnosti v naravnem okolju. Osrednji trenutek manifestacije bo nedvomno srečanje vseh udeležencev, ki se bo začelo ob 10. uri v dolini pri Gradišču pri Slivnem ob prisotnosti nekaterih predstavnikov krajevnih ustanov. Predvidena sta posega župana in odbornice za šolstvo, nakar se bo vse nadaljevalo po programu, ki so ga izdelali učitelji in vodnik ustanove Picea. Predvidene so različne aktivnosti glede na starostno stopnjo udeležencev. Pohod bodo sklenili pred 13. uro z vrnitvijo učencev na posamezne šolske sedeže. V primeru slabega vremena bo manifestacija preložena na četrtek, 19. novembra. Projekt »Sola Občina« je nastal z namenom, da sproži in vzppstavi niz pobud, preko katerih naj bi šolskim in predšolskim otrokom, ki živijo na občinskem ozemlju, približali krajevne problematike ter da bi se ustvarilo dejansko in trajno sodelovanje med Občino in šolskimi ustanovami, ki so prisotne na ozemlju Občine Devin-Nabrežina. vega rojstva, da sem načrt izpopolnil in ponudil izdelek v izvedbo. Moje navdušenje za Kogojevo glasbo se je v tem dolgem razdobju le stopnjevalo; stoletnica, ko smo Slovenci vsepovsod kar naenkrat izkazali čast velikanu iz Kanala, ki smo ga doslej v glavnem prezirali, mi je postala priložnost, da davni načrt končno izpopolnim. Pri orkestraciji sem se zvesto držal klavirske predloge: iz svoje malhe sem potegnil le orkestrske barve, ki so se mi zdele primerne, da Kogojeva glasba zaživi tudi v simfonični preobleki v koncertni dvorani. Delo Zeli biti le vezilo, le priznanje vzorniku, ki sem se mu zapisal skoraj pol stoletja pred to stoletnico in ki sem mu ostal vseskozi zvest občudovalec.« V« kričeče »začrtanem programu bomo v petek sledili, kot je zapisal Corrado Rojac ob predstavitvi koncerta, glasbeni ustvarjalnosti med našim in prejšnjim stoletjem in pretekli umetniško pot, ki jo pojem orkestra pričenja z Beethovnom in prek Straussa končuje v našem stoletju v Rodrigovi »spremljevalni »ali Merkujev! «barv-ni»različici. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1992/93 V petek, 13. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ulica Petronio 4 CONCIERTO DE ARANJUEZ za harfo ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE LJUBLJANA Solistka: Jasna Corrado-Merlak, harfa Dirigent: Marko Letonja Na sporedu: Beethoven, Kogoj, Rodrigo, Strauss Prodaja vstopnic in dvig abonmajev eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. ZAHVALA Glani zbora Jadran iz Milj se prisrčno zahvaljujemo pevcem zbora Slavec-Slovenec za sodelovanje ob 1. novembru. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Občine Trst v okviru niza VEČ GLASOV, ENO MESTO - SREČATI SE V TRSTU vabi na ROCKOMPOT koncert avtoske rock glasbe v sodelovanju z združenjem ANAGRUMBA nastopajo: kantavtor IVO TULL, skupini THE BLACKBIRDS in TAIGA Gledališče MIELA, v petek, 13. t.m., ob 20.30 TK GALERIJA Vas vabi DANES, 12. novembra, ob 17.30 DEZIDERIJ ŠVARA Za ciklus literarnih srečanj: slike Poezija Aleksija Pregarca KD IVAN GRBEC vabi na MARTINOVANJE danes, 11. novembra, ob 20. uri. Nastopil bo MePZ Primorsko iz MaCkolj. Vljudno vabljeni! ■s? erya 8. novembra 1942 sta si obljubila večno zvestobo Mira Strekelj in Francesco Guštin V cerkvi sv. Martina na Proseku sta obhajala 50-letnico poroke skupno s hčerjo Marino, sinom Francom, snaho Mercedes, vnuki Sergiom, Claudiom, Manuelo in drugimi sorodniki ter prijatelji. Aldo Nicolaj HAMLET V PIKANTNI OMAKI Režija Žarko Petan Jutri, 12. t.m., ob 16. uri - abonma Red I TPK SIRENA vabi elane in prijatelje na Koncert pevskega zbora VASILIJ MIRK ki bo v soboto, 14. t.m., ob 20. uri na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu 32. 13 OBVESTILA Ob priliki Martinovanja na Proseku bo danes, ob 16.45, v cerkvi sv. Martina na sporedu celovečerni koncert Trobilne skupine ric-manjske godbe. 40-LETNIKI s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca bodo v kratkem organizirali večerjo. Zainteresirani naj se javijo v večernih urah na tel. št. 225510. BRALNA ZNAČKA -Posvet o prenovi in organizaciji Bralne značke bo v petek, 13. t. m., ob 15. uri na OS France Bevk na Opčinah. Za Zvezo bralnih značk Slovenije bodo sodelovali Igor Longyka, Jože Zupan, Miha Mohor, Manca Perko. Posvet je namenjen vsem učiteljem in profesorjem, ki se ukvarjajo z mentorstvom za bralno značko. Množično vabljeni! GLASBENA MATICA obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. Med najvišjimi donosi na tržišču ■ Možnost odbitka pri davkih ■ Maksimalna prilagodljivost To se nekatere značilnosti zavarovanja Nov način varčevanja z zavarovanjem Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji NORICUM VITA v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 v Gorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360 M NORICUM VITA Priznano komercialno podjetje, aktivno v distribuciji tehničnih proizvodov in opreme, išče PRODAJALCA za svojo trgovsko mrežo. Idealni kandidat je diplomiranec, prost vojaških obveznosti, čigar starost ne presega 26 let, z dobrim znanjem angleškega jezika in komunikativnostjo kot značajsko potezo v medčloveških odnosih. Zaželeni sta dinamičnost in avtonomnost ter pripravljenost na pogosta potovanja. Za predhodne kontakte je zadolženo podjetje KORP EUROPA, ki jamči za največjo diskretnost. Zainteresirani naj pošljejo podrobni kurikulum na naslov K lušom... Ul. Geppa 9 - 34132 TRST S IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA vabi na izlet v Passariano - Vilo Manin na ogled razstave evropskih dragocenosti »Ori e tesori d’Europa«, v torek, 24..t. m.. Vpisovanje do 20. t. m. v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu, kjer boste dobili potrebna navodila. a ŠOLSKE VESTI OS Marica Gregorič Stepančič pri Sv. Ani sporoča, da se bo pričel tečaj slovenskega jezika za odrasle danes, 11. t.m., ob 18. uri. _____________KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Arma letale 3« r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 "Anni novanta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica ih Massimo Boldi. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Prosciutto, pro-sciutto«, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli. NAZIONALE I -15.45, 17.50, 20.00, 22.15 "Pomodori verdi fritti alla fermata del treno“, i. Katty Bates, Jessica rfandy. NAZIONALE II -15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Basic instinct«, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone. NAZIONALE III -15.45, 22.15 «A.A.A. Giochi innaturali cerca-si»., porn., prepove'dan mladini pod 18. letom. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.00, 22.15 «Doppia persona-lita« , r. Brian de Palma, i. J. Lithhgovv, L. Davidovich. GRATTACIELO 18.00, 20.00, 22.00 «Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrovv. MIGNON - 17.00, 19.30, 22.00 «La citta della gioia«, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 «Caldi e bagnati», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 «Giochi di potere«, i. Harrison Ford. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 «Indocina«, i. C. Denevue. ALCIONE - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Vita da boheme«, i. Matti Pellonpaa, Andre VVilms. RADIO - 15.30, 21.30 «Le orge delle ragazze d’oro«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 11. novembra 1992 MARTIN Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 16.39 -Dolžina dneva 9.40 -Luna vzide ob 17.13 in zatone ob 8.09 Jutri, ČETRTEK, 12. novembra 1992 JOZAFAT PLIMOVANJE DANES: ob 3.05 najnižja - 18cm, ob 9.03 najviSja 54 cm, ob 15.59 najnižja -64 cm, ob 22.31 najvišja 30 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1023,1 mb pada, brezvetrje vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulio Centis, Sharon Catania, Marco Antonini, Lisa Piccolo, Mauro Pecalli, Samantha Angelillo, Matteo Mancuso. UMRLI SO: 41-letna Rosanna Donati, 51-letni Raffeale Frezza, 77-letna Angela Borelli, 82-letna Anna Reggente, 84-letna Maria Savarin, 79-letna Armida Coloni por. Sartori. ‘ I LEKARNE Od ponedeljka, 9. do nedelje, 15. novembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto, 1 (tel.308982), Ul. T. Vecellio, 24 (tel. 633050), Lurigomare Venezia, 3 (Milje) (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15,, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (tel. 639042) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. .ure in praznična od 8. do 20. ure. a PRIREDITVE SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Na ogled je fotografska razstava ”2e 500 let... Človekove pravice domorodcev ob 500-let-nici odkritja Amerik". Ogledi ob delavnikih od 16. do 19. ure do 17. t. m. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. KD ROVTE- KOLONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi v soboto, 14. t.m., na MARTINOVANJE Praznovali bomo s primerno večerjo in pristno domačo glasbo. Začetek ob 19. uri. