Poštnina plačana v gotovini Štev. 18. V Ljubljani, dne 5. mala 1927. Posamezna ftev. Din I*- Leto X. Upravnlštvo »Domovine" » LJubljani, Prešernova »lica 54 Oredniitve ..Domovine", Knaflova »lica 5/H., telefon 72 Izhaja vsak tetrtek StroCilu M tasCMtf*: MrtMa. I H Dta, plkta. li Ml, MUMM U ta««™*.: btrthte. It M, (Mhi 18 »Ia. - Ralu M«« kfMflal«, H«W« » LJrttjMt, It H.T1I. Bo| za svetovno premoč V prvem članku smo pojasnili, kako veliko nevarnost pomeni za Angleže naraščajoči ruski vpliv v Aziji. Ruska socijalna revolucija je povzročila, da se budč rumeni in črni narodi in zahtevajo svojo gospodarsko neodvisnost. Angleži izgubljajo kljub vsem svojim naporom tržišča y Aziji in zaradi tega rase na Angleškem nezaposlenost, ki se bo izpremenila v katastrofo, kadar ne bo več izvoza na vzhod. Anglija v tem boju ne more izdržati. K tej nevarnosti se pridružuje istočasno še druga nevarnost, ki ima svoj vzrok v napredku Amerike. Amerika je začela močno . konkurenco z Anglijo v vseh panogah človeškega dela, in sicer tako, da se že neprijetno čuti ne samo na svetovnem trgu, tem* . več tudi doma na Angleškem. Svetovno gospodarsko politiko so vodili 1doslej" Angleži in samo Angleži. Nedvomno so bili Angleži največji gospodarji na morju. Dandanes pa morajo polagoma prepuščati svoje vodilno mesto Ameriki, in to gotovo ni prijetna stvar in tudi ni brez vpliva na industrijo, ki je začela na Angleškem propadati. 'Angleška zemlja je bogata na izvrstnem črnem premogu. Bilo je popolnoma naravno, 'da so si Angleži razvili Industrijo v ogromni meri in zgradili velikansko brodovje na temelju premoga. Angleški parniki so s svojim domačim dobrim gorivom z lahkoto služili ciljem angleške kolonijalne politike. Iz domovine so izvažali vsakovrstne drage industrijske izdelke, domov na Angleško so pa uvažali iz kolonij cenene sirovine. Dandanes pa ta promet že nekoliko pada. Zakaj? Eden izmed glavnih vzrokov je pocenitev dela v Ameriki. Angleška industrija, ki Je urejena na dimnik, se ne more več meriti z ameriško turbino. Amerika ima ogromne vodne sile, ki jih dandanes že krepko izrab1 ja. Razen tega se vidi nedostatek v angleškem parnikti, ako ga primerjamo z ameriškimi transporti, ki se ne vršijo več s pomočjo premoga, temveč s pomočjo nafte. Ako ima !Anglija premoga dovolj, ima Amerika še več petroleja, ki je kot gorivo za transport mnogo boljši in cenejši. Amerika se naglo preureja .v svoji industriji, in sicer tako, da prehaja od premoga na vodne sile in olje, kar pomeni popoln tehnični preobrat v delu, nekako tehnično revolucijo. » Razvoj industrije v Ameriki dokazuje, da se je borba med premogom in med vodno silo ,ter oljem nagnila na korist Amerike; ta obrat - še razvija tako naglo in nevzdržno na škodo /Anglije, da se bo dovršil kmalu z gospodarsko blokado Anglije. Napoleonu se ni posrečilo, da bi s kontinentalno blokado uničil angleško gospodarstvo na morju in angleško trgovino v Evropi, pač pa se bo posrečilo 'Ameriki v bližnji bodočnosti. Olje kot gorivo in gonilna moč za ladje pomeni v pomorst vu tako velikanski korak naprej, kakor Je '>ila nekdaj para napram jadrnicam. Angleži niso slepi, da bi vsega tega ne videli. Zato ne mirujejo in ne smejo mirovati. Ako je borba proti ameriški organizaciji industrijskega dela in trgovine skoro brezupna, ne zdi se jim tako brezupna borba proti drugemu tekmecu, proti Rusiji. Ker čutijo, da so v Aziji slabi, se hočejo okrepiti v Evropi, da izenačijo z organizacijo poedinih držav in državic svoje moči z Rusijo. Rusko propagando bi radi oslabili s tem, da odtegnejo rusko pozornost iz Azije v Evropo. Pod angleški vpliv je prišla Poljska. Poleg Poljske si ustvarjajo Angleži zvezo baltiških držav in gradijo na ta način močan jez med Rusijo in med evropskim zapadom. Ukrajince nagovarjajo, naj se odcepijo od ruske sovjetske federacije. Rumunijo so potegnili v svoje območje ter ji zasigurali preko ust Mussolinija Besarabijo in s tem se jim je posrečilo, da so spravili tudi to državo v nasprotstvo z Rusijo. Na jugu je Italija tista držva, na katero je posijalo nenadoma solnce angleške milosti. Italija je prejela menda obljubo, da dobi koncesije v Afriki in na Balkanu. V g. Musso-liniju in v njegovih ljudeh so zbudili toplo željo po severnih afriških pokrajinah, ki so bolj plodovite nego Tripolis: to sta Tunis in Egipt. Italiji bi se hotelo tudi naših gozdov in rud, ki jih sama nima. In glejte! V Italijanih se je zbudila nenadoma velika ljubezen napram Albaniji, in ta Albanija, ki postaja pod-ložnik Italije, naj se poveča v Veliko Albanijo, seveda na naše, nekoliko tudi na grške in na bolgarske stroške. Anglija je našla torej dobrega pomočnika na evropskem jugu za svojo protirusko borbo. Italija pozna starodavno rusko stremljenje po svobodni poti iz Črnega morja. Italija dobro ve in misli, da Rusija tudi danes sili v Sredozemsko morje; poleg tega Italija ve, da je jugoslovenski Jadran istočasno tudi ruski Jadran. Ako je pa govor o Dardanelah in o ruskem brodovju v Sredozemskem morju, potem se ta stvar ne tiče samo Italije, ki se ziblje v blodnih sanjah, da bo svojčas postala gospodarica Sredozemskega morja, temveč se tiče tudi Anglije, ki gleda z zavistjo na Dardanele zaradi svojega oblastva na jugu Evrope in na Vzhodu. Kadar se pojavijo Rusi v Sredozemskem morju, ne bo dolgo več ostal Gibraltar v angleški posesti in tudi Suez, ki itak ni popolnoma angleška last, bi dobil mednarodne svoboščine. Umljivo nam je, da Angleži vse to vidijo. Umljivo nam je, da angleška vlada nitna pravega zaupanja v našo državo, ker jo smatra kljub temu, da nima niti trgovinskih niti diplomatskih odnošajev z Rusijo, za rusko stražo na Balkanu, za rusko stražo na Črnem morju, na Egejskem morju, na Jadranu, na Sredozemskem morju. Tu tiči glavni vzrok, zakaj nam angleška politika ni naklonjena in da nas skuša ob gotovih prilikah pritiskati ob steno in da dovoljuje Italiji, da počenja svoje divje skoke in vihti svoje kopje proti nam. Ves svet ve — in to lahko diplomati taje, kolikor hočejo — da nas naše srce nikakor ne vleče na zapad. Kadarkoli ima Jugosloven izbirati med Anglijo in Rusijo, se bo brez premišljanja in lahkega srca odločil za Rusijo s trdnim prepričanjem, da se ne bo zmotil in da se ne more v tej stvari zmotiti. Naša država je napravila po angleškem vplivu že več usodnih napak. Velik pogrešek je bil, da je naš zunanji minister g. Ninčič interveniral v albanskem vprašanju v korist Ahmed bega. Velik pogrešek je bil, da nismo ničesar storili na Bolgarskem, ko nam je ponujal gospod Stambolijskl bratsko roko in mi je nismo sprejeli in nismo ničesar storili, da bi podprli in rešili tega našega prijatelja. Izrekli smo se s tem proti ujedinjenju južnih Slovanov. Velik pogrešek je bil, da nismo podprli na Madžarskem demokratske vlade Mihaela Karolyja, s čimer bi bili brezdvomno napravili lep korak k izboljšanju odnošajev do tega soseda. Morda bi danes že bilo rešeno vprašanje madžarskega stremljenja po obnovi in združenju nekdanjih dežel madžarske krone, ki še sedaj ne da miru vročim madžarskim voditeljem. Takih pogreškov ne smemo delati več. Kadarkoli pripravlja Anglija svojo politično in gospodarsko fronto proti Rusiji, ne smemo stati v vrstah sovražnikov Rusije. Angleški politiki noče slediti riiti Nemčija niti Francija. Sledita ji izmed Večjih držav samo Italija in Poljska. Kdo naj verjame v odkritost obljube, da se bo ustvarila z angleško podporo na severu Velika Poljska in na jugu Velika Italija? Poljaki in Italijani sami imajo lahko največjo škodo od svoje politike in udeležbe v angleški borbi proti Rusiji. Mi ne verjamemo, da je borba proti Rusiji potrebna zaradi čuvanja evropske civilizacije. Verjamemo samo to, da je borba proti Rusiji Angležem potrebna, da si rešijo svoje oblastvo, svoje gospodarstvo, svoje koristi v Aziji. Tolažimo se lahko s tem, da Angleška nc more organizirati narodov, temveč ima samo vpliv na nekatere