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec priredi v nedeljo, 15. t.m., ob 17.30 v srenjski hiši MARTINOVANJE. Sodelujejo MPZ Ivan Panger iz Kort pri Izoli, MePZ Slavec-Slovenec in Veseli godci. Pokušnja novega domačega vina. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 14. t.m., ob 18.30 na srečanje , ki ga bosta vodila predstavnika judovske skupnosti iz Trsta Filip Fischer in Nathan, VVeisenfeld. Govorila bosta o JUDOVSKI SKUPNOSTI V TRSTU IN O POJAVIH ANTISEMITIZMA V EVROPI. SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi na ogled veseloigre s petjem “Rendez-vous“ v izvedbi Mladinskega dramskega odseka PD Standrež v nedeljo, 15. t.m., ob 18. uri v restavraciji Urdih v Mavhinjah. H ČESTITKE Danes praznuje rojstni dan draga MILKA PERČIČ. Se na mnoga zdrava, srečna in nasmejana leta, ji voščijo sestri Anica in Ivanka, nečakinje Marta, Neva in Silva ter nečak Igor. Pridružujejo se tudi sestrična Danica in Pepi Simoneta ter vsi, ki jo imajo radi. MALI OGLASI EKONOMIST Mirko Rupel obvešča, da je zopet na razpolago vsem obiskovalcem knjižnice NSK v Trstu. NUDIM lekcije iz angleščine. Tel. 225124. IŠČEMO knjigo vodjo/inj o z izkušnjami na področju računovodja. Telefonirati na St. 813267 ali 820222. RABLJENO spalnico iščem v okolici Gorice. Plačilo po dogovoru. Tel. 884077. OB SV. MARTINU je Godbeno društvo Prosek odprlo osmico Se danes, 11. t.m., v Soščevi hiši na Proseku. OSMICA v Ivanjem Gradu pri Tavčarju nudi do 15. novembra domače klobase, kraški pršut , teran in belo vino. MLADA a izkušena gospa išče delo pri družinah za nekaj ur tedensko.. Telefonirajte zvečer na št. 003867/65685. DANES , ob sv. Martinu, je odprta osmi-ca pri Puntarjevih na Proseku. OSMICA je v.Dolini pri Mariu Žagarju. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872. OSMICA je odprl Jožko Colja, Samatoca PRODAM pletilni stroj, superavtomatičen defendi brother model KM 2000, kompleten s skedami, malo rabljen, za 700.000 lir po dogovoru. Tel. od 18. do 20. ure na.št. 228903 PRODAM audi 100 -CD5, letnik 81, v odličnem stanju, 3.500.000 lir z garancijo. Tel. v uradnih urah na št. 395090. PRISPEVKI V spomin na drage starše in sorodnike darujeta Vlasta in Armido Ukmar 100.000 lir za Rdeči, križ Slovenije, za pomoč otrokom iz BiH. V spomin na Marto Mahnič, mamo dr. Zdravka Bisina, darujeta Vlasta in Armido 50.000 lir za Rdeči križ Slovenije, za pomoč otrokom iz BiH. V spomin na drago Niko Vouk daruje Saša Smotlak z družino 50.000 lir za otroški pevski zbor Fran Venturini. 'Namesto cvetja na grob Emila Cibica darujeta Lojzka in Mario Badalič 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB na Proseku in 50.000 lir za KD Prosek Konto vel. Ob polaganju vencev pred spomenikoma padlih v NOB na Proseku in Kontovelu darujeta Pepi Sjoka 10.000 lir in N.N. 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel. 6. novembra nas je zapustila naša draga Slava Gerželj vd. Mislej Žalostno vest sporočajo neutolažljivi hči Sonja, zet Giorgio, vnuka Andrea in Marco ter brat Rudi z Maro. Zahvaljujemo se vsem , ki so se udeležili žalnega obreda in kakorkoli sočustvovali z nami. Prosek, Milan, 11. novembra 1992 Sočutvujemo z Edijem in Jadranko Uča, Aleksander in Patricija GORICA Sreda, 11. novembra 1992 KRATKE Posvet o samoodloCanju narodov ter varstvu manjšin Mednarodni institut za juridicno-ekonomska vprašanja (IGES) prireja ob koncu tedna, v sodelovanju z mednarodnim institutom za človekove pravice, institutom INTMAN in SKGZ dvodnevno posvetovanje o samoodloCanju narodov ter o varstvu manjšin. Posvetovanje bo v petek, 13.t.m., in soboto, 14. t.m., v dvorani Palače hotela. Predavali bodo strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške, Turčije in Cipra ter seveda iz Italije.Pobudo sta gmotno podprli Kmečka banka in GRUP - podružnica v Gorici. Delegaciji PSI in PLI o smereh razvoja Gorice Pred kratkim sta se sestali občinski vodstvi liberalne in socialistične stranke. Delegaciji sta vodila tajnika Decolle in Gruntar, pogovora pa sta se udeležila tudi načelnika svetovalskih skupin Graniti Majo in Zucalli.Obravnavili sta splošni politični položaj in še posebej gospodarska vprašanja.Delegaciji sta ugotovili, da je kljub prizadevanjem raznih ustanov, ki so pristojne za uravnavanje gospodarskega in splošnega razvoja, , v zadnjem času občutiti znake gospodarske krize. Izhod bo mogoč le z jasnim načrtom za prihodnje. Kaj narediti za izboljšanje stanja? Delegaciji menita, da je nujno sklicanje programske konference, v politično-upravnem vidiku pa globalna revizija urbanističnega-načrta Gorice. Delne rešitve v tem trenutku niso sprejemljive. Pri pripravi novega urbanističnega načrta naj bi se upoštevali predlogi in mnenja širše skupine tehnikov in gospodarstvenikov, kakor tudi razvojne smernice sosednje Nove Gorice. Slikar Renzo Moreu v galeriji Katoliške knjigarne V galeriji Katoliške knjigarne na* Travniku bodo danes ob* 17.30 odprli razstavo slikarskih del Renza Moreua. Razstava sodi v sklop prireditev "Umetnost v duhu solidarnosti in miru”. Gre za pobudo, s katero organizator Svet slovenskih organizacij v sodelovanju z goriškim solidarnostnim odborom in agencijo založbe Mondadori za Gorico in Trst želi opozoriti na velike stiske in potrebe tisočev beguncev v Sloveniji in na Hrvaškem, zlasti mater in otrok, ki so zbežali pred grozotami vojne. Renzo Moreu se je rodil v Ronkah, študiral pa je v Opatiji in na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Za sabo ima bogato razstavno dejavnost. Razstava v Katoliški knjigami bo na ogled do 6. decembra. Francesco Ientile edini kandidat za mesto občanovega pravobranilca Goriški župan Erminio Tiizzi je na predsi-nočnji seji občinskega sveta uradno sporočil svetovalcem, da je bila doslej za izvolitev državljanovega pravobranilca pri Občini Gorica bila predložena ena sama kandidatura. Kot smo napovedali pred dnevi je kandidat Francesco Ientile, upokojeni občinski funkcionar. Njegovo ime so predlagali svetovalci nekaterih večinskih strank. Predvidoma se bo občinski svet sestal za izvolitev pravobranilca 23. novembra. Občinskim svetovalcem se bo za to priložnost pridružilo deset predstavnikov rajonskih svetov. Pojasnilo postne uprave Pokrajinsko ravnateljstvo poštne uprave sporoča, da je pristojno ministrstvo pojasnilo, da poštni uradi niso dolžni izdajati potrdil o prejetih obrazcih, ki bodo služili davčni upravi za pregled nad uporabniki električne energije. Kakor znano morajo uporabniki obrazec, ki ga v teh dneh prejemajo skupaj z računi za porabo elektrike, izpolniti do 15. decembra in ga nato izročiti na pošti. Problem izdaje potrdil so nekateri postavili zaradi vprašanja odgovornosti v primeru, da bi se obrazci izgubili. Toda pošta navaja, da gre za običajne postne pošiljke in zato ni predvidena izdaja potrdil. GORICA / OBČINSKI SVET Dokončna odpoved gradnji obvoznice Denar naj bi uporabili za ureditev vhodov v mesto Goriški občinski svet je prejšnjo noč končno zapisal najbrž zadnjo besedo v dolgoletni aferi okrog zahodne obvoznice, ki je bila predvidena na levem bregu Soče tik pod Štandrežem.iPo dolgih letih političnih bitk med občinsko upravo in vse številnejšo transverzalno opozicijo so naposled prevladali nasprotniki obvoznice: občinski svet je z veliko večino glasov odobril sklep, ki pompni dokončno odpoved gradnji. Namesto ceste naj bi z že dodeljenim denarjem uredili na novo vstopa v mesto tako z Ločniškega mostu kot tudi na vozlišču na Tržaški ulici. Občinski svet sicer o tem ni sprejel dokončne odločitve, saj je tudi ne more, ker razpolaga s finansiranjem deželna uprava. Odobril je le poziv Deželi (s katero pa so predhodno že dosegli dogovor o •tem), naj ustavi postopek za zakup del in naj obstoječe finansiranje uporabi za druge posege. Načrt zanje naj bi pripravila kar občina, ki naj bi v ta namen podpisala pogodbo z Deželo. Tako je smisel odločitve pojasnil odbornik za urbanistiko Cappella, ki je priznal, da obstaja s tem v zvezi problem: gre za podjetje Cosma, ki je že dobilo v zakup dela in ki bi utegnilo terjati odškodnino, če se načrt ne bo izvajal. Sicer pa to ni problem občinske temveč deželne uprave, je menil odbornik. O vprašanju, ki že toliko let buri duhove, se je seveda razvila spet dolga razprava. Nasprotniki obvoznice so izrazili zadovoljstvo zaradi rešitve, ki da pomeni zmago zdrave pameti nad vztrajanjem pri napačnih izbirah. Bivši odbornik Fornasir, ki je prišel v navzkriž s KD (stranko, ki ji še vedno pripada) prav zaradi obvoznice in nekaterih drugih javnih del, je obnovil dolgoletni boj proti temu nepotrebnemu načrtu, kot ga * je označil. Postavil je tudi vprašanje, kdo bo plačal politični in finančni račun