vlade. Vidimo pa, da so vse vlade, ki sledijo angleški politiki, bolj umetne in nasilne, brez korenov v narodu. Rusiji se ni treba bati angleško-evropskega bloka, ker so v tem bloku le gg. Mussolini, Lapčev, Ahmed beg Zogu. Horty. Averescu, Pilsudski itd. — sami možje, ki danes «vla-dajo», ki jih pa njihovi narodi lahko jutri že obsodijo. Prepričani smo tudi, da bo Anglija zelo malo opravila, ako si pridobi še boljših zaveznikov, ker s tem svojega propadanja v Aziji še ne bo ustavila. — Zaključni članek o tem vpračanju v prihodnji številki. Dr. Ljudevit Pivko. Kancelparagraf sprejet v novi kazenski zakon Za zlorabo vere in cerkve v strankarske svrhe je določena zaporna kazen do dveh let — Skrajni čas, da se politiziranje v svetiščih neha Zloraba cerkve in vere v posvetne politične svrhe. ki nimajo z verstvom nikakega opravka, je v Sloveniji zavzela že tak obseg, da mora vsak dober vernik pozdraviti dejstvo, da je zakonodajni odbor na svoji seji 3. t. m. sprejel v kazenski zakon posebno določbo za prestopke proti členu 12. ustave. Ta člen prepoveduje zlorabo vere in cerkve. Določba, ki je bila sprejeta, se glasi: «Verski zastopniki, ki v strankarske svrhe zlorabljajo svojo duhovniško oblastvo v svetiščih ali spisih verskega značaja ali sploh pri .izvrševanju svoje službe, se kaznujejo z zaporom do dveh let ali z denarno kaznijo.« Ta sklep zakonodajnega odbora je končno-veljaven. Kazenski zakon, ki je bil istega dne v zakonodajnem odboru v celoti sprejet s 17 proti 4 glasovom, bo Narodna skupščina, ko se bo sestala, gotovo odobrila z veliko večino. Proti zakonu so v zakonodajnem odboru glasovali seveda klerikalci, ki so se na vso moč prizadevali, da bi preprečili sprejem kancelparagrafa. Besedilo kancelpairagrafa nam pove, da zasleduje edino svrho: vera se ne sme zlorabljati in cerkev mora služiti le veri. S tem, da so zastopniki SLS nasprotovali sprejemu te določbe v kazenski zakon, so se posredno izjavili za nadaljevanje verskih zlorab. Razumljiv je klerikalen odpor proti tej določbi, saj sloni pretežen del klerikalne moči v Sloveniji na tem, da je številna duhovščina lahko nemoteno agitirala s prižnice za -SLS, rohnela proti naprednemu časopisju in ga označevala za brezversko ter smešila in onemogočala nevarne politične nasprotnike. Kdor je imel priliko poslušati tekom zadnjih let pridige v kakšnih odročnejših krajih, si pač globoko oddahne sedaj, ko ve, da se bodo vendar začeli vračati božji hrami božji besedi. Kancelparagraf bo nedvomno pozdravila tudi vsa ona duhovščina, ki v svesti si svojega vzvišenega poklica ni sledila svojim politizirajočim tovarišem. Politični pregled Naš notranjepolitični položaj ostaja nadalje nejasen. Sedaj se mnogo ugiba o pomenu seje ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom, ki se je vršila v torek in sredo. Kakor je izjavil ministrski predsednik Vukičevič, se je na seji razpravljalo o tekočih vladnih poslih, vendar vlada splošno prepričanje, da je imela ta seja važen politični pomen, zlasti, ker je bil v avdijenci pri kralju zunanji minister Marjnkovič. Rešeno še vedno ni vprašanje izpopolnitve praznih ministrskih mest. Kakor je podoba, povzroča to vprašanje velike težkoče. Nova vlada nima zanesljive opore niti v svojih strankah, pri radikalih in Davidovičevih demokratih. Radikali se zelo pritožujejo, da so davidovičevski ministri začeli v svojih ministrstvih odpuščati radikalsko uradništvo. Gre tudi za to, da bi ponovno prevzel notranje ministrstvo Boža Maksimo-vič, s čimer pa se ne zadovoljuje pašičevska struja radikalov. Ponujajo se nadalje v vlado tudi naši klerikalci, katere pa odločno odklanjajo davidovieevci. Podoba je, da bomo imeli kmalu nove volitve v Narodno skupščino. Čujejo se glasovi, da bo Narodna skupščina v najkrajšem času razpuščena in da ima Vuki-čevičeva vlada že volilni mandat. Italija še vedno rožlja s sabljo in ne po--kazuje prav nikake miroljubnosti. Naše in inozemsko časopisje prinaša razburljiva poročila o italijanskih vojnih pripravah. V vsem področju tržaškega armadnega zbora se opazuje te dni sumljivo gibanje italijanskega vojaštva in vojaškega materijah. Te dni so voziti Italijani preko Krasa težke topove na našo mejo. Velesile, zlasti Francija, si prizadevajo, da bi prišlo do neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo, a italijanski fašistični diktator Mussolini odklanja po* gajanja, češ, da je dokazano, da je hotela naša država vpasti v Albanijo. Te dokazane laži se poslužuje Mussolini, da bi na vsak način izzval vojno, česar pa velesile ne bodo dopustile in se kljub italijanskemu rožljanju ni bati krvoprelitja. Naša država ne mara vojnih zapletljajev in je naš zunanji minister. Marinkovič podal odločno izjavo, da je Jugoslavija vedno pripravljena za neposredna1 pogajanja in da želi odkritosrčnih pojasnitev, med obema državama. Medtem pa Italija neprestano išče zaveznikov proti naši državi. Po sklenjeni pogodbi z Madžarsko, ki jo hoče Italija nahujskati proti nam, hoče Mussolini zaplesti v svoje mreže tudi Bolgarsko. Kakor pa je podoba, ni Bolgarska prav nič naklonjena italijanskim pustolovskim načrtom. Tudi Bolgarska je za to, da se albansko vprašanje čimprej reši. da ne bo več povzro-> čalo razburljivih dogodkov. Po pisanju angleških listov je javno mnenje v Bolgarski proti temu. da bi se uveljavila italijanska nadmoč v Albaniji, kjer Italija nima ničesar iskati. Senzacioneine vesti prihajajo te dni iz Madžarske o naklepih Zite Habsburške. Kakor se trdi, se vrše priprave za povratek cesarice Zite in njenega sina Otona na Madžarsko. Mlajši brat Zite princ Sikst se je pred dobrim tednom mudil v Budimpešti, kjer se je Ivan Albreht: Prva ljubezen ne zarjavi (Konec.) •Beži, beži!» «Viž, pa otroka imam! Saj veš,kaj je mati. Otroka ne morem zavreči!« «Kaj ga boš zameta vala? Kdo pa kaj takega misli? Saj veš, da Janez ni tak!« •Slabega res ni bilo nikoli nič slišati o njem, toda vseeno. Zakon je kakor loterija, saj veš.« •Prvič si zadela dobro?« «Nič se ne morem pritožiti«, pravi Franca. Potem hitro: «Saj mi je rajni Groga še celo na smrtni postelji naročal, naj po njegovi smrti ne ostajam sama, toda do danes res še nisem mislila na možitev.« «Ta je pa trdna«, je premišljeval Tine. •Kdo bi si bil mislil?« Vdova pa: «Bogve, če nisem rekla preveč. Da bi se le ne zbal —» Nato se je spet oglasil čevlar: •Viž, Franca, to je tako! Sama ti nikakor ne kaže biti —» «Težko je res, težko,« se je jela počasi in previdno umikati vdova, «pa vendar —» •Težave ima pa tudi vsak človek svoje —« «Mislim res, da ni nobeden brez njih«, Je potrdila Franca. «No, pa dokler je človek mlad in nič zavezan —» •Ni nič drugače«, jo je prekinil Tine. «Saj veš: mladost — norost!« «Pravijo res, da —» •Zato sem pa mislil, zaradi Janeza —» Vdova se je komaj vidno nasmehnila. «Pošten ko solnčna ura,» je nadaljeval čevljar, «ali mlad je bil pa tudi in pod kožo krvav, saj razumeš —» Franca se je prestrašila, rekla pa ni nič. •To je bilo še takrat, ko je odšel —» Franca še vedno molči, Tine pa: «Saj veš: jeza, žalost —» ' •Tako hudo menda ni bilo?« •Tebi ne, njemu pa«, zavrne Tine. »Takrat ga je zaneslo, pa se je zamešal z neko žensko —» «No,» pripomne Franca, «to ni nič hudega, saj je bil fant in prost!« «Fant že, prost pa ne, ker je vedno mislil le nate. Samo toliko, da ga je enkrat zaneslo, pa ga je spet premagal spomin nate.» «Oh, ti pa znaš«, se je nasmehnila vdova, še sveto Genovefo bi premotil, tako znaš biti sladak.« «Viž, moja stara pa pravi, da sem ko ski-sana smola«, se smeje Tine v nadi na zmago. •Škoda! Da sem danes še fant, se ne bi poganjal za Janeza!« Med razgovorom obema odleže. Vsak je prepričan, da dobro igra svojo vlogo in da spretno vodi drugega na svojo pot. Tine je celo prepričan, da lahko pride z odločilno sesedo na dan. •Viž, kakor sem dejal, se je Janez takrat nekaj zmotil tam nekje po svetu. Zapletel se je tako, da je cvililo za njim. Otroka je sicer Bog vzel k sebi, njej mora pa šteti, če hoče biti prost!« Franci so se zaiskrile oči. «Zdaj ga pa imam«, je zavriskalo v njej, medtem ko je čisto mirno rekla Tinetu: «Naj jo pa vzame, ali ne? To je najboljše!» Besede so jo sicer stale mnogo premagovanja, vendar se je ojunačila, ker je upala, da bo tako zanjo prav. Tine se je prestrašil. «Kako naj jo jemlje, ko misli samo nate!« Vdova je skomignila z rameni. •Kolike ji pa mora dati?« «Pet —» «— tisoč?« «Pet tisoč, mislim —» «To je lep denar, Tine —» •Kaj? Za pet tisoč bi si ti pomišljala — s •Nič ne rečem, ali danes je hudo. In otro« ka imam, saj veš. Ce bi se kaj menili, tak mu le povej tako, da bajta ostane na moje ime —« •Se razume«, s kislim obrazom pritrdi Tine. «Ali lahko prideva?« •V hišo vama ne bom branila«, se vzravna Franca. «Saj smo ljudje, ali ne?« Ker si ne upa dobiti bolj vabljivega, je Tine zadovoljen tudi s tem odgovorom. S pri" pombo, da prideta pod noč oba z Janezont, se poslovi in odide, medtem ko vdova Metlakovka sama ne ve, kaj bi počela od radosti. pogajal z madžarsko vlado glede povratka Zite in Otona. Baje se bosta naselila Žita in Oton na gradu Godollo. Da ima Žita naklep priti zopet do madžarske krone, je jasno. V interesu naše države gotovo ni, da se vrnejo na madžarski prestol Habsburžani, ki bi znova kovali načrte za upostavo stare Ogrske in morda celo stare Avstro-Ogrske. Vse to bi povzročalo neprestane politične zaplet-ljaje, dasi je upostava stare Ogrske nedvomno za vedno pokopana. Včeraj se je začela v Ženevi v Švici svetovna gospodarska konferenca, katere se udeležujejo zastopniki 43 držav, med njimi tudi Zedinjenih držav, Rusije, Turčije in Egipta. Zastopana je tudi naša država. Glavno vprašanje, ki se bo obravnavalo na konferenci, je vprašanje znižanja ali morda celo odprava zaščitnih carin, ki tvorijo veliko oviro v mednarodnem trgovinskem prometu. Praktičnega uspeha nedvomno tudi ta konferenca ne bo pokazala, kakor ga ni zabeležila doslej še nobena podobna konferenca, ker bodo morale države z mlado industrijo, med njimi tudi Jugoslavija, v svojem gospodarskem interesu še dolgo časa vztrajati na zaščitnih carinah. GORNJI LOGATEC. Poštnemu uradu je novi gospodar odpovedal že itak neprimeren poslovni prostor. Ker v naši vasi primanjkuje prostorov, smo v nevarnosti, da vsaj začasno izgubimo pošto. To se ne sme zgoditi in se tudi zgodilo ne bo. «Slovenčev> dopisnik bi rad koval političen kapital iz te nevarnosti. Mnogo bolje bi storil, če bi vplival pri svojih somišljenikih, da bi odstopili pošti primerne prostore, ki jih imajo na razpolago, kakor da se zaletuje v županstvo. — V nedeljo 8. t. m. ob osmih zvečer bo priredil Sokol v svojem domu znano komedijo «Avtomobilist». Čisti dohodek je namenjen Zvezi kulturnih društev v Ljubljani. VODICE. (Pretep za bandero.) Na veliko soboto popoldne ob 6. uri so prinesli vodiški fantje bandero iz cerkve in jo postavili na dolo- čeno mesto. Naenkrat so priskočili drugi trije fantje k banderu in ga iztrgali iz rok prvim. Razvil se je pravcat pretep in je tudi bandero močno trpelo. Resni ljudje, ki so gledali žalosten prizor, so se zgražali nad tem nečuvenim početjem. Tako se Bogu pač ne služi! — ali celo «Domovino», ker so zanjo ti že od nekdaj neverniki. Slučaj je nanesel, da so gospodje, ki grmijo proti naprednemu časopisju, iskali med njegovimi bralci svoje kandidate. Dosedanji občinski odbor je s svojim županom vršil svoje dolžnosti tako vestno in nepristransko, da bi mogel služiti vsakemu za zgled. Le SLS ni zadovoljna, s tem, ker hoče imeti župana na svoji listi, in ta bi ji moral v zahvalo za to mesto sezidati prostorno kaplanijo z udobno dvorano in odrom, kar bi seveda plačali oni, ki imajo najmanj, a se od njih največ zahteva. Ne ugaja jim tudi zadnji način občinskih volitev, pri katerih so si vasi volile svoje zastopnike, in to najboljše od najboljših. Kaj moremo za to, če so dobili baš napredni možje največ zaupanja I Saj pravijo celo v cerkvi, da je ljudska sodba božja sodba. Prepričani smo, da bo tudi pri prihodnjih volitvah odnesla zmago gospodarska lista. SLS se bo pač morala zadovoljiti z malim, recimo z cve-selim razpoloženjem, ko bo postavila svojo kandidatno listo>, kakor pravi v nekem Ko se vrne Matildka, jo vzame v naročje in jo ljubkuje, da je mala že vsa prestrašena, ker ni vajena pri materi tolikšne nežnosti, «Ali bova res dobili nove jaslice?* «Res,» pravi Metlakovka, «In tudi novega očeta, če boš pridna.« Deklica se zasmeje, mati pa se skrije v čumnato. Njeno telo podrhteva v strasti, vendar jo ne zapusti popolnoma vsa razsodnost. «Naj le dela Janez pokoro, če hoče kdaj biti Metlak! Zdaj se mi ne izvije kar tako. Samo naj se skusi kaj opletati, pa bodo takoj vse Griče vedele, da mi je bil za pet tisoč na prodaj. O, le čakaj, fant! Rada te imam, da bi te kar pogoltnila, Metlakovka pa sem Ie, to boš moral priznati!* Tako se veseli Franca in se vzravna, da se visoko izbočijo njene polne grudi. Ko bi jo »Janez videl v tem trenutku, bi njena bujna zrelost gotovo premagala vse maščevalne misli; kajti prav globoko v srcu je le še tlela y Cokljaču resnična ljubezen do lepe France 1 XI. ■ «No, si kaj govoril*, je s potuhnjenim na smeškom prišel popoldne Janez k Smrekar-jevemu čevljarju. «Sem, pa je trda predla*, mu pove Tine 'Janez sede in posluša, ali dalje posluša, bolj je nemiren in kar barve ga spreletavajo. «Šment,» pravi, «pa se mi le ne bo obneslo, kakor vidim.* «Kaj bi se ti ne, samo držati se moraš*, bodri Tine, ki ne sluti, zakaj je Janez tako iznenaden. »Popoldne, sem rekel, da prideva, tako pod noč.* «Ne vem —* «Kaj? Ali si že izgubil korajžo?* «Nak! Samo tako se mi zdi, da se bom brez potrebe dal ljudem v zobe.» «MisliŠ, da bo ona komu pravila?* «Bogve —* «Ne bodi neumen!* Janez začne bobnati s prsti po mizi. Naenkrat se zasmeje na vse grlo. Tine se kar prestraši, tako bučen je tesačev smeh, «Salamensko sem ga polomil*, pove nazadnje Cokljač sam. «Zakaj?» «Ker sem neumen*, pravi Janez in začne pripovedovati, kako je tam v jeseni govoril s Franco in kako je bila tedaj vdova prijazna z njim. Počasi razloži, kako je kuhal jezo, ker ga je pred leti odpravljala s praznimi obljubami. Sklenil da je maščevanje, zato je tudi natvezel tisto o nekakšni ženski, kar vse skupaj ni nič res. Zdaj da mu je žal in da se sramuje. Tine gleda, posluša in skimava z glavo. «Zdaj ne vem, ali sem prismuknjen jaz ali ti ali oba. Ali si me imel za norca dopoldne — ali me imaš zdaj.* Janez se zasmeje: «Tako je. vidiš, če človek začne noreti, ko že minevajo prava leta. Kar je, to je, samo reci mi, kaj naj storim.* «Sam si skuhal, sam snej*, zagodrnja Tine in začne nejevoljen gledati skozi okno. «Ne bodi no hud, ko vidiš, da sem v zagati. Po pravici ti povem, da sem bil tako jezen, tako jezen, ti pravim, da se je kar kuhalo v meni —» «In se je skuhalo*, se še vedno nejevoljno nasmehne Tine. «Poslušaj —* «Kaj?» «Ali ne bi šla vseeno tja?» «Hodi sam —» «Ne, ne tako, Tine! Veš. zdaj, ko vidim, kako je pametna, jo imam spet tako rad, da bi jo kar —* «Pusti orodje, pusti, da mi vsega ne polomiš*, se razvedri Tine, ko vidi, da Janez strastno stiska, kar doseže. «Kaj naj storim, svetuj mi!* Tine premišljuje in se začne nazadnje smejati še sam. «0, ti salamensko budalo ti! Pa sem toliko brusil jezik za prazen nič! Če se zdaj Franca razjezi, se boš pa spet kisal, kaj?* «Saj tega se bojim*, meni Janez. »Drugega ti prav za prav ne bi smel vo-ščiti*, ga draži Tine, vendar spozna tesač iz njegovega glasu, da ne misli tako resno. Polagoma začneta z združenimi močmi ugibati, kako bi bilo najbolj prav. «Ne kaže drugače, nego izpeljati do kraja*, meni Tine. :«Nak! Potem bo lahko očitala, čim bi prišla kaj navkriž, da me je morala odkupiti.