za dolgoletno zamudo in potrato javnega denarja. Morali bi ga dosedanji upravitelji, je dejal, najbrž pa ga ne bo nihče. Fornasirju je takoj odgovoril bivši župan Scarano, ki se je vehementno zagovarjal, češ da je on vedno ravnal v skladu z odločitvami lastne stranke, upravne večine j,n občinskega sveta. Scarano je kljub vsemu men.il, da je obvoznica še vedno koristna in potrebna. Svetovalce je posvaril Vhod v mesto iz Ločnika (foto Studio Reportage) pred nevarnostjo, da bi s preusmeritvijo denarja k gradnji drugačnih objektov ne zagrešili upravni prekršek, saj je bilo finansiranje v odloku iz leta 1978 izrecno dodeljeno za obvoznico. Ta nevarnost ni prepričala večine svetovalcev, saj so se Busolini in Bratina (DSL), Špacapan (SSk), Genovese (Zel. sonce), Obit in Marchi (KD) ter mnogi drugi izrekli za odobritev sklepa in dokončno črtanje obvoznice s seznama jav-. nih del. Proti obvoznici, a tudi proti sklepu sta bila predstavnika zelenih golobice, kot je pojasnil Fiorelli, socialista Pini in Zucalli pa sta se skupaj z dvema misovcema vzdržala, ker sta kot Scarano (ki se ni udeležil glasovanja) še prepričana, da bi morali graditi obvoznico. OSIMO / MEŠANA INDUSTRIJSKA CONA Gorica se ponuja za osimsko cono Župan Tuzzi potrdil zanimanje občinske uprave za realizacijo na območju Mirna V trenutku, ko se desničarske sile v Trstu spet zaganjajo proti osimskim sporazumom, se v Gorici utrjuje povsem nasprtno politično stališče. Goriški upravitelji sicer trdijo, da je treba sporazume po 17 letih od podpisa temeljito preveriti, da je treba tudi preveriti, kaj sta ena in druga stran doslej uresničili, vendar priznavajo, da je Slovenija povsem legitimno prevzela nasledstvo nekdanje Jugoslavije in da je treba sporazume prilagoditi ne pa jih zavreči. Pri tem se sploh ne postavlja vprašanje meja, postavlja pa se vprašanje realizacije mešane industrijske cone na meji in sicer s povsem drugačnim predznakom, kot se postavlja v Trstu. Medtem ko tam zavračajo cono, se pri nas množi število upraviteljev, ki javno izjavljajo, naj bi cono uresničili prav na Goriškem. Tako zamisel je že pred časom zagovarjal predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacqua, z velikim odmevom pa ga je nato javno postavil na občnem zboru Zveze indu-strijcev goriški podžupan Mario Del Ben, ki se je odločno distanciral od tržaških nacionalistov in je predlagal v razmislek-možnost gradnje indu- GABRJE / V ZNAMENJU TRADICIJE V Gabrjah so prijetno praznovali sv. Martina Blagoslovu kmetijskih pridelkov in nastopu zbora sledilo veliko krajanov in gostov od drugod Malokateri svetnik si je v očeh preprostih ljudi pridobil tolikšno čast kakor sv. Martin. V koledarju je ime svetnika, za katerega pravijo, da je bil najprej rimski vojak, potem pa vnet zagovornik krščanske vere in ZVEZA KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA (ob 40-letnici skladateljeve smrti) Vinko Vodopivec: SRCE IN DENAR Spevoigra za soliste, igralce , balet, zbor in orkester BESEDILO Filip TerCelj, in Marij Cuk, ODRSKA PREDELAVA: Aleksij Pregare, ORKESTRACIJA Hilarij Lavrenčič, Nastopajo: Minka - Alenka Slokar, Janko - Dušan Kobal, Roza - Franka Žgavec, Jernač - Božidar Tabaj, Cene - Kazimir Černič, Slogarca - Majda Zavadlal, Učiteljica- Snežiča Černič, Kralj - Marko Černič, Soseda - Daniela Puia. NASTOPAJO SE: Ana Černič, Jan Leopold, Fabjan Sfiligoj. SODELUJEJO: mešani, moški in ženski zbor, operetni orkester in ritmična skupina. Režija Aleksij Pregare, dirigent Hilarij Lavrenčič Scena Hijacint Jussa, kostumi Tatjana Kosič, ritmika Barbara Piccoio, luči Niko Klanjšček in Branka Terčič, asistent režije Anka Černič, scenski asistent Stanko Ferfolja, korepetitor Lucija Lavrenčič, realizacija scene Mario Leopoii in Alojz Maraž, tehnični asistent Marija Cevdek, suflerka Marinka Leban. V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI, PONOVITVI V ČETRTEK, 12. NOVEMBRA OB 20.30 Prodaja vstopnic v Katoliški knjigarni v Gorici zaščitnik revnih, zabeleženo danes, praznovanje pa se je začelo če ob koncu prejšnjega tedna, nadaljevalo pa se bo v prihodnjih dneh. Ob Martinu se po ljudskem izročilu konča delo na polju, v kleteh se mošt spremeni v vino, treba je poravnati dolgove in druge obveznosti, in, če kaj ostane, praznovati v družinskem in prijateljskem krogu. Zvesti tradiciji so v nedeljo priredili martinovanje v Gabrjah na pobudo KD Skala in lovske družine Gabrje. Pripravili so bogato okrašen voz s kmetijskimi pridelki, ki jih je blagoslovil novi župnik g. Žerjal, pevci zbora Skala so zapeli, sledila je lepa družabnost ob okusnem lovskem golažu in kozarcu domačega. Prihodnjo nedeljo bodo podobne prireditve v Sovodnjah, Rupi, Standrežu in številnih drugih krajih. Na trgu v Gabrjah GORICA / OBČNI ZBOR SKGZ Usklajevanje dela v športu in v kulturi V Gorici bo 21. t.m. prvi pokrajinski občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. V okviru priprav na ta dogodek, so se v zadnjih nekaj tednih zvrstila na Vrhu, v Gorici, Doberdobu in Podgori srečanja s predstavniki v zvezo včlanjenih društev, s posamezniki, ki so aktivno angažirani v sklopu manjšinjskih društev in organizacij. Na omenjenih srečanjih je bil govor predvsem o novi vlogi zveze, o boljšem povezovanju in usklajevanju med zvezo in članicami, o novi kakovosti dela. V okviru priprav na bližajoči se "občni zbor SKGZ za Goriško sodi tudi nedavno srečanje med predstavniki pokrajinskih vodstev ZSKD za Goriško in ZSSDI. Predsednika zvez, Rudi Pavšič (ZSKD) in Marko Lutman (ZSSDI) sta poudarila potrebo, da se v okviru reorganizacije in. modernizacije delovanja SKGZ uskladi tudi delo društev, ki delujejo na kulturnem in športnem področju. Gre za vprašanje mladih, za njihovo večje vključevanje in tudi za prepletanje zanimanja, oziroma delovanja. Poiskati bi bilo treba takšne rešitve, ki bi do danes večkrat ločena interesna svetova, kulturo in šport, približale in povezale. Dobrodošlo bi bilo seveda tudi sodelovanje drugih organizacij in sredin, ki se ukvarjajo z mladino. Predstavniki ZSKD in ZSSDI so se na srečanju domenili o nekaterih skupnih pobudah, ki naj bi obenem pomenile začetek zbliževanja, oziroma usklajevanja. Tako bosta organizaciji sodelovali pri pripravi informacijskega srečanja s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti iz Pirana, sodelovali bosta nadalje pri pobudah za pomoč beguncem v Sloveniji pa tudi pri izdajanju Informativnega biltena. Erminio Tuzzi sirijske cone vzdolž mejnega pasu nekje med Vrtojbo in Mirnom. O tem je bil govor tudi predsinoči v goriškem občinskem svetu, kjer je župan Erminio Tuzzi podprl Del Benove izjave in povedal, da v glavnem odražajo usmeritev občinske uprave. Zupan je sicer bil nekoliko previdnejši in je dejal, da bo še treba preveriti, kaj se pravzaprav da uresničiti na Goriškem. Morebitna prosta cona bi lahko prišla v poštev po potrebni poglobitvi in seveda v dogovoru s slovenskimi RAZNA OBVESTILA Zaradi praznovanja sv. Martina, bodo občinski uradi v Doberdobu danes zaprti. . Društvo krvodajalcev v Doberdobu vabi udeležence junijskega izleta v Pariz, na družabnost, 14. t.m. ob 19. uri, na sedež KD* Jezero. Predvajali bodo filme o izletu. PSD Naš Prapor priredi v soboto, 14. novembra, martinovanje na agri-turizmu Radikon. Rezervacije sprejema Anica Primožič tel. 34623. KD Kras Dol-Poljane prireja 14. t.m. ob 20. uri martinovanje pri Miljotu v Dolu. Za informacije in prijave tel. 78162. KD Oton Zupančič priredi v soboto, 14. t.m., martinovanje. Informacije in prijave pri Bredi, tel. 0481-21317 ob mi kosila. Slovensko planinsko društvo Gorica naproša udeležence martinovanja, 15. novembra na Lokvah, da se zberejo do 16.ure. Kinoatelje, Slori in Kulturni dom vabijo na integracijski tečaj slovenskega jezika za vse, ki aktivno obvladajo slovenski dialekt ali pogovorni jezik, radi pa bi se naučili pravilnega pisanja in izražanja. Prijave v knjižnici Damir Feigel, Ul. della Croce 3, tel. 531733. oblastmi. Vsekakor pa gre razmišljanje goriških upraviteljev v to smer. O tem je isti dan Tuzzi govoril tudi na srečanju med predstavniki KD in SSk s predsedniškim kandidatom slovenskih krščanskih demokratov Ivanom Bizjakom, ki je skupaj z Lojzetom Peterletom bil na predvolilnem obisku na Primorskem. Tuzzijevim izjavam se je v občinskem svetu pridružila še ena pobuda, ki gre v isto smer. Socialist Pini in skupina drugih svetovalcev - med podpisniki so predstavniki PSI, DSL, SSk, PSDI, PRI, PLI ter en neodvisen - so predložili osnutek resolucije o tem vprašanju. Izhajajoč iz ugotovitev o težki gospodarski krizi, o zmanjševanu investicij tudi zaradi krčenja državnih in deželnih podpor, o konkurenci s strani Slovenije in ne nazadnje upoštevajoč stališča tržaškega župana za referendum o osimski prosti coni se podpisniki zavzemajo za to, da bi goriška občinska uprava predlagala italijanski vladi, naj se mešana industrijska cona realizira na obmejnem pasu v bližini Mirna. Zupan je vzel na znanje predlog in napovedal, da ga bo dan na dnevni red prihodnje seje občinskega sveta. PRISPEVKI A.S. daruje 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Podgori. Ob 8. obletnici smrti očeta Andreja Križmana daruje sin z družino 50 tisoč lir za center Danica na Vrhu. KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 “Inserzioni pericolose”. CORSO 17.30-22.00 «Anni 90«. VERDI 17.30-22.00 «Arma letale 3«. TRŽIČ COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30 - 22.00 "Corpo grosso” . Prep. mladini pod 18. letom. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’ UDINE Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE ul. Fratelli Rosselli, 23 - tel. 410340. POGREBI Danes ob 12.uri Emma Compare vdova Pighin, iz Palmanove na glavno pokopališče. Vrednost Volva 460 STRNJENE VERZIJE VELIKEGA VOLVA. TUDI V CENAH 22.900.000 lir 25.800.000 lir 28.900.000 lir 1600 Z VBRIZGOM, 83 KM, serijsko: servokrmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip. 1700 Z VBRIZGOM, 102 KM, serijsko: klima sistem, servo krmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip 2000 Z VBRIZGOM, 110 KM serijsko: klima sistem, servo krmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip, kolesa iz zlitine, električni zunanji ogledali z gretjem, meglenke, prilagodljiv volan. 31.600.000 lir 1700 TURBO, 122 KM, serijsko: z ABS, klima sistem, servo krmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip, kolesa iz zlitine, električni zunanji ogledali z gretjem, meglenke prilagodljiv volan. imajo trostezni katalizator in Sondo Lambdo. Cena pomeni »Ključi v roke« z davkom IVA. VOLVO Kakovost in varnost ZASTOPSTVO CRALI PIETRO GORICA - Ul. lila Armata 180 - Tel. (0481) 21721 - 21073 TRGOVINA BA VCON obvešča cenjene odjemalce, da se je preselila v nove prostore v isti ulici od št. 12 na št. 30 Gorica - Ul. Carducci 30 Tel. 0481-31662 SV. MARTIN Sreda, 11. novembra 1992 17 PROSEK / V ZNAMENJU DOLGOLETNE TRADICIJE KRAŠKE VASI Martinovanje na Proseku je eden najbolj priljubljenih in najsta-rejsih praznikov na Tržaškem, eden tistih, ki je skozi dolga leta ohranil veliko svojih obredov, začenši s cerkvenimi, sejemskimi, kakor tudi zabavnimi in razvedrilnimi prireditvami. Na ta dan praznujejo svojega patrona in zavetnika sv. Martina, kateremu je posvečena (nekoč edina) cerkev na Proseku,«ta nova«, ki stoji že 350 let sredi vasi. Praznovanje se je začelo letos v nedeljo, 8. ko so spet odprli prepleskano in obnovljeno cerkev posvečeno sv. Martinu s slovesno mašo in obiskom škofovega vikarja ter nastopom pritrkovalcev iz Ricmanj v cerkvi. Prihodnjo nedeljo bo po ljudski navadi« obnašanj e sv. Martina« to je vaška častitev patrona. Program praznovanje je tudi letos kot po tradiciji. V dopoldanskih urah je prašičji sejem v Devinščini pri Dqlenjčevih. Kupci pujsov, koz in ovc prihajajo na Prosek iz vse okolice. Za sv. Martina je tudi zrelo novo vino. Vinska kapljica je gotovo pripomogla, da se je martinovanje tako utrdilo v ljudskih navadah in je med* današnjimi prazniki eden izmed najbolj občutenih. Letos so v Soščevi hiši, na sedežu godbe, odprli osmico že v soboto.Proseške žene so po stari navadi, pripravile zetje in klobase ter«fancle z dušo«, to so fancli s slanim sardonom v sredi,«ki pomagajo piti«. Po vaških ulicah so postavili stojnice s sladkarijami in raznovrstnim blagpm, kakor pač ob vsakem sejmu, na trgu pa lunapark. Se ena osmica je odprta na sedežu Primorja in na koncu, za stare in mlade, še ples v Kulturnem domu. Med ljudmi smo malo poizvedli, kaj mislijo o martinovanju, zakaj prihajajo na Prosek? Mlad mož nam je povedal, da že 15 let redno prihaja 11. novembra na martinovanje, ker je to postala že tradicija za vso slovensko mladino v zamejstvu. Na martinovarfju srečaš znance, ki jih že dolgo nisi videl. Sprehajaš se po vasi, pokramljaš z znanci, se ustaviš v baru, gostilni ali osmici in ob dobri kapljici pozabiš na mraz, ki ob tem času pritisne. Ce je vreme milo, pravijo, da je poletje sv. Martina, toda že precej Foto Magajna let ni bilo vreme posebno prihaja mnogo Tržačanov zahajali na martinovanje, milo. Sicer pa moraš1 na italijanskega porekla, 'Povzpeli so se iz Trsta to računati že vnaprej, kljub temu pa so z«biročem«. Tudi dež in mraz pa ne Slovenci v večini. Ded Podatke o prazniku skalita prazničnega mu je pravil, da so že in intervjuje zbrala vzdušja. Na Prosek njegovi strarši redno Bojana Don Društvena gostilna na Kontovelu domače vino z divjačino ■ Kontovel 152 Tel. 225168 RIBARNICA Chiattl Nicola PROSEK 1 Telefon 225225 Foto Magajna PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BUKAVEC PROSEK Tel. 225220 GOSTILNA ”LUXA” domača kuhinja, ribje specialitete Prosek 539 Tel.225398 GOSTILNA PIZZERIA PRI 9. SESTRAH RINO in SILVANA PROSEK 167 Tel. 225146 cvetličarna NADJA Prosek 131 Telefon 225450 foto SEDMAK PROSEK 131 - Tel. 225394 se priporoča! PROSEK 162 Tel. 225160 POHIŠTVO Nudimo najboljše za opremo stanovanj Novi center kuhinj SCAVOLINI DRŽAVNA CESTA 202 ODCEP PRI PROSEKU TRST - Telefon 225498 Vas vabi na ogled razstave pri Proseku ob travniku jelenov EDIL-PORFIDI TRENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN • porfidi • peščenci e prstne cementne plošče • samovezni tlakovalci e kamnite zunanje stenske obloge - bunje ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044-225822 FifO ALDO COLJA ELEKTRO GOSPODINJSKI STROJI RADIOAPARATI AVTORADIO KONTOVEL 134 - TEL'. 225471 Društvena gostilna na Proseku Upravitelj Martin P. in Lilijana J. PROSEK 280 -Tel. 225039 se priporoča cenjenim gostom PRVOVRSTNE DOMAČE JEDl’ IN DOMAČA VINA LEPA DVORANA PROSTOREN VRT V SREDISCU VASI * BAR * SLADOLED * POSLOVALNICA TOTOCALCIO TOTI P - ENALOTTO PROSEK 140 TEL 225286 JT otem, ko se je posvetil celo življenje delu, ima vsakdo pravico do zasluženega počitka, novega brezskrbnega življenja in novih interesov. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Vam pomaga zaživeti ta trenutek z novim paketom storitev AURA, izrecno namenjenim reševanju zdravstvenih problemov (brezplačni specialistični pregledi ali brezplačna dostava zdravil) ali vsakdanjih problemov na domu (brezplačno delo kovaCa, električarja, vodovodnega inštalaterja) in ki nudi Se celo vrsto ugodnosti. • Paket AURA je namenjen vsen tistim, ki bodo nakazali pokojnino na raCun TRŽAŠKI KREDITNI BANKI. Osebje banke je na razpolago za vsakršno pojasnilo v zvezi z novo pobudo AURA in vsemi ostalimi storitvami, ki so strankam na voljo. Atiia Filo diretto DrTR/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKd tržaška kreditna banka TRST - Ul. Filzi, 10 - Tel. 040/6700341 ■ DOMJO - Tel. 040/831131 ■ Rojan - Tel. 040/411611 Brez skrbi. 18 Sreda, 11. novembra 1992 ŠPORT ODBOJKA KOŠARKA / V DRŽAVNEM MLADINSKEM PRVENSTVU Pri mladinkah Koimpex in Bor Friulexport še neporažena CUS - KOIMPEX 1:3 (15:11, 5:15, 0:15, 2:15) KOPIMPEX: Brišnik, Ciocchi, Ferluga, Fonda, Kosmina, Meriani, Milic, Spacal, Starc. Koimpex je tudi v tem kolu povsem po nepotrebnem izgubil en set in sicer prvega, v katerem naša dekleta v bistvu sploh niso igrala. CUS je tako nepričakovano prešel v vodstvo, vendar je bilo njegovega veselja kmalu konec. Od drugega niza dalje, so slogašice zaigrale zbrano in tri sete osvojile v pičlih 30 njinutah. O razliki med obema ekipama pričajo izidi zadnjih dveh setov, zato je delni poraz v prvem setu še toliko bolj nerazumljiv. (Inka) SANTANDREA - BOR FRIULEXPORT 0:3 (7:15,1:15,4:15) BOR: Gruden, Zadnik, Vidali, Pernarcich, Sacca, Calligaris, Faimann, Dolhar, Mamolo. Borovke niso imele težkega dela z vrstnicami SanFAndrea, pa Čeprav so nastopile izključno s postavo under 16, pa še to nepopolno. Do tega je prišlo, ker je prva ekipa istočasno igrala, tekmo C-l lige v Martignaccu, odbojkarska zveza pa tekme mladink ni prestavila, pa Čeprav so tudi igralke, ki so zaigrale proti SanFAndrea imele isti veCer tudi tekmo D lige. O sami tekmi ni mogoče povedati nic posebnega, saj je bilo plavim dovolj, da so od Časa malo bolj pritisnile na plin, da so res šibkega nasprotnika, ki se je nekoliko upiral .le v prvem delu prvega seta, spravile povsem na kolena. BREG - ALTURA 0:3 (2:15, 5:15, 3:15) BREG: Bandi, A. in S: KosmaC, Mauri, Metlika, Pettirosso, Sancin, Lavrica. V povsem enosmerni tekmi se gostjam iz Trsta ni bilo treba pretirano potruditi, da so vknjižile še eno prepričljivo zmago. Domačinke jim niso bile dorasel nasprotnik, saj je bila Altura prepričljivo boljša v vseh elementih. Domačinke so morda zaigrale tudi premalo prepričane v lastne moči in so zato pokazale precej manj kot zmorejo. Gostje, ki jih trenira Gianni Furlanie, so bile predvsem