* :«To je tudi res», potrdi Tine. «Veš kaj, prepustiva sreči, bo že kako. Ker si ne ve drugače pomagati, tudi Janez samo prikima. Ko se zmrači, odideta na pot, svojem poročilu iz malega kraja. Samo ne smejo oni trije gospodje pozabili, da je od veselega razpoloženja pa do žnpana še precej daleč. RAjCNA. V noči ed beAe asedelje na jpesnedeljek je zapadlo indi iukaj i»iK>go -asega, i i pa je proti w©čena večdBo»w» «Lopnel. Na Gmsuptjiu se je vršil v nedeljo 24 aprila t. J. gasilski župni občni zbor. Od našega društva so bili izvoljeni trije begati. SV. KMJŽ PRI KOSTANJEVICI. Gospodarske juejuilike, s katerim i se bori do malega vsak posameznik, so pri nas družabno in društveno življenje popolnoma ugonobile. Lansko leto je minulo 25 let, odkar je "bilo ustanovljeno gasilno društva, a 5M sme mimo jr»«ga eetrištaletja brez vsakega opomina. Letos bi moral Sofcal praznovala 201etnico. Tmli za io .slavaost ni najmanjših priprav. Kdo je kriv„ da je nastopila taka mLač-nost"? Ali smo pri nas v resnici največji siromaki? AK ni v ozadju mnogo sebičnosti, ki je mati vsega zla? Vasi manjka šole. Samo trije razredi ljudske aoJe so za današnje razmere premalo. Kako naj danes tekmuje duševno slahše podložen z močnejšim. Zato zaostajamo, zato se grizemo med seboj, medtem ko se drugi razvijajo. Zelo važen pieliod na boljše rbi bila uvedba sejma v vasi. Izvedba tega načrta je poverjena štirim občinskim odbornikom. £e govoriš z enim ali drugim, ali misliš, da ima kateri interes na tem, da dobimo sejem v vas? Čemu saj nam bo sejem? Le-skovec, £aka, Št. Jernej, gkacijan itd., vse te vasi so postale močne zaradi sejmov, le pil nas sejem baje nima pomena. Znak popolne gospodarske nesposobnosti, čas je zlato! —. Vodno žago je zgladil v Doiu pri -Sv. Križu posestnik g. Blaž Levak in bo začel prihodnje dni z obratovanjem. Podjetnega domačina podpira jmol VELIKO MRAŠEVO. (S m rt na kosa.) Dne 26. aprila t. 3. je tukaj -umrl po -vsej okolici znani posestnik, večletni občinski svetovalec in županov namestnik g. Janez Kuntarič. Pokojnik je bil kot pristaš SLS naš politični nasprotnik, sicer pa poštenjak. V svoji vefifci -gorečnosti se je pred nekaj leti c^Bočil za zgradbo »saške cerkve. Dasi so mu eelo duhovniki odsvetovali pečati se pri današnjih neprijetnih gospodarskih razmerah s tako mislijo, je vztrajal pri svojem sklepu. Z velikim naporom M deloma z znatnim lastnim kapitalom je spodbujal domačine "k delu. Zadnje d»i je imel polno obiskov od blizu in daleč. Cele narodni poslanec g. Sušnik se je prišel poslovit od njega. Pokojnik je umrl za jetiko. Odkar se je Mil dela pri cerkvi, je vidno pešal. Na dan smrti je bil komaj 40 let star. Zapušča vdovo in štiri mladoletne otroke. N. v m. p.l BOŠTANJ OB SAVI. Prvi maj, praznik pomladi, smo tudi pri nas primerno proslavili. Bud-nico je s pohodom v Dolnji Boštanj in nazaj napravila gasilska godba. Popoldne so priredili gasilci izlet k Mirni, kamor je došlo tudi zelo mnogo gostov, tako da se je zamišljena mala zabava razvila ob lepem majsiškem dnevu v pravo ljudsko veselico. Godci eo v zavesti, da je dobiček namenjen gasilski godbi, prav pridno in tudi dobro igral'• Obilo zabave so gostom napravila tudi dekleta z TOčnim ribolovom. RIMSKE TOPLICE. Politično obzorje se je pri nas precej spremenilo, odkar so klerikalci zleteli z vladnih stolčkov. Naši klerikalci so postali prav ponižni, ne hvalisajo se prav nič več, kakor so se prej, češ, da v bodoče brez njih sploh ne bo nobene vlade več. Mi Vas kličemo, da nam po-kažete, kaj ste nam dobrega storili Vemo dobro, da so se vršile v času, ko je SLS sedela na odločilnem mestu, obširne redukcije. To imamo kot plačilo za zaupanje, katerega smo Vam dali že pri več volilvah. Sedaj bo prišel naš obračun. Uvideli smo šele sedaj, da SDS svojim volilcem za zaupanje ne kaže zobov, zato smo postali samostojni demoktrati ter kličemo vsakomur v našem kraju, naj zapusti SLS in se pridruži samostojnim demokratom. ZIDANI MOST. Pri nas nekateri klerikalci še vedno rožljajo z izterjanjem dajatev za cerkev ter so se v zadnjem čast- lotili tudi ljudi, ki niti posestniki niemo, ampak samo preprosti delavci. Ubogi delavec naj še vzdržuje fond za popravo cerkve s svojo malo plačo, a družina naj strada. Bo že prišel obračun, ki Vam ne bo ugajal. SV. ANDRAŽ PRI VELENJU. V (Domovini* smo čitali dopis, ki je prinesel nekaj odlomkov že minulih duhovnih -vaj. Ta dopis je bil popolnoma resničen. Nekateri Andražani so začeli seveda takoj ugibati, kdo bi bil dopisnik, in so obdolžili podpisanega. Zato prosim "uredništvo za potrditev, da nisem lril jaz pisec omenjenega dopisa. (Potrjujemo. Op. uredn.) Pisali bi še lahko mnogo o zadnji pridigi duhovnih vaj, katere je bilo nad polovico politične, kar se ne strinja s pravim cerkvenim naukom, še celo tretjerednire so bile ogorčene nad tem nastopom. Mnogo bolje bi bilo, da bi naši možje obrnili svojo pozornost na potrebna popravila v tukajšnji cerkvi. Baš pred nekaj dnevi se je zgodila Jošku Dediču nesreča, da se je pri zvonjenju odtrgal <štrevfl> ter mu zlomil nogo. — Franc DTeo. ŠT. JANŽ PRI ZIBIKI. V nedeljo 1. L m. prirejen izlet naprednjakov se je nad vse pričakovanje dobro obnesel. Prostori pri Orehovškem so bili nabito polni. Udeležencev, ki so morali zunaj stati, je bilo še za enkrat tolika. Predsedoval in vodil je zborovanje okrožni tajnik g. Mal-gaj. Poročilo o političnih in gospodarskih zadevah je podal v svojem daljšem govoru oblastni tajnik g. Spindler. Zborovalci so ga z zanimanjem poslušali. K debati se je oglasil tudi 751etni starček, ki je v svojem lepem govoru poudarjal, da nas zamore, o čemer je popolnoma prepričan, izmotati iz te gospodarske krize edino Samostojna demokratska stranka. Ploskanje zborovakev je bil dokaz, da so se z njim strinjali vsi. K debati sta se oglasila še g. Špindier o praznem strahu pred vojno in g. Malgaj o potrebi okrajnih cest. Prav lepo so nas zabavali zfbiški pevci, ki so pod vodstvom g. Blazinška zapeli tako izvrstno, da jim gre vse priznanje. Želimo si, da bi imeli še večkrat priliko, čuti jih. Izleta so se udeležili v zeto častnem številu Svetoštelančani, Tinčani, Zibčani, šmarčani in PristovljanL Žal, da Loke ni nikdo zastopal. Organizacijo SDS prosimo, da ^m še organizira take prireditve. LJUTOMER. Dramski odsek Sokola bo uprizoril v soboto 7. t. m. zabavno šaloigro (Kraljevska visokost* ter vabi vse prijatelje, da si pravočasno zasigurajo vstopnice. — Sokolsko društvo je začelo svoj dom dogotavljati z zunanjim ometom. Delo je prevzel zidarski mojster g. Joško Prelog. Meseca septembra bo končna otvoritev doma in telovadišča. — Priljubljena sokoiska tombola se bo vršila v nedeljo 15. t. m. na glavnem trgu. Zanimanje za to prireditev je vsestransko, ker bodo dobitki številni in lepi. Karte p« 3 Din ®e dobe v vseh trgovinah. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! XII. Metlakovka je trdna, to spozna Tine takoj. Črno ruto ima na glavi m Je nasmehne se ne, ko vstopita. Nekam drveno sedeta. Tine pogleduje Janeza, Janez Tineta, z besedo se pa nobenemu nič Raj prav ne mudi. «Ja —» pravi Janez. *Pu res —vzdihrte Trne. Potem molčita. Franco sili smeh, a se premaguje. *Zima, zima,» pravi in obmolkne tudi ona. Zdaj Tine šefe opazi, da Malildke ni doma. To se mu zdi dobro znamenje. Zato se ojunači: «Saj veš, Franca, da sem bil dopoldne tukaj.» «Seveda si bil.» «Zdaj sva prišla pa oba.» To je vsa modrost, kar je zmore Trne v tem trenutka, Janez pa sploh sedi, kakor pri-mrznjen. Ko skrivaj ogleduje Franco, so mu zazdi tako lepa, mnogo lepša nego pred leti. In pametna, pametna! Kako se to modro držiJ O, teka žena---* «ffm-hm,T» se odkašlja Iti hoče nekaj reS, pa ne more. Franca rmi hoče pomagati: «Ali pozimi tudi tešeš?* Janez odkima. «Ni nič kaj prida defa,» pravi io venomer premišljuje, kako bi popravil, kar je v jezi zmedel. Včasih obupno pogleda Tineta, toda čevljar je danes miren ko kopito. Franca se radnje: «ATi sem ie, kaj?!* Da ni pregnala molk, pravi: «Davki so pa že tako visoki —» «Saj,» pravi Tine, a Janez zakašlja. Potem spet Tine: «Veš, Franca, zdaj sva prišla, da bi se zmenili.-* «Kaj se hočemo meniti, ko nimata jezika,» se nasmehne Franca. «Veš, tisto, no, kot sem dejal dopoldne,» stoka Tine. Janez pomaga: «Viž, Franca, saj mi ne boš zamerila, kaj ne, rad te pa le imam. Zmeraj sem te imel rad.* «Kako je ponižen,® veselo spoznava vdova. Nekoliko zardela pravi: «To ni igrača, veš Janez.* *Saj vem, da ni. Saj mi je žal —» Vdovine misli so seve obrnjene drugam. «Saj ni toliko zaradi denarja, dasi je dandanes težko zanj —» *Vem, vem,* potrdi Tine, Janeza pa pravi: «Povej no!» «dDaj ti,» priganja Janez. ydova vmes: «Saj je tako vseeno. Poglavitno i tak vem.* Za hip obmolkne, da se pripravi za glavno potezo. Nato odločno: «Jaz sem take vse premislila, da je Skoda vsake besede! Kjer si se zavezal, Janez, tam ostani! Tako je pošteno. Ne rečem, ako b! bile samo besede — tako pa: saj si ime! otroka ž njo, aH ne?» Janez je ves poten, tako mu je nerodno. «Franca, poslušaj!* Glas se mu trese in beseda mu zastaja, da vdova komaj še prikriva svojo usmiljenost in svojo ijnbezen. «Ali mi moreš odpustiti?* «Odpuščanje je v božjih rokah», pravi Franca. «Pa meni tudi nisi storil nobene krivice.* Tine hiti: •Poslušaj no, Franca, saj ne razumeš. Jezen je bil —» «To si mi že povedal —* «Nič ti nisem povedal,* meni Trne, «tisto ni vse skupaj nič! Sam ti bo povedal, no, samo poslušaj ga!* Zdaj začne Janez pripovedovati, kakor je pojasnil Tinetu. Franca posluša in naguba čelo: «Veš kaj —» Vsa se trese od jeze in od sramu. Tinetu se zdi, da je v sobi zelo vroče in se izmuzne natihoma v vežo. Tedaj plane Janez k vdovi Jecljale: •Franca, ne bodi no hoda! Saj ti ne veš, kakšen je človek, kadar ima koga toliko let brez upa rad. Saj vem, da sem napravil neumnost, aH Franca —» Ko začuti Metlakovka drhtenje njegovega telesa, se tudi sama ne more več premagati «Ffadobnež», zašepeče in ga objame. «Aha», se primata Tine v sobo. «Tak to je zdaj jeza in maščevanje in —* «Stara ljubezen, ki nikoli ne zarja viveselo dokonča Janez. Franca zaprosi: »Bodi no tako prijazen, Tine, pa siopi po Matflkdo k Lebanovim. «Reci, da š bomo pokazali novega očeta!* Kmetijski pouk ZATIRANJE ŠKROBOTCA PO TRAVNIKIH. Sedaj se nam nudi prilika, da se skušamo znebiti tega škodljivega plevela po naših travnikih. Ta plevel, ki znan. tudi z imenom lošec ali livošč, pokriva mestoma cele plošče, ki jih od daleč, poznaš- pa rumenem cvetju, v košnji pa ne; da skoraj nič pridelka. Škrobo-tec ni le plevel v navadnem pomenu besede, ampak je tudi rastlina-zajedalka. To poznamo že na tem, da ne napravi, nobenih pravili zelenih listov, ki bi poganjali iz korenine in, kt bi pomagali preživljati rastlino tako- kakor pri drugih rastlinah. Skoraj polovica hrane jemlje škrobotec drugim rastlinam. Njegove korenine se zarastejo v druge korenine in jih izsesavajo in zajedajo. V resnici tudi vidimo, da v soseski škrobotca ni nobene prave rasti in da vse le životari in da vsled tega tudi ni nobene prave košnje- Kjer pokriva škrobotec zdržema večje prostore, tam se o tem povsod lahko prepričamo. Škrobotec naštela v raznih legali, v suhih in v vlažnih. Na teh še bolj uspeva. Veliko ga je videti tedi na barju. Ker je škrobotec enoletna rastlina, ki se množi le po svojem semenu, ga m težko pregnati, če se ga lotimo. V par letih se ga lahko znebimo. Najbolj ga preganjamo s spomladno pašo. Ce to rti mogoče. ga moramo zatirati s košnjo', lo mora biti dosti zgodnja. Kakor Irrtro začne nastavljati prvo cvetje, je čas, da ga pokosimo-. Glavno je, da ga prej pokosimo, preden začne delati prvo seme. Škrobotec nastavlja cvetje vrhu svojega stebia ddje časa, tako da hkrati cvete in zori. Zgoraj, vrh stebia razvija na novo cvetje, spodaj pa zori. Ob času običajne prve košnje ie škrobotec navadno že zrel in suh in se pri sušenju njegovo seme otrese in naprej zaseje. Zato ga motamo zgodaj pokositi, da ne pride do semena. Najbolj opravijo to delo ovce. ki ga do tal objedo. Kjer ga Je malo. ga tudi na rokah pomuLimo in izrijemo. Kjer škrobotec bujno raste, napravlja tudi vej nato steblo. Po tankih legah se namreč stoik) razraste, dela stranske vejice in naslavlja še veliko več cvetja in semena. OBRAČAJMO HRO&ČEVO LETINO V GNOJILNE SVRHE. Ako bi se dalo milijarde rojev rnajnikovega hrošča poloviti, koliko dobrega gnoja bi se dafo na ta način dobiti! Na stotisoče bi bfl vreden. — Alf nima svoje vrednosti tudi tedaj, če nabiramo hrošče v manjših količinah? Po več mernikov bf jih mogli nabrati pri enf n dragi hiši! Boljši posestniki bi jih tudi lahko kupovali, toda po ceni, ki bi odgovarjala gnojim vrednosti hrošča, ne pa tako drage* kakor jifi plačujejo nekatere občine, namreč po l Dm za liter, M je odtočno pretirana cena. Nabiranje hroščev naj spada v program frr dolžnost vsakega kmetskega gospodarstva brez izjeme. Hrošč! imajo mtrogo gnojilne rrročr v srbi: Ako bi jih ob hroščevih Tetift uporabljal! za gnoj, lahko bi si prihranili marsikateri dinar za umetna gnojila. V takih letih- W biali veliko iu dobrega gnoja. Danes moramo umetna gnojila drago kupovati, da se z njimi okoristimo i® da pomagamo zemfji do večje rockmtosti. Alt W ne- mogtt todr hrošče v ta namen obračati? Saj bi nas drugega m stalo, kakor da nabiramo iti pokončujemo to. golazen in da Jo spravljamo na kompostni kupi In koliko škode bi. na ta način odvrnili od naših zemljišč* oziroma naših rastlin. Milijonska je škoda, ki jo dela ta mrčes v zemlji, in milijonska bi bila korist, če bi preprečili vso to škodo. In še več! Namesto škode, oziroma poleg te koristi, ki bi jo dosegli z uničenjem hroščev, bi nam hrošči še koristili, ker bi nam v podobi gnoja pomagali povečati rodo-vitost naših pridelkov. Vsak kmetovalec bi se moral potruditi,, da bi, nabral čkn več tega škodljivca in da bi ga obrnil za napravo komposta. Po več mernikov bi ga moral vsak posestnik nabrati ha po-delati v kompost. Ta škodljivec se nam ob kebrovih letih pred našim nosom ponuja, pa ne zagrabimo zanj. ampak ga raje v h cm ar pustimo! Prav. kakor da je vseeno, ali ga zatiramo ali ne. Ob kebrovih letih bi morali imeti kup zemlje pripravljen nalašč za to, da ga po>-rabimo za hroščev kompost. Spodaj naj pride plast zemlje, oziroma cestnega blata, na to plast hrošča itd., dokler rti kup komposta gotov. Kar se v enem dnevu hrošča nabere, to pokrijemo z novo plastjo zemlje. Tako> bi nam pobiti in pokončani hrošči tudi ne razSr-jadl tistega smradu, ki je sicer običajen. Tedenski tržni pregled ŽIT0. Na svetovnih tržiščih so zadnje dni žittie cene zopet zelo čvrste. Vzrok temu so velika po>-vpraševanja po žitu. Ker pa so poročila o stanju posevkov v Evropi splošno precej ugodna, je vter-jetno, da se bo postopno dviganje cen kmalu, ustavilo — vsaj v Evropi. V naši. dežavi. okrepitev cen. zaenkrat ni velika. Na novosadski blagovni borzi so bile 3. t- m. naslednje cene za 106 kg: pšenica 305 do 310 Din, turščica m do 17$ Din, moka «0» 440 do 450 Din. ŽIVINA. Cene se krepko- drže brez posebnih sprememb'. 6. majp: Veržej. 9. maja: Brežice, Litija, Tbglice pri Novem mestu, črenšovci, Apače, Murska Sobota, čma, Dravograd, Breg pri Ptujji, Pbnikva pri Šmarjalr, Sedlarjevo-Polje. 10. maja: Šmarje pri LjubljanL 12. maja: Planina pri' Brežicah (samo za živino), Koprivnik, SOdražica, Zagorje pri Litiji, Slovenjgradec, Lemberg. 13. maja: Gradac. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se jjj dobilo t; m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 80050 do 80350 dinarja; 100 nemških mark za 1349 50 do 135250 Din; 100 italijanskih lir za 28680 do 288 80 Din; 1 dolar za 5675 do 56 95 Din; 100 francoskih frankov za 22237 do 22437 dinarja; Tine odide. Franca prinese hitro na mizo Anton Stražar: pijače in prigrizka, Janez pa hodi za njo, kakor senca. Ko se vrne čevljar z deklico, pravi Janez: «Matildka, ali bi me hotela za očeta?» Otrok ga pogleda in se stisne k materi: «Joj. to je pa tisti mož, ki Je naju na Telovo tako gledal!» «Tisti, tisti«, potrdi Janez in jo poboža po laseh. Sedaj se vsem razveže jezfk. Matildka se kmalu sprijazni z Janezom. Klice ga «oče» in mu pripoveduje vse, kar ima na srcu, dokler na njegove prsi naslonjena ne zadremlje. Rahlo jo prenese tesač na posteljo — ko da nosi zaklad, se mu zdi. Tine ie dobre volje. Janez govori, govori in kar z očmi požira Francor medtem ko ona z aekšno vabljivo mirnostjo uživa obnovljeno srečo. Pozno v noč, ko se domenijo glade pisma in poroke, se ženin in Trne poslovita. «Zdaj pa že vidim, da prva ljubezen ires nikoli ne zarjavl», pravi Tine, ko odhajata. Janez krepko seže Franci v roko, m zauka v noč. Ko ie Franca spet sama, stopi k postelji, kjer spi njena hčerka, in io poljubi. «Bog ti daj srečo, dete moje. Upam, da ta bori košček moje radosti ne bo nikoli pelin za tvojo radost.* . Potem Teže, a zaspati ne more. Šele jutranji hlad jo premaga, da zatisae oči. Pokojno se dvigajo njene grudi in razkošno- cveto- sanje novemu- življenju nasproti. Oglarjeva Rezika Narodna povest iz tlačanskih dni. (DadjeJ Štajercev Gregec Je lepega poletnega jutra korakal od oglarja Tomaža po gozdni potv proti Strmonskemu gradu. Na hrižpptju pri lesenem znamenju, kjer sta se- bila sešla z oglarjevo hčerko, se je možak ustavil; odložil je svojo usnjato torbico, v kateri je imel razna zdravila, poiegje postav d tudi svojo palico, sedel, pa začel igrati na eitre. Gregec je igral in igral brez prenehanja, a krilati pevci so skakali nad nJim po vejah in tudi ubirali vsak svojo, melodija Godec je bil tako zamišljen v igranje, da ni zapazil, da prihajata proti nJemu, grajski oskrbnik in bodoči grajski gospodar Komad, šefe, ko sta prišla tik do njega, ju je Gregec opazil'; filtra ie vstal in spoštljiva pozdravil «No, na, Gregec, vendar te po dolgem času zapet enkrat vidim! Ali imaš kaj zdravil s seboj?* «lmam jih, imam, Tiln-Prav sedaj sem namenjen proti gradu_» »Torej Ie. pridi k nam, nam boš tudi kai novega povedaL Ti veš vedno dosti novic, kec si vedno na nogah.* Mradi graščak je tudi ogovoril Gregca: «Kaj> ah. mene ne poznate več?* «Ne, mitostbvL gosittnL Ziek) se mi pa vidite iznaaL* c.Saj. res- ni nic čudnega, <$a ste »te ie-f Vvejae^j, l V-o* Uiv VIVMIVS,«. — —--" • — ---I •--^ _ zgrešili. Jaz sem Konrad, ki ste mi vcčkralUgljarju Tomažu?* nosili piščalke, in mit igrali na citre pod našo lipo.* «Gospod Konrad! Kdo bi si mislil, da ste že zrasli v celega možaka.* Konrad ln oskrbnik sta odšla naprej, za njima pa je počasi stopal tudi Gregec. Preden ie prispel; Gregec do gradu, se je še- ustavilpri tlačanih na vdiki njivi baš pod gradom Zeli so ječmen. Precej časa se je Gregec razgovarjaL z delava, kateare je večinoma poznal. Največ je govoril s- starim Maklavcem, s katerim sta bila vojna tovariša in sta se skupno bojevala prati Turkom. Mi-klavec se je previdno ozrl naokoli in ko je videl, da ni nobenega grajskega v obCžju, je ZnČd * «Gregec, kako misEš, ali ba vedno trajala tlaka in nas bodo vedno obiskovan Turki?* «Ne bo vedno tako„ta tirečemf Vse priefe, pa tudi vse mine!» dBog- ve, kdaj bodo prišli za nas uboge tlačane holJS časi. Jaz sem izgubil skoro vse upanje, odkar |e bila r Matijo Gubcem vred uničena njegova vojska.* «Jaz pa imam baš zaradi nesrečne Gub-ceve vojske Rajvečje upanje na boljfe kajti po nedofžwem prelita Icri vpije v nebo za maščevanje!* «Ti imaš tkanje?* «hnaml* Gregec se je nato poslovil «4 Miklavca is 'ostalih delavcev. Koncem; grajske njii*e je se ustavil i\\Lkkuviev si» Joško, ki je zlagal povezane snope^ «tGieg.tc, aH se boste kaj oglasili jwr = Stran 6 = 100 češkoslovaških kron za 168 30 do 16910 dinarja. Kratke vesti = Opozorilo vsem, bi nameravajo razstaviti na Ljubljanskem velesejmu. Rok prijave za razstavo na letošnjem vzorčnem velesejmu od 2. do 11. julija t. 1. bo potekel v nekaj tednih. Po zaključku prijavnega roka bo razdelila sejmska uprava takoj razstavne prostore. Kdor se bo javil kesneje, ni več siguren, da bo dobil ugoden prostor. Zato se naprošajo v lastnem interesu vse one tvrdke, ki se zanimajo za velesejem, da pospešijo svojo prijavo. = Za kmetovalce, ki se zanimajo ia okisanje krme. Kmetijski referent g. Fran Wernig nam piše: Glede na moje opozorilo v o lesenem silu mi je poslal stavbenik g. Korošec v pregled načrt o novem praktičnem lesenem silu, ki je konstruiran zelo spretno ter nudi napram Koflerjevemu, v zadnjem opisanemu silu mnogo prednosti. Stene Korošče-vega sila so 15 cm debele ter zaradi tega in z uporabo lepenke, karboleja, firneža in barvanja absolutno nepropustne za zrak in vodo. Ta silo je tako mogoče postaviti deloma tudi v zemljo. Stroški za zgradbo te naprave niso večji, temveč celo nižji kakor pri Koflerjevem silu. Koroščev silo je mogoče poslati po železnici ter ga je lahko vzeti narazen in zopet sestaviti. Tudi je prenosljiv z enega posestva na drugo ter je samo temelj treba napraviti povsod nov. Kmetovalci dobč pri g. Korošcu (stavbenik, Gorenje šl 7, Šmartno ob Paki) tudi načrte in proračune ter lahko na podlagi teh načrtov sami izgotovijo tozadevne naprave. — Brezalkoholna uporaba sadja in grozdja. Z zdravstvenega in moralnega stališča mora nazadovanje alkoholne produkcije vsakdo pozdraviti. Saj čutimo, da je alkoholizem posebno za naš narod najpogubnejša socialna bolezen, ki ruši temelje posamezniku, družini, občini, državi in cerkvi. Toda baš zaradi nazadovanja konzuma in drugih neprilik prihajajo sadjarji, posebno pa vinogradniki in tudi gostilničarji v mučen položaj, da proizvodov, za katere se pridelovalni stroški niso znižali, ne morejo spraviti v denar za primerno ceno. Tako nastaja vinska kriza, o kateri se pri nas vedno več piše in govori. Da •Še danes zvečer, ko bom spal pri njem.« «Prosim vas, povejte Reziki. da jo najlepše pozdravljam. V nedeljo se bom sam oglasil pri Tomaževih. Povejte ji to!» «Brez skrbi, Joško, vse bom opravil.« Miklavčev sin je zopet začel zlagati snop-je. Prav vesel je bil. Še nekaj dni, pa bo nedelja, ko se bo oglasil pri ogljarju in govoril s svojim ljubljenim dekletom. Pri grajski lipi je Gregca čakal oskrbnik Tiln in zaupno zaprosil Gregca, naj na kak način sporoči ogljarjevi Reziki, da jo rad vidi. Poprosil ga je tudi, naj malo zanj govori, češ, saj ne bo zastonj. Razumljivo je, da mu je Gregec vse obljubil. Za to obljubo je dobil od zaljubljenega oskrbnika tolar. Od Tilna je tudi zvedel, da misli mladi graščak zalezovati lepo Reziko. Prosil je zato Gregca, naj mu pomaga preprečiti to, kakor ve in zna. Tudi to je Gregec obljubil, a mislil si je: Jaz bom že tako gledal, da bom vama obema zmešal račune. V gradu se je Gregec dokaj časa zamudil. Največ se je pogovarjal z graščakinjo. Zelo se je čudil Gregec, ko mu je oblastnica gradu začela govoriti: •Vem, da imaš več razuma v glavi kakor vsi moji tlačani, a v nečem si v veliki zmoti, pa tudi v nevarnosti!* > ,> •V čem, milostiva gospa?« i i«*v •Dobro vem, kaj ti govoriš s tlačani. Svarim te, da Matijo Gubca nikar ne posnemaj. Zgodi se lahko, da te bo zadela enaka kazen ali pa še hujša!