izrazito boljše v napadu, precej bolj ostro pa so tudi servirale. lili iiii ■ S tekme med Bregom in Alturo (Foto Križmančič) LESTVICA: Bor Friulexport, Koimpex in Altura 10, SGT 6, Virtus 4, CUS, SanFAndrea in Breg 2, Prevenire 0. Prvi poraz mladincev Sloge PREVERNIRE - BOR FURLANI 3:0 (15:5; 15:9 in 15:13) Bor Furlani: Furlanie, Domio, Šušteršič, Furlani, Pertot, Pieri, Smotlak, Cuk, Berto, Sancin in Talotti. Tudi v popolni postavi, niso bili Borovci kos skromnemu nasprotniku. ZaCetek, kot smo ga že vajeni pri tej ekipi je bil medel, nekoordiniran, prepolen napak. Nasprotnik je z lahkoto zmagal ne zaradi prikazane igre temveč radi pomanjkanja vsakršnega napada s strani Bora. Boljša sta bila drugi in tretji set, ko so modri grešili manj servisov in prikazali občasno lepo napadalno igro. In prav ti trenutki »jasnosti« v ekipi so dokaz, da bi marsikatero srečanje lahko zaključili v lastno'korist, Ce bi polagali večjo pozornost na servisih in na sprejemu. S sobotnipi srečanjem se je končal prvi del prvenstva. Ce bi dali oceno, moramo priznati da dober del ekipe se je potrudil, da rezultat bi lahko bil za spoznanje boljši, če bi vsi resneje pristopili k igri. V tolažbo tistim, ki se trudijo in pokažejo najboljšo voljo, pa moramo reci, da je starost v ekipi nekaj Cez 14 let, to se pravi da igrajo v prvenstvu kjer nastopajo mladinci, ki so lahko kat štiri leta starejši. Pri taki »starosti« pa se razliko takoj vidi.Zato naj ekipa vestno in redno trenira, uspehi bodo že prišli. PALLAVOLO TRST - SLOGA 3:0 (15:12,15:10, 15:1) SLOGA: Germani, Glavina, Kralj, Marc, Micalessi, Mijot, Spetič, Strajn, Veljak, Volčič. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so se srečali edini še ne premagani štesterki. Pallavolo, ki je veljal za glavnega kandidata za osvojitev pokrajinskega naslova že pred samim začetkom prvenstva, je takoj zelo odloCno zaCel, mladi slogasi pa so se mu povsem enakovredno upirali cel.prvi in del drugega seta. Tedaj pa je zgledalo, da naši fantje kar ne morejo verjeti, da niso slabši od nasprotnikov in so nerazumljivo popustili, tako da je imel Pallavolo do zmage popolnoma prosto pot. (Inka) LESTVIC A: Pallavolo Trieste 14, Sloga 12, SanFANDREA 10, Volley Club 6, Prevenire, Zaule in Nuova Palavolo 4, Bor Furlani 2. Jadran Farco osvojil zelo pomembni točki Kristjan Rebula odličen (36 točk) JADRAN FARjCO -SAN DONA’ 105:102 (55:39) JADRAN FARCO: Pavlica 9 (1:7), BrišCik, Kapun, Starec 2, Milic 8 (6:9), Pettirosso 11 (3:5), Rebula 36 (11:13), Godnič, Tomšič 13 (1:3), Bordon 5 (3:5), Gregori 21 (2:2), trener Drvarič. SODNIKA: Cosulich in Bisanti iz Tržiča. ON: 27. PM: 27:44. PON: Gregori (42). 3 T: Tomšič 2, Gregori 1, Rebula 1. Kot Jadranovi elani v soboto v San Marinu, so tudi Jadranovi mladinci v pdnedeljek v državnem prvenstvu osvojili svojo prvo prvenstveno zmago na račun ekipe iz San Donaja, ki je bila kot naše moštvo še brez točke. Vse je kazalo, da jadra-novci ne bodo samo zmagali, temveč da bodo tudi z izdatno razliko odpravili košarkarje iz Veneta, saj so po prvem polčasu, ali bolje po dveh Četrtinah vodili kar s 16 točkami, v tretji pa z 21 (67:46). Tako visoko vodstvo so zapravili v zadhjem delu tekme, ko je celo kazalo, da bodo s težavo izborili zmago, saj so se jim gostje nevarno približali na same tri točke (94:97). Tedaj pa so le stisnili zobe in tesno prednost treh točk ohranili do konca srečanja. • »Z zmago sem seveda zadovoljen in tudi z igro v drugi in tretji četrtini, ko smo igrali zelo dobro tako v obrambi kot v napadu. V zadnjem delu pa je prišla na dan utrujenost, s tem pa je seveda padla tudi zbranost in nasprotnik nam je celo ogrozil zmago,« je dokaj zadovoljen dejal po ponedeljkovem nastopu Jadranov trener Janez Drvarič. In nadaljeval: »Skoda, da smo zmagali le za tri točke, kajti verjetno bo o uvrstitvi v nadaljnji del odločal prav medsebojno srečanje s San Donajem in zato tudi medsebojna razlika v koših. Moram priznati, da sem pričakoval slabšega nasprotnika, saj je doslej' moštvo iz San Donaja zelo visoko izgubljalo. Spoprijeli pa smo se prav s solidno ekipo, ki ima visoke in tudi tehnično dobro pripravljene košarkarje. Ta liga pa je zelo kakovostna in se je treba zanjo temeljito pripraviti. Glede na to,"da se igra štiri Četrtine po 12 minut, je treba še povečati število treningov in izboljšati kakovost vadbe.« Za pomembno zmago bi pohvalili vse jadranov-ce, ki so se požrtvovalno borili, vseeno pa je bil boljši od drugih Kristjan Rebula, ki je dal kar 36 točk. Pri gostih pa se je posebno izkazal Biancon, ki je dosegel 24 točk. V prihodnjem kolu MLADINSKA KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI Koš Križmana v zadnjih sekundah Kontovelu prinesel važno zmago Premagali so prvega na lestvici Posnetek s tekme s Scainijem (Foto križmančič) bodo jadranovci igrali v Gorici proti ekipi Menta Piu. (bi) OSTALA IZIDA 4. KOLA: Scaini - Menta Piu 97:98; Benetton -Stefanel 147:91. LESTVICA: Benetton Treviso, Scaini Benetke in Stefanel Trst 6; Menta Piu Gorica 4; JADRAN FARCO 2; San Dona 0. PRIHODNJE KOLO (16.11.): Menta Piu -JADRAN FARCO (19.00 v Gorici); Stefanel -Scaini; San Dona -Benetton: DRŽAVNI KADETI KONTOVEL - MEN-TAPIU‘GORICA 88:86 (54:47) KONTOVEL: Križman 11 (3:4), A. Spadoni 26 (4:8), Daneu, Švara, Žerjal, Colja, Cingerla 11 (2:4), Skerk 6 (0:1), Emili 21 (3:6), Černe 13 (1:4), Šuligoj; trener Vatovec. PM: 13:27. 3 TOČKE: Cingerla 1. S košem Pavla Križmana v zadnjih sekundah tekme si je Kontovel priboril prestižno zmago in tako prekinil negativni zaCetek letošnje sezone. Nasprotnikova ekipa se je na igrišče predstavila še nepremagana in je računala na nov uspeh, Vatovčevi fantje pa so zaigrali izredno motivirano, vodili so večji del tekme in prav v zadnjih potezah srečanja so bili tudi spretnejši. Goričani so zaostanek znižali prav ob koncu tekme, žoga za zadnji napad pa je ob izidu 86:86 pripadla Kontovelcem, ki so odpor gostujočih igralcev strli prav ob zvoku sirene. ITALMONFALCONE -BOR 83:68 (49:27) - BOR: Gallopin 10, Vidali 3, Cupin 4 (0:3), Bandi, Porporatti 2 (0:1), Palmisano, Giacomini 3 (1:3), Grbec 18 (0:3), Samec 22 (3:3), Požar, UršiC 6 2:2; trener Martini. PM: 6:15. 3 NOGOMET / SLOVENSKE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH Naše enajsterice so tokrat igrala s precej spremenljivim uspehom Med mladinci so nogometaši bazoviške Zarje Adriaimpex v gosteh zasluženo premagali predzadnje uvrščeni Don Bosco MLADINCI Don Bosco - Deželni mladinci PRIMORJE - RONCHI: 3:3 (1:1) STRELCI: De Giosa, (avtogol) Digovich PRIMORJE: Valente, Bracco, Gherbassi, Guštin, Digovich, Zampolli, Škabar, Bembic, Štolfa, Vodopivec, De Giosa. Rezerve: Pahor, Ostrouška, Husu. Odlična predstava naših mladincev proti tretjeuvršCeni goriški enajsterici so naši zaigrali najboljšo tekmo letos. Že v prvem polčasu bi rdeče-rumeni lahko vodili vsaj z dvema zadetkoma. Prednosti: v uvodnih minutah sta De Giosa in Guštin resno ogrozila vratarja gostov. Gostitelji so igrali stalno napadalno a brez učinka, dokler niso gostje prešli v vodstvo z edino priložnostjo prvega dela. Reakcija je prinesla do remiziranja. Vodopivec je prekrasno podal na sredino, kjer De Giosa je z udarcem z glavo premagal vratarja. V drugem clelu so ProseCani zaceli poletav-no in zasluženo prešli v dvojno vodstvo z avtogolom po strelu De Giose ter s sijajno solo akcijo Digovicha. Poleg tega so naši z Digovichem ter s Škabarjem večkrat imeli še kopico trelih priložnosti, vendar tudi tokrat v desetih minutah je rdeCe-rumenim uspelo pokvariti vse. Pohvalo je zaslužil cel kolektiv in ostaja prepričanje, da s tako igro Primorjaši ne bodo dalj Časa ostali na repu lestvice. (Maxi) NARAŠČAJNIKI S. Sergio - Primorje 2:0 (1:0) PRIMORJE: Emili, Ferfolja, Turk, Braini, Švara, Sardoč, Zangheri? Kuk, Ban, Lukša, Lovrečič. RdeCe-rumeni so izgubili prvo mesto na lestvi- ci proti res solidni ekipi, Čeprav resnici na ljubo so domačini igrali grobo in sodnik večkrat ni kaznoval, tako kot bi moral. ProseCani so takoj se znašli z golom razlike ter poleg tega igra Zužicevih varovancev ni bila konkretna in borbena kot doslej. (Maxi) ZAČETNIKI SKUPINA B CGS - Zarja Adriaimpex B 3:1 (0:1) STRELEC ZA ZARJO ADRIAIMPEX: Strajn ZARJA ADRIAIMPEX B: Hrovatin, Zornada, Škabar, Jan Pahor, Batič, Cernjava, Garbovec, Kapun (Damjan Pahor), Martini (Tul), Strajn, Longo. Potem ko so prvi polčas popolnoma prevladovali in tudi prvi povedli, so zarjani v drugem delu igre popolnoma odpovedali in tudi tekmo nerodno izgubili proti sicer Čvrsti ekipi CGS. ■ ege «18 ’ '.