« — nUUI kriza obstoja, je ugotovljeno. Da ee predvidoma sama ne bo ublažila, je tudi naravno. Iz tega pa sledi, da je treba iskati novih načinov predelave, oziroma uporabe, ki bolj odgovarjajo zahtevam, po katerih je in bo vedno več povpraševanja. Alkoholnih vin je preveč, po brezalkoholnih izdelkih pa povpraševanje posebno v zadnjem Času silno rase. Njih konzum se bo pa še znatno povečal, ker se vrste abstinentov množe in se mladina vzgaja v duhu popolne treznosti. Kakor lansko leto, namerava tudi letos ^Brezalkoholna produkcijam prirediti več tečajev, na katerih se bo obravnavalo najvažnejše o brezalkoholnem gospodarstvu (vkuhavanje, sušenje, pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov v domačem gospodarstvu in v obratih, ohranjevanje svežega sadja in grozdja, organizacija prodaje teh pridelkov in izdelkov itd.). Kdor se želi I. tečaja (ob priliki velesejma) 4. julija t. 1. udeležiti, naj to javi po dopisnici {Brezalkoholni produkcijo, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Vinogradniki, sadjarji, gostilničarji! Ne prezrite te ugodne prilike, da se o tem važnem vprašanju pravočasno poučite! BELEŽKE -f «Domoljub> in uspehi klerikalne politike. «Domoljub> si napravi lahko delo in naše navedbe o neuspehih klerikalne politike v vladi označuje enostavno za izmišljotine, ne da bi svoje trditve zadostno podprl. Zato na kratko ponovimo: Za izenačenje davkov ni klerikalno-radikal-ska vlada storila ničesar. Ko je bil proračun sprejet, šo Narodno skupščino odgodili, namesto da bi ji predložili načrt zakona za izenačenje davkov v razpravo. Ponovno poudarjamo, da so davčne olajševalne drobtine tako neznatne, da jih kmetsko ljudstvo sploh ne bo občutilo v svoj prid. Odprava 30odstoineoa pribitka na dohodnino se bo prav lahko izigrala, če bo vlada potrebovala več denarja, ker je dohodnina po sedanji praksi prav raztegljiva. Zakaj pa klerikalci niso glasovali za odpravo in omiljenje nekaterih težkih davkov, katerih odpravo, odnosno omiljenje so predlagali poslanci SDS? Znižanje davka na poslovni promet in odprava davka na ročno delo bi pomenila za Slovenijo večjo olajšavo ka- •Hvala vam za te besede, milostiva. Dokler se bo Gregec tako obnašal, kakor se je do sedaj, se mu ni treba ničesar bati!« «Glej, glej, da se ne prevariš, Gregec!« Te besede so zelo potrle Gregca. Ko se je vračal proti ogljarju, je premišljal in premišljal, kdo bi ga bil ovadil v gradu. Šele po dolgem premišljanju je prišel na naslednjo misel: Nihče drugi me ni ovadil kakor tista zločesta babnica Srakoperka! Sklenil je tej stvari priti do dna. Ogljarjeva hči je kuhala južino, ko je stopil Gregec v hišo. «Rezika, ali si sama doma?« «Sama. Oče so šli v grad napravljat drva za kopo. Kaj ste zvedeli v gradu?« «Dosti, dosti, Rezika! Rečem ti, dekle, srečno si, da sem jaz toliko zvedel. Črni oblaki se zbirajo nad teboj. Ako Bog da, jih bom jaz odvrnil od tebe.« Reziko so te besede hudo razburile. To je Gregec opazil. Da pa deklico pomiri, ji je vse povedal. Svoje pripovedovanje je zaključil: •Kakor sem ti že rekel, ne bodi prav nič v skrbeh zavoljo tega. Ne hvalim se s svojo spretnostjo, a zavoljo starega prijateljstva s tvojim očetom bom gledal na to, da bom čisto zmešal račune oskrbnika in graščaka. Samo en pogoj zahtevam: Kar ti bom svetoval, moraš vselej storiti.« Dekle bi bilo rado zvedelo, kaj neki namerava Gregec. Pa ta ji je le dejal: •Sedaj pa bodi vesela, kakor si bila doslej! Zakaj bi ne bila, ko te bo v nedeljo obiskal tvoj fant!« ~..... 10 VIN A« št. 18 = kor vse klerikalne drobtine. nadalje taji pooblastila, za katera so glasovali klerikalci in ki dajejo možnost vladi, da ta po svoje preureja zakone brez Narodne skupščine. Ko bodo padli krepkejši udarci tudi po klerikalcih, bo morda tudi «Domoljub> priznal to pogreško SLS, Naj Domoljub> še tako hvali klerikalne uspehe^ odnosno briše klerikalne pogreške, dejstvo ostaja nepobitno in se bo izkazalo tako, da ga bo ljudstvo občutilo na svoji koži. -j- Ali je to resno? «Domoljub> prinaša razne opombe k dopisom in povestim ter piše med drugim: «Prečitajte na primer dogod-bici ,V kočemajki' in Razkrinkana ptička' ter povejte, ali prva, bi smeši moža zato, ker je šel na željo svoje žene k spovedi, vzbuja po način« pripovedovanja dolžno resnost in spoštovanje do cerkve in zakramenta in, ali druga povest, ki slika prav nazorno vasovanje in nečistovanje, ne razdira moralnega čuvstvovanja, ki je ena glavnih zahtev vere in cerkve ?> Tako vprašuje . To je hudobno zavijanje, preračunano na preprostost ljudskega mišljenja, ki hitro podleže zavitim besedam. Povest ne smeši moža zato, ker gre na željo žene k spovedi, nego je smešen zaplet povesti v tem, ker se je siromak v temi oblekel pomotoma v ženino kočemajko ter tak prijadral v cerkev. To je jedro smešne zgodbe in nič drugega. «Domoljub> tu očividno namenoma daje povesti drug pomen, da bi tolkel po našem listu, ki seveda ne deli z njim njegovega političnega prepričanja. Druga zgodba ne piše prav ničesar o nečistovanju, ki ga podtika . Mislimo, da nespretno pisana znana škofova brošura prej pohujšljivo vpliva kakor ta zgodbica. «Domoljubovo> podtikanje te vrste nas hudo spominja na Tirolce. Med Tirolci, ki pridejo baje šele s 40. letom k pameti, bi morda ta način kritike in politike uspel, pri nas pa ne bo, tudi ne med klerikalnimi ljudmi. Toliko razsodnosti jim prisojamo. -j- Brez ljubezni. Z dežele nam pišejo: V oblastni skupščini se je izjavil neki poslanec, da mu je ljubši veren mohamedanec, kakor neveren Slovenec. S tem je ta gospod pokazal vso tisto klerikalno nestrpnost, ki jo večina pristašev klerikalne stranke pokazuje proti političnim nasprotnikom, predvsem proti somišljenikom SDS. Resnična vernost, pobožnost, ljubezen in vse druge lepe krščanske čednosti niso klerikalcem Po obedu se je Gregec napotil k daleč okrog znani Srakoperki v Podhrib. •Gregec,« mu je govoril ogljar, «glej, da te ta ženska ne začara. Znano je, da je ona z vsemi zlodeji v prijateljstvu.« •Naj bo v zvezi, s komur hoče! Gregec nima straha pred njo. Zbogom! Jutri ali pojutrišnjem se bomo videli!« Gregec je odšel, ogljar pa je v skrbeh govoril hčerki: •Ne veš, kako sem potrt, moliva in priporočiva se Bogu, da naju bo čuval!« ■ * Prav pusto in hladno jutro je bilo, čisto podobno jesenskim dnevom, čeprav je bilo komaj prve dni meseca avgusta. Srakoperka iz Podhriba je zaklepala vra-i ta pri svoji koči in sama s seboj govorila: «Da bi že vsi vragi enkrat prišli iz pekla in odnesli tega prekletega Gregca! Pri vseh ljudeh daleč naokoli sem v veljavi in se me tudi boje. Le ta zlodjev dedec me strahuje. Kadar se mu hočem protiviti, se mi zlobno zareži in samo s tistimi svojimi besedami me ukroti. Tudi sedaj, ko je bil pri meni, mi je samo rekel: ,Glej, da storiš, kar ti ukazujem, sicer veš, kaj te čaka — smrt na grmadi kakor vsako čarovnico!' Gregca se je res bati, ker je on v veljavi pri ljubljanskih pleme-nitaših.« Babnica se je po tem samogovoru podalaE na pot proti Strmonskemu gradu, kamor je prišla tekom ene ure. Prvi človek, s katerim se je sešla, je bil oskrbnik. (Dalje prih.) merilo verskega prepričanja, ampak politična pripadnost k njihovi stranki. Lahko je človek vse prej kakor veren, a če gre z njimi pri volitvah, je najvzomejši kristjan. Dosti je takih, ki nosijo vero le* na jeziku, a če so pristaši SLS, so verni ljudje. Pred nekaj leti so bile v neki občini na deželi občinske volitve. Bili sta že dve stranki, tako zvana farovška in protifarovška. K nekemu staremu možu je prišel agitirat kaplan in med govorom tudi omenil, da morajo voliti prave katoliške može. Stari mož se je nasmehnil in odvrnil: Kaplan je od- šel, a stari mož je volil po svojem preudarku ter bil zato z drugimi naprednjaki vred proglašen za brezverca, čeprav je vestno opravljal vse verske dolžnosti. Tako se pri nas delajo brezverci, kakršne je najbrže mislil tudi gori omenjeni gospod klerikalni poslanec in kakršne dela teden za tednom «Domoljub>. S tem se seveda do brezmejnosti podžigajo strasti in sovraštvo proti političnim nasprotnikom. Mi jim ne bomo sledili na tej poti. Smatramo za največjo dolžnost ljubezen do bližnjega, ki naj bo potem te ali one vere. Iz mariborske oblastne skupščine Neresen oblastni proračun in izzivanje nasprotnih listov me silita, da tudi jaz kot kmetski poslanec povem svoje mnenje o delu mariborske oblastne skupščine. Kakor je znano, izkazuje naš proračun samo potrebščine, ki so ocenjene na 72 milijonov dinarjev. Ker kritje za te potrebščine še ni osigurano, znaša torej primanjkljaj zaenkrat isto vsoto. Ne bom v podrobnostih ponavljal, kar ste že pisali: da bi namreč SLS, ko je bila v vladi, vsaj deloma že bila lahko rešila vprašanje kritja ter izposlovala, da bi vlada za posle, ki jih odstopa oblasti, odstopila tudi odgovarjajoče dohodke. Jasno je pa, da ti dohodki še ne bodo zadoščali. Kaj bo torej