>* • e5 Cicibani Bora Farco so v nedeljo premogli vrstnike tržaškega tretjeligaša Ttriestine (Foto Križmančič) , Naši so tekmo dobro pričeli in z lepimi kombinacijami stalno oblegali domačega vratarja, uspeh pa je kronal Strajn z lepim golom z glavo. Po odmoru pa sfrio bili priča nepričakovanemu preobratu, saj so domačini s tremi streli na vrata dosegli vse tri zadetke, zarja-nom pa je na koncu zmanjkalo moCi. Poraz je po prikazani igri nekoliko previsok (d.gr). SKUPINA A Zarja Adriaimpex A -Montebello Campanelle 5:0 (4:0) STRELCI: Primosi (2), Giraldi (2) in Longo. ZARJA ADRIAIMPEX A.: Hrovatin, Grgič, Carli, Jan Pahor (Škabar), Berce, Tolentino, Strekelj, Longo, Giraldi (Bernetti), Primosi, Umari. Začetniki Zarje so se takoj otresli strahu in proti skupni, ekipi Montebello Campanelle potrdili svojo premoč ter prvič visoko zmagali. Tržačani so bili prešibak nasprotnik, tako da so naši zaigrali napadalno ter bili stalno pred vrati gostov. Že takoj / na začetku so povedli s Primosijem in zaključili polčas z visokim vodstvom. Tudi v nadaljevanju rdecebeli niso imeli večjih problemov in so dosegli še en gol, si ustvarili še vrsto lepih priložnosti Umarijpa je celo zastreljalll-metrovko. Vsekakor, Čeprav je bil nasprotnik slabši so zarjani zaigrali bolj zagrizeno kot v prejšnjih kolih, kar je precej spodbudno za nadaljevanje prvenstva. OSTALI IZIDI: * Treistina A - Chiarbola 8:2, Esperia - Muggesana> 0:4, Roianese - S. giovan-ni A 0:6, Ponziana - Don Bosco 2:1, Fortitudo -Portuale 0:1. LESTVICA: Triestina A, San Giovanni A in Portuale 6; Ponziana in" Muggesana 4; ZARJA ADRIAIMPEX A 3; Chiarbola in Roianese 2; Don Bosco, Esperia in Campanelle 1; Fortitudo 0. CICIBANI BOR FARGO - TRIESTINA 2:1 (1:0) STRELCA ZA BOR FARCO: Strajn in Merlak BOR FARCO: Vito KrižmanCiC, Ivo KrižmanCiC, Aleš in David Gregori, Merlak, Cauter, Strajn in Sedmak, Bandi. «Plavi« so pripravili lepo presenečenje, ko so nepričakovano a zasluženo premagali Triestino. Naši so bili vseskozi boljši nasprotnik in po prikazani igri in po priložnosti za gol bi tudi zaslužili še višjo zmago, saj so kot na tekočem traku zapravljali priložnosti, potem je le uspelo zatresti mrežo izvrstnemu Strajnu, ki je bil trn v peti v obrambi Triestine. Tako je domačinom uspelo končati polčas v svojo korist. V nadaljevanju je Triestini po nerodni napaki obram-be«plavih« uspelo izenačiti, toda zmagoviti gol je na koncu postavil povsod prisotni Merlak in zmaga cicibanov Bora je bila veC kot zaslužena. Tudi letos uspešno pozna strokovno delo trenerja Zežlja, ki že tretje leto trenira naše cicibane. (d.gr.) TOČKE: Vidali 1. Porazen zaCetek tekme je borovce drago stal, saj so domačini takoj povedli s 15 točkami, zatem pa razliko še povečali. LESTVICA PO 3. KOLU: Stefanel, Udinese in Arte 6, Italmonfalcone, Gorica in Videm Club 4, POR, KONTOVEL in Don Bosco 2, Latte Carso, Ricreatori in Inter 1904 0. DEŽELNI MLADINCI INTER MUGGIA -KONTOVEL 90:82 (43:41) KONTOVEL: Ban, GuliC 38 (4:6), M. Emili, Križman, Kralj 19 (2:4), Hmeljak 8 (2:2), Daneu (0:3), Černe, Vodopivec 4, Turk 13 (3:6); trener Furlan. PM: 11:21. 3 T:-Kralj 1. Še 30 sekund pred koncem je bil izid odprt (84:82), zatem pa je tehnična napaka Hmeljaka pokopala kontovelce, ki pa so prikazali premalo skupinske igre in preveč individualnih akcij. BOR RADENSKA -DON BOSCO 70:95 (24:45) BOR RADENSKA: Simonič 21, Galopin 8, Vidali, Debeljuh 14 (5:6), Cupin 13 (3:5), Bandi, Porporatti, Palmisano, Giacomini (0:1), Grbec 4, Samec 10; trener Martini. 3 T: Simonič 1, Debeljuh 1. Borovci so na domačem igrišču klonili proti Don Boscu, ki je pokazal boljšo obrambo in zagrizenost pri skoku. Naši so tudi v napadu veliko zgrešili (U.A.) NARAŠČAJNIKI DON BOSCO — BOR 74:52 (43:28) BOR: Jagodic 2, Požar 4 (0:2), Jogan 6 (0:1), Velinski 4 (2:2), Sancin 7 (1:7), UršiC 10 (2:2), KovaC 2, Lapelj 10, Stokelj 7 (3:6); trener Krečič. PM: 8:20. Že v uvodni četrtini so borovci dovolili Don Boscu, da je krepko pove-delin vodstvo obdržal do konca. (MJ) SOKOL - FERROVIA-RIO 45:114 (25:56) SOKOL: M. Starc, Rizzante 7 (0:1), Vidoni 3 (1:2), Spacal (0:2), Rustja 9*(1:4), Jori 8, Štoka 8, Ferlan, B. Starc 6, Tavčer 4, Franco (0:2); trener . Vascotto. PM: 2:11. Nabrežine! so visoko klonili proti Ferroviariu, ki uvršCa lanske igralce Stefanela. Gostje so bili boljši tako tehnično kot telesno. LESTVICA PO 3. KOLU: Ferroviario A, Don Bosco B in Servolana 6, BOR, Santos, Libertas in Stefanel 4, SOKOL, Inter 1904, Lega Nazionale, Ferroviario B 2, St. Azztirra, Don Bosco A in Ricreatori 0. V DOLINI / UNDER 21 Lahka zmaga Brežanov proti šibki Servolani Servola - Breg 1:5 (0:2) STRELCI ZA BREG: Luisa, Mauri, Švab, Sancin, avtogol. BREG: Gregori, Ota, Strain, Laurica, Zupin, Luisa, JacopiC (R. Bandi), Švab, Sancin (Mondo), Bozzi, Mauri, Rapotec, Kariš, M. Bandi. Proti skromni ekipi so brežani brez večjih težav zmagali. Plavi so od vsega začetka zaceli napadati in že v drugi minuti se je Švab znašel sam pred nasprotnikovim vratarjem, a je za las zgrešil nasprotnikova vrata. Toda tri minute kasneje so brežani povedli s strelom Luise, ki je presenetil vratarja Servole. Prišlo je do prekrška v 20. minuti in z natančnim strelom neposredno iz prostega strela je svoj drugi letošnji zadetek dosegel Mauri. Brežani so tudi v nadaljevanju gospodarili na igrišču in deset minut pred koncem polčasa je tudi Švab dosegel še drugi zadetek za Breg. V drugem polčasu se srečanje ni spremenilo. Ritem igre se je upočasnil in brežani so z lahkoto dosegli še dva zadetka. Par minut pred iztekom srečanja so domačini uspeli doseči Častni zadetek. Brežani bi lahko realizirali še veC priložnosti, predvsem z Laurico in Mondom, ki sta zaigrala zelo dobro, a treba je prihraniti zadetke tudi za druge močnejše ekipe, saj ne bo vedno tako lahko kot v soboto. Vseeno naj bo rezultat spodbuden za igralce, ki lahko še izboljšajo igro in dosežejo večje uspehe. (E.B.) Paolo Mondo (Breg) se je proti Servoli izkazal OBVESTILA TPK SIRENA obvešča člane, da bo DRUŠTVENA VEČERJA v soboto 21. novembra v restavraciji Sardoč v Prečniku, ko bo tudi nagrajevanje Arriane Bogateč in ostalih društvenih športnikov. Rezervacije v društvenem baru in po telefonu 422696. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK SZ BOR sporoča, da sprejema v društveni pisarni prijave za vadbo rekreativcev. Prijave so možne vsak delavnik v uradnih urah med 17: in 20. uro. ŠPORT Sreda, 11. novembra 1992 19 STRELJANJE / SVETOVNO VOJAŠKO PRVENSTVO NOGOMET / ZA TEKMO ITALIJE S ŠKOTSKO NOVICE Debevec za tri kroge prekratek za bron Prvenstvo je potekalo v Fort Benningu v ZDA FORT BENNING - V Fort Benningu, v zvezni državi Georgia, je potekalo 31. svetovno vojaško strelsko prvenstvo. Letos se je tega tekmovanja prvič udeležilo majhno zastopstvo slovenske TO, v kateri sta bila strelec Rajmond Debevec in vodja Janez Vodičar. V zelo težkih razmerah je Rajmond Debevec dosegel lep uspeh, saj je bil v hitrem streljanju sedmi, v streljanju s standardno puško pa 28. Gre za strelski disciplini, ki ju naš strelec ne pozna in je pred odhodom v ZDA opravil samo 12 trenin-goV. Streljal je s puško Steyer-Mannlicher kal. 7, 62 (308 win.), tarCa je bila oddaljena kar 300 m, teža proženja pa je bila 1, 5 kg, kar je zelo velika obremenitev za tekmovalca. Po tekmi je Rajmond Debevec tako ocenil svoja nastopa: »V prvem nastopu, to je streljanju s standardno puško sem Pričakoval nekoliko več. V drugem streljanju, za katerega ima strelec na voljo minuto in pol, strelja pa iz vseh treh položajev, sem presenetil sam sebe, saj sem v tej disciplini brez izkušenj. Gledano v celoti sem lahko zadovoljen z nastopom, saj sem samo za tri ^r°ge zgrešil bronasto kolajno.« Bojan Kuntarič Težave z obrambno linijo kljub vrnitvi Franca Baresija Franco Baresi se je spet vrnil v reprezentanco (AP) FIRENCE - Povratek Franca Baresija v italijansko reprezentanco še vedno odmeva v nogometnih krogih. In že za kvalifiakcijsko tekmo proti Škotski bo moral zvezni trener Arrigo Sacchi skoraj docela spremeniti obrambno vrsto, ki jo je povsem polomila na srečanju s Švico. Sacchi ima za sestavo obrambne vrste dve možnosti: odstranitev Costacurte, s tem da bo kot »stopper« igral Maldini (Mannini in Di Chiara kot branilca) ali da bi Costacurta igral kot »stopper«, s tem da bi bila branilca Maldini in Di Chiara. Sicer pa bi lahko bi bil eden od kdandidatov za obrambno vrsto tudi veteran Sampdorie Vierchovvood, ki ima že bogate reprezentančne izkušnje. Na včerajšnji tiskovni konferenci je bilo jasno, da ima zvezni trener Sacchi najveCje težave s sestavo obrambe. Baresi pa se je že enkrat odrekel državnemu dresu in je svojo odločitev nato preklical na željo skoraj vse nogometne Italije. Kaj pa za naprej? Se pred nekaj leti je Italija slovela z najboljšimi branilci na svetu (Burgnich, Scirea, Facchetti, Cabrini itd.), sedaj pa ni mogoče vsaj za silo sestaviti spodobne obrambne vrste. In zato je tudi Sacchi še kako zaskr- bljen. »Zadovoljen sem, da sem ponovno z reprezentanco. Skušal bom, kot vedno doslej, dati vse od sebe. Navijači pa naj ne mislijo, da bo odslej z našo reprezentanco vse lažje. Da bomo odslej zmagovali na vseh tekmah s 4:0. Čaka nas še ogromno dela. zavedati se moramo tudi, da na evropski in svetovni sceni ni več skromnih nasprotnikov. Na kvalifikacijah nas čaka še težko težko delo.« Presrečen zaradi vpoklica v reprezentanco pa je bil Eugenio Corini, 22-letni vezni igralec Sampdorie. Corini je že 49. nogometaš, ki ga je doslej v reprezentanco sklical Sacchi. »Nisem pričakoval, da me bo Sacchi tako hitro pozval v reprezentanco. Po uspešnem nastopu v državni selekciji under 21 upam, da bom tudi v članski ekipi dal svoj doprinos. Že poziv v reprezentanco je zame velika Čast.« NOGOMET / TUJA PRVENSTVA V britanski prvi ligi Blackbum poražen LONDON - v 15. kolu angleške prve lige je ackburn prvič izgubil vodstvo. Na domačih tleh je ainrec z 2:0 izgubil s Tottenhamom, medtem ko sta ?lrektna tekmeca Arsenal in Norvvich prepričljivo a°ala. Arsenal je pred domačim občinstvom z goli nutha, VVrighta in Campbella pregazil Coventry, pa je kar v gosteh zmagal proti Oldhamu. eboij S6 VZpenja tudi Aston Villa, ki je na domačem iLa Parku tesno premagal Manchester United, ^magoviti gol pa je tik pred koncem srečanja dal 0under. Iz krize na dnu lestvice se je končno izvlekel l^1. Liverpool. Middlesbroughu je pripravil pravo • e posebno pa se je izkazal Izraelec Rosenthal, ki ]e dosegel dva gola. Naj omenimo še, da je lan Rush v ni kolu dosegel dvestoti gol v 1. angleški ligi. Od °s alih izidov velja zlasti podčrtati gladek poraz Prvaka Leedsa v Manchestru (4:0) in ponovni polom k^^ham Forresta, enega najslavnejših evropskih nbov nasploh, ki sameva na zadnjem mestu lestvice. nemški Bundesligi ta teden niso igrali. Na spore-U So bile tekme nemškega pokala, na edinem ečanju med prvoligašema pa je Werder Bremen odPravil Bomssio Dortmund. Franciji je stanje na vrhu vedno bolj zapleteno. 1 dve moštvi Nantes in Pariš St. Germain sta doma arno remizirali, delni spodrsljaj pa sta izkoristila mo Auxerre in Monaco, medtem ko je Olimpipue B okS' 6 Z 8°^om vedno bolj prepričljivega Alena siča komaj remiziral proti Mont Pellieru na nomačem igrišču. sv .ePordvo La Coruna pa presenetljivo nadaljuje °)° pot na vrhu španske lige. Pred zasledovalci, ki dosegli lahke Sevafr v odlični formi pa je menda tudi Maradonina Podobno je bilo tudi na Portugalskem. Milanov tek-uec v pokalu prvakov Porto je z golom Timofteja pre-Ivir< 9edalje slabšo Benfico, ki ji tudi odslovitev nas 3 ni Poma8a^a- Nasploh pa so ta teden skoraj vsi li italijanskih ekip v evropskih pokalih igra- miv !Cr\°’ ?a*° do ,v Obrnah za evropske pokale zani-o videti, če so italijanske ekipe izgubile absolutno Premoč izpred nekaj let. Za f3?68 ka se zaCne se ena nogometna pobuda. Gre dnm v 6 an8l°"balijanskega pokala, ki je namenjen nast i im enaistericam' °d italijanskih ekip bodo skl °Pa e Cremonese (pri katerem igra tudi slonven-Pisanr8°metaS FlorianCicT Ascoli, Bari, Lucchese, borin _,eseria’ Cosenza in Reggiana. V prvem kolu se in R ■ 6S P°merili Ascoli in Brentford, Birmingham boH aP1’ ^Uccbese-Newcastle, Portsmouth-Cesena, ki red° nastoPali v skupini A, v skupini B pa so na spo-C m srečanja med Bristolom in Cosenzo, monesejem in West Hamom, Derby Countyjem in er med Reggiano in Tranmere Roversom. RALLY PO KATALONIJI / PREDZADNJA PREIZKUŠNJA ZA SVETOVNO PRVENSTVO Španec Sainz še trdno v vodstvu Auriol zdrsnil po lestvici navzdol Za vodilnim zaradi nezgode zaostal za štirideset minut MADRID - Španski voznik Carlos Sainz na toyoti celica še naprej dominira na 28. rallyju po Kataloniji, ki šteje kot predzadnja preizkušnja za svetovno prvenstvo. Po petih posebnih preizkušnjah (včeraj jih je bilo na programu 12) v drugi etapi ima Spanec minuto in 41 sekund prednosti pred Fincem Kankkunenom in še devet sekund več pred Aghinijem, ki tako kot finski voznik vozi lancio delta hf integrale. Presenetljivo pa je padel na lestvici Francoz Didier Auriol, veliki favorit pred začetkom dirke. Danes je izgubil več kot 40 minut, zaostanek pa je treba pripisati temu, da je v bližini mesta Lloret de Mar zapeljal s ceste. Do nezgo- de je prišlo le nekaj kilometrov po startu prve preizkušnje. Zaradi poškodbe na vozilu je Auriol pri nekem skoku izgubil kontrolo nad vozilom in končal ob robu ceste. Na srečo tam ni bilo gledalcev, voznik in njegov pomočnik pa sta morala kar pol ure čakati na pomoč tehnične ekipe, preden so njegov avtomobil spet spravili na cesto. Auriol je preizkušnjo končal s 35-minutno zamudo in na naslednji časovni kontroli je dobil 15 minut kazenskega pribitka, ki ga je potisnil na 38. mesto začasne lestvice. Na naslednjih treh preizkušnjah pa je Francoz vozil kot prerojen in se že povzpel za deset mest. Carlos Sainz s svojo toyoto celica še vodi na rallyju po Kataloniji (AP9 KOŠARKA / AZZURRI ZA TEKMI S SLOVENIJO Tudi Pittis nared, trener Gamba bo predvsem zaupal mladim igralcem TRST - Itlaijanska košarkarska reprezentanca, ki bo konec tedna igrala dve prijateljski tekmi v Sloveniji in eno na Hrvaškem, je tudi včeraj pod vodstvom zveznega trenerja Sandra Gambe nadaljevala s pripravami v športni palači v Trstu. Po temeljitem zdravniškem pregledu je začel trenirati tudi elan milanskega Philipsa Riccardo Pittis, tako da si je Gama kar precej oddahnil, saj mu ta igralec veliko pomeni. Azzurri bodo še danes trenirali v Trstu, jutri pa bodo odpotovali v Ljubljano, kjer bodo v petek igrali prvo, v soboto v Mariboru pa drugo prijateljsko tekmo s Slovenijo. Od reprezentance, ki je na olimpijskih kvalifikacijah v Zaragozi povsem razočarala, je ostalo le nekaj igralcev, in sicer Rusconi, ki ima 59 reprezentančnih nastopov in je novi kapetan azzurrov, ter Coldebella, Niccolai in Pittis. Gamba pa je spet poklical v reprezentanco Pessino, ki je najstarejši v tej ekipi, čeprav je star samo 25 let. Italijanska postava je precej pomlajena, saj so v njej dobili mesto mladi Rossini, Abbio in Carlton Myers, ki bodo vnesli v igro azzurrov, vsaj tako upa zvezni trener, nekaj svežine in vedrosti. V reprezentanci bo tudi Moretti, ki je nekajkrat že nastopil v državnem dresu, in je trenutno v dobri formi. Krstni nastop v italijanskem dresu pa bodo opravili Frosini (Glaxo Verona), Ferroni in Ruggeri (oba Marr Rimini). Sandro Gamba je torej, po polomu v Zaragozi, povsem zaupal mladim. SYPNEY / TE2AVE Z Ol 2000 Oblasti neodločne SYDNEY - Avstralsko velemesto, ki je predstavilo svoje ime med kandidate za olimpiado leta 2000, je že zabredlo v prve finančne težave. Na meetingu v Acapulcu je MOK med drugim predstavil proračun za letalski prevoz in prenočevanje delegatov vseh nastopajočih držav, ki znaša kar 38 milijard lir. Zaradi tako visokega proračuna je premier Novega južnega Wallesa John Fahey izjavil, da Sydneyu ne preostane drugega kot prodaja vseh največjih državnih športnih objektov (v prvi vrsti znameniti Shovvground) privatnikom in zasebnim družbam. Prvič se je torej pripetilo, da se rešitev finančne stiske organizatorjev olimpijskih iger reši s tako drastičnimi sankcijami, saj je bilo doslej dovolj računati na finančni dohodek od televizijskih prenosov in prodaje vstopnic, ki pa je ob prestopu v novo tisočletje preskromen. Nekaj ur po Fahejevi izjavi so tako laburisti kot neodvisni poslanci zagrenjeno komentirali to odločitev in so načelno nasprotni takim rešitvam. Danes tri kvalifikacijske tekme za SP ZDA94 RIM - Medtem ko se italijanska državna reprezentanca pripravlja v Covercianu na pomembno tekmo s Škotsko, je pozornost ljubiteljev nogometa usmerjena v današnja izločilna srečanja za svetovno prvenstvo, ki bo v ZDA čez dve leti. Danes se bodo namreč v šesti skupini pomerile Švedska in Izrael, v tretji skupini Albanija in Latvija, v peti pa Grčija in Madžarska. V Tel Avivu bo Izrael skušal doseči svojo prvo točko po porazu z Avstrijo, Čeprav ostaja Švedska po zmagah nad Finsko in Bolgarijo glavni favorit skupine in bo zato delo izraelskih igralcev skrajno naporno. V Solunu bo Grčija prav tako skušala iztrgati Rusiji prvo mesto na lestvici skupine, ki je postala po izločitvi Jugoslavije zaradi znanih ukrepov OZN dokaj manj zahtevna. V Tirani pa se bosta pomerili pepelki tretje skupine, saj nimata velikih upov spričo prisotnosti Dancev, Spancev in Ircev. Nebiolo grozi z odstopom IAAF na olimpijskih igrah ACAPULCO (MEHIKA) - Predsednik mednarodne atletske zveze Primo Nebiolo je zagrozil, da na prihodnjih olimpijskih igrah ne bo atletike, če bo organizator vztrajal pri tem, da bosta vsako državo zastopala le dva atleta in ne trije kot doslej. “Je naravnost smešno, da je mednarodni olimpijski odbor takole odločil, “ je pikro dejal Nebiolo. Brez kraljice športa pe se olimpijskih iger ne moremo zamisliti... Pri Napoliju odslovili Ranierija NEAPELJ - Vodstvo nogometnega kluba Napoli je včeraj odslovilo trenerja Claudia Ranierija. Odločitev neapeljskega društva je bila sicer pričakovana, še posebno po domačem katastrofalnem porazu proti Milanu (1.5). Napoli je včeraj dal naslednje sporočilo: “Zahvaljujemo se gospodu Ranieriju za vse delo, ki ga je doslej opravil. Sprejeli pa smo to odločitev po zadnjih neuspehih ekipe. Želimo Ranieriju vso srečo in želimo tudi, da bo naša ekipa s skupnimi moCmi reagirali na ta kritičen trenutek." Sedaj se še ne ve, kdo bo zamenjal Ranierija. Šušlja pa se, da naj bi bil ali Bianchi ali Vicini. “Tržačan11 Enalish bo zamenjal Kukoča BOLOGNA - Hrvaški košarkar in član Benettona Toni KukoC se je poškodoval in bo moral počivati najmanj deset dni. Kukoč pa bi moral nastopiti v Madridu na tekmi med selekcijama tujcev Italije in Španije. Trener italijanske selekcije Petar Skansi je tako sklical Američana in člana tržaškega Stefanela Alberta Englisha, kar je za igralca in za tržaško društvo lepo priznanje. Obe selekciji se bosta pomerili že v petek, ko bosta na sporedu tekmi v metih za tri točke in v zabivanju v koš, v soboto pa bo pravo košarkarsko srečanje po pravilih FIBA (polčasa po 20 minut in črta za tri točke na razdalji 6, 25 m) in ne po pravilih NBA, kot je bilo doslej. Sreda, 11. novembra 1992 CELOVEC / PO OBISKU VRANITZKEGA V LJUBLJANI CELOVEC / BO DEŽELA SOFINANCIRALA GLASBENO SOLO? Nezadovoljstvo koroških Slovencev s pogovori NSKS in ZSO menita, da bi Slovenija in Koroška morali polagati več pozornosti vlogi slovenske manjšine na Koroškem Določeno zastopstvo slovenske manjšine v deželnem zboru Avstrijski zvezni kancler Vranitzky Ivan Lukan CELOVEC Predstavnika obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, Matevž Grilc (NSKS) in Sonja VVakounig (ZSO), sta rezultate pogovorov o manjšinskem vprašanju med avstrijskim kanclerjem Vranitzkym in najvišjimi slovenskimi politiki pretekli teden v Ljubljani ocenila z določenim razočaranjem. Tako predsednik NSKS, kot tudi podpredsednica ZSO sta pričakovala, da bosta šefa avstrijske in slovenske vlade položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem namenila večjo pozornost. Posebej pa ju je prizadela ocena avstrijskega kanclerja, da je položaj koroških Slovencev »ugoden, kot še ni bil«. Predsednik Narodnega sveta, Matevž Grilc je v prvi izjavi dejal, da po takih izjavah v avstrijski in tudi slovenski javnosti lahko nastane vtis, da je s slovensko narodnostno skupnostjo vse v redu, kar pa ne odgovarja razmeram na Koroškem. Grilc, ki predseduje tudi narodnostnemu sosvetu za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, je v razgovoru za »Republiko« še posebej poudaril, da je prav ta sosvet zašel v krizo, saj se večina njegovih sklepov zaradi manjkajočih kompetenc ne izvaja. »Sosvet, ki samo razdeli podpore, zdaleč ne odgovarja našim predstavam, saj obstaja še dosti nerešenih vprašanj, na katera pa je sosvet že opozoril«, je dejal Grilc, ki je menil, da vsa ta odprta vprašanja niso bili ustrezno poudarjena. Temu je še dodal, da bodo morale obe osrednji organizaciji koroških Slovencev v bodoče resnejše opozoriti javnost na krizo sosveta in na vrsto nerešenih vprašanj, kot so to razširitev slovenskih radijskih in televizijskih oddaj, vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev, vprašanje šolstva in dvojezičnih ravnateljev, vprašanje dvojezičnih napisov in zakona o narodnostnih skupinah nasploh. Pri tem je menil, da je treba trenutno ugodno klimo izkoristiti, »saj se le-ta lahko zelo hitro sprevrže v negativno«. Podpredsednica ZSO Sonja VVakounig pa je poudarila, da si »o trenutni zavzetosti Slovenije za koroške Slovence ne dela iluzij. »Jasno je, da želi Slovenija zaradi svoje težavne gospodarske situacije s svojo sosedo Avstrijo odnose brez konfliktov, zato so v Sloveniji pripravljeni tudi malo zamižati«, je menila VVakounigova, in svoji izjavi dodala, da je vsekakor pomembno, »da nas niso prešli v pogovorih«. Tako kot Grilc se je tudi podpredsednica ZSO ni mogla srinjati s stališčem, da je tako rekoC s slovensko manjšino na Koroškem itak vse v redu. »Naša želja je, da bi se v Sloveniji zavedali pomembnosti vloge slovenske narodnostne skupnosti in slovenščine na Koroškem, v Avstriji pa da bi se počutili resnično enakopravni. Za oboje sta odgovorni obe državi, ta pa je v bilateralnih pogodbah treba upoštevati«, je izjavila podpredsednica ZSO v razgovoru z »Republiko«. CELOVEC - Deželni poslanci socialdemokratske stranke na Koroškem so se v Bilcovsu v vprašanju zastopstva slovenske narodnostne skupnosti v deželnem zboru ponovno izrekli za integracijski model in proti zastopstvu manjšine v oblike nekega narodnostnega mandata. Predsednik stranke in namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy je na tiskovni konferenci poudaril, da smatra koroški SPOE slej ko prej kandidaturo pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti na listah posameznih strank za«najboljšo in pravno edino realistično možnost«. S tem je Ambrozy podprl stališče Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov v koroški SPOE, ki se je pred nedavnim izrekla za inte- gracijski model, obenem pa jasno stavila zahtevo, da mora SPOE že s kandidatno listo zagotoviti kandidatu iz vrst koroških Slovencev vstop v koroški deželni zbor. To je namreC že naredila koroška ljudska stranka, ki je pliberškega župana Raimunda Grilca postavila na tako mesto na kandidatni listi, ki že zdaj zagotavlja njegovo izvolitev v deželni zbor. Integracijski model tudi zagovarja Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, medtem ko druga osrednja politična organizacija koroških Slovencev, Narodni svet, ter tudi slovenska Enotna lista, ki se je pred nedavnim organizirala kot stranka, forsirata zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti v obliki virilnega mandata. Virilista pa naj bi imenoval slovenski parlament oz. etnična zbornica, ki jo želijo NSKS, KKZ in še nekatere slovenske organizacije Cimprej ustanoviti. Ali bo stranka pripadnika slovenske narodnostne skupnosti dejansko kandidirala na izglednem mestu, predsednik najmočnejše frakcije v koroškem deželnem zboru na tiskovni konferenci ni hotel povedati, pozornosti vredna pa je njegova izjava, da si lahko predstavlja,«da bi zastopnik manjšine na socialdemokratski listi bil v narodnostnih vprašanjih odvezan strankarske discipline v klubu poslancev.« Ambrozy je po klavzuri v Bilcovsu tudi povedal, da je - kot pristojni referent - pripravljen, da že v deželnem proračunu za leto 1993 slovenski Glasbeni šoli zagotavlja javna sredstva, vendar pod pogojem, da postane šola tako imenovani deveti okraj deželne glasbene institucije. V tem primeru bi se koroški socialdemokrati zavzemali za to, da bi sola ohranila določeno, širdko avtonomijo.Predlog koroških socialdemokratov sicer ni nov, napoved javnih sredstev iz deželnega proračuna v letu 1993 pa bo brez dvoma pospešila razpravo oz. celo odločitev o bodoči organiziranosti slovenske Glasbene šole v pristojnih forumih znotraj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Slovenska prosvetna zveza in tudi Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov sta v primeru ohranitve določene avtonomije za predlagano rešitev, medtem ko Glasbena šola sama in tudi Koroška kulturna zveza bolj zagovarjata sedanjo privatno organiziranost in popolno avtonomijo. Demantirali obtožbe o prevažanju orožja V Beogradu obtožujejo Adrio Airways da je prevažala orožje v Sarajevo Ivan Lukan CELOVEC - Cariniki na letališču v Celovcu odločno demantirajo, kljub temu je obtožbe zunanjega ministrstva takozvane Zvezne Republike Jugoslavije, da se je vojno orožje za Hrvaško in Bosno in Hercegovino pošiljalo tudi preko Koroške in z letalom »Adria Airway»Tema dneva na Koroškem. Časopisi so polni špekulacij, edino potrjeno dejstvo je, da je 7. oktobra lani s celovškega letališča zletelo letalo AA v Sarajevo. Po obtožbah iz Beograda naj bi prav v tem letalu bila velika pošiljka orožja in municije, odjemalec pa naj bi bilo notranje ministrstvo Bosne in Hercegovine. V obtožbi Beograda, po kateri je tudi veC avstrijskih podjetij kršilo embargo vojnega orožja za bivšo Jugoslavijo, je imenovana tudi koroška banka »Kartner Sparkasse«. Predsednik banke, Alois Hochegger, je zavrnil vsa namigovanja, po katerih naj bi pri banki obstajal nek finančni depot, iz katerega so nabaviteji orožja plačali pošiljke za oborožitev hrvaške vojske. Dnevnik, ki ga bereš je bil v celoti pripravljen s tiskarskim sistemom Apple Computer prodaja, montaža in servis PELLEGRINI integrirani sistemi za urade Computer - Copying - Telefax - Telefoni - Softvvare - Oprema Filiala: TRST - Ul. Radovan 4 - Tel. 040/948460 MESTRE: 041/5310122 - BENETKE: 041/5225004 - RIM: 06/5180732 - PADOVA: 049/8072288 - VICENZA: 0444/511688