storiti? Kakor je podoba, se bodo po ljubljanskem vzgledu naložili že tako obremenjenemu ljudstvu novi davki. Zavedajmo se pa, da se bo to iz strankarskih ozirov storilo gotovo na pretkan način. Bržkone bodo obdavčeni industrijci, trgovci in obrtniki, ker si SLS ne bo upala naravnost obdavčiti kmetskega ljudstva, kjer ima svoje glasove. Najbrže bo stvar naslednja: plačeval bo davke trgovce, denar pa bosta dajala kmet in delavee. Ali ni to popolnoma jasno: če bodo trgovci plačevali večje davke, bodo tudi dražje prodajali svoje blago, ki ga kupujeta kmet in delavec. Danes pač nimamo v Sloveniji trgovca, ki bi ne znal izračunati svojih izdatkov in svojih prejemkov. Torej je jasno, da bodo ob eventuelnih novih davkih obremenjeni vsi stanovi. Klerikalni gospodje seveda tega ne bi priznali, ker se zavedajo, da bi s takim priznanjem izgubili precej volilnih kroglic. Mogoče bi kdo rekel, da nam bo dovolj kritja nudila vlada ali Rogaška Slatina in Dobrna. To bo računi brez krčmarja. Ta denar bo šel večinoma za aparat oblastne skupščine, a kje bomo vzeli denar za ostale proračunske postavke? Ko je bila SLS v vladi, je bila njena dolžnost, da bi to vprašanje uredila, ker je jasno, da mo- * Delavski praznik 1. maj se je povsod v Slovenji proslavil dostojno in brez hrupa. Manifestacij ali demonstracij ni bilo nikjer, nego le skromne prireditve z mirnimi nagovori o pomenu delavskega praznika. V Ljubljani je bila sicer policija ves dan v pripravljenosti, a ni imela prav nika-kih poslov. * Prestolonaslednik Peter v Šoli za otroško nego. Zadnji torek popoldne je posetil prestolonaslednik Peter v spremstvu svojih vzgojiteljic šolo za otroško nego v Beogradu. Prestolonaslednika je posebno razveselila lastna slika, ki jo je opazil med ostalimi zanimivostmi. Ves radosten se je obrnil na svojo vzgojiteljico, češ, to je slika malega Petra. * Vodnikovi družbi še mnogo poverjenikov ni poslalo nabiralnih pol. Ker čas poteka, jih nujno pozivamo, da brez nadaljnjega store dolžnost, ki so jo prevzeli, in takoj pošljejo nabiralne pole in denar vodstvu, da more določiti naklado družbenih knjig za tekoče leto. Naj pri tem uva-žujejo, da bo imela družba občutno škodo, ako ne bo dobila pravočasno članarine. Pripominjamo, da bo priobčila Vodnikova pratika slike onih poverjenikov, katerih delo bo najuspešnejše in ki bodo nabrali največ novih članov. Kakor smo že ramo imeti denar tudi za ljudske potrebe in ne samo za upostavo skupščinskega aparata, toda brez novih davkov, ker je naše ljudstvo že itak visoko preobremenjeno z davki. Ko sem stavil dva predloga, se mi je reklo, da je različnih predlogov že itak preveč. Pri tem pa se ni prav nič uvaževala umestnost mojih predlogov. K pisanju «Slo venskega Gospodarja>, kako je baje pobil g. Janžekovič g. Petovarja, naj pripomnim naslednje: V dotičnem dopisu se čita, da je g. Petovar predlagal, naj se z vso strogostjo izvaja vinski zakon v zadevi šmarnice in naj se uporabijo vsa sredstva, da bodo kmetje do leta 1930. opustili šmarnico. Resnica pa je, da je gosp. Petovar stavil predlog, naj se posveti malo več pozornosti ponarejenim vinom, ki se razpečavajo v naši oblasti, kar je v veliko škodo našim vinogradnikom, na kar je veliki župan g. dr. Schau-bach odgovoril, da je že ukrenil potrebne korake. Kar se tiče šmarnice, je pa gotovo, da je gosp. Janžekovič glasoval za predlog, ki ga je stavil g. Levstik, da se šmarnica ne sme več saditi in tudi ne prodajati, ampak se lahko samo doma uporablja. Naštel bi lahko še mnogo nedostatkov, a bom rajši počakal, kakšno juho nam bo sedaj skuhal oblastni odbor. Gotovo bo tako vroča, da tudi SLS ne bo dišala. Prepričani smo pa lahko, da bo na prihodnjem zasedanju na programu, kako bi se naj poiskale pare. Klub SDS je že v svoji deklaraciji povedal, da bo proti vsakršnim novim davkom, ki bi jih oblast hotela naprtiti ljudstvu. Na tem stališču smo danes in na njem ostanemo. Ljudstvo več ne prenese novih bremen. Vrnejo naj se nam deželne doklade in odstopijo dohodki, ki nam gredo po prevzetih poslih, pa bo šlo tudi brez novih davkov. Jože Finžgar, oblastni poslanec. svoječasno poročali, je pristopil k Vodnikovi družbi kot ustanovnik Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander, kar je za družbo največje odlikovanje. Vsak narodno misleči Slovenec, vsaka zavedna Slovenka bodi član Vodnikove družbe. * Zborovanje slovenskih novinarjev v Celju. V nedeljo 8. t. m. bo v Celju občni zbor Jugo-slovenskega udruženja, sekcije Ljubljana. Zborovanje, katerega se bo udeležilo tudi nekaj zagrebških članov, bo dopoldne v magistratni posvetovalnici. Po skupnem obedu, ki bo ob pol dveh popoldne, bodo posetili celjski grad. * Smrt dveh koroških narodnih duhovnikov beguncev. Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je umrl znani koroški rojak prošt g. Gregor Ein-spieler. Prošt Einspieler je deloval kot odločen narodnjak na Koroškem v Podkloštru in pozneje v Tinjah, odkoder je moral leta 1919. bežati pred nemškim navalom in je prišel brez vsaT kega imetja kot begunec v Slovenijo, kjer je živel od miloščine zasebnikov in podpore «Gospo§vet-skega Zvona>. Šele junija leta 1922. mu je škof Napotnik podelil župnijo pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. — Minuli petek je umrl v ljubljanskem Leonišču po daljšem bolehanju širom Slovenije znani koroški narodnjak župnik g. Ante Gabrom Doživel je starost 70 let. Mož, ki je dolga leta vneto deloval med koroškimi Slovenci in jih vzpodbujal k ljubezni do lastnega naroda, je moral po plebiscitu zapustiti koroška tla in se zateči v svobodno domovino. Tu ni našel, kakor prošt Einspieler, pri cerkvenih oblastvih tistega razumevanja za svoj položaj, ki ga je pričakoval. Šteli so mu v zlo tudi to, da je bil širokosrčen, versko in strankarsko strpen duhovnik. Nazadnje se je starega duhovnika usmilil zagrebški nadškof in mu dal neko siromašno župnijo na Hrvaškem. Tu je zbolel in prišel v Ljubljano, kjer se ga je usmilila smrt — Bodi obema narodnima duhovnikoma ohranjen časten spomini * Ponovni pregled invalidov. V začetku meseca julija se bo ponovno vršil obvezni komisijski pregled invalidov. Onim invalidom, ki bodo imeli dajlšo pot, se bodo povrnili potni stroški. • Slovenija na zborovanju jugoslovenskih mest. V dneh 7., 8. in 9. t. m. se bo vršil v Zagrebu kongres zastopnikov jugoslovenskih mest. Iz Slovenije bodo na kongresu zastopana štiri avtonomna mesta: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. * Prijazen sprejem nemških avtomobilistov in motociklistov v Sloveniji. Skozi Slovenijo so te dni potovali avtomobilisti nemškega avtomobilskega kluba. V Ljubljani so jim pripravili ljubljanski avtomobilski športniki izredno prisrčen sprejem. Povsod, kjer so se vozili, jih je naše ljudstvo prijazno pozdravljalo. Tudi goste je ta neprisiljen in ljubezniv sprejem zelo očaral. Ponovno so ljudem poudarjali, da takega sprejema niso pričakovali. * Dvorazredna trgovska šola v Trbovljah. Trboveljska občina se je pred kratkim obrnila na pristojni ministrstvi v Beograd s prošnjo, da se dovoli v Trbovljah ustanovitev dvorazredne trgovske šole. V Trbovljah namreč zahtevajo trgovci od učencev kot predizobrazbo dovršeno meščansko šolo. Doslej so ti učenci hodili v obrtno-nadaljevalno šolo, kjer so se poučevali skupno z učenci z dosti manjšo izobrazbo. Razumljivo je, da ni imel tako pouk za trgovske vajence nobenega zmisla. Prosvetno kakor tudi trgovsko ministrstvo sta upoštevali tehtne razloge in ustanovitev dvorazredne trgovske šole dovolili. • Poroka. Poročil se je g. Avgust Černe z gdč. Anico Cimpermanovo, hčerko daleč na okoli znanega gostilničarja g. Cimpermana na Polzeli. Mnogo sreče 1 ♦ Za volitve v cestni odbor za srci Litija je uvedel g. Lebinger, kakor nam pišejo, posebno volilno strategijo. Občina Vače bo morala voliti v Kresnicah, občina Kandrše pa v Kolovratu. Kaj takega se nam ni zgodilo niti v stari Avstriji. Vače in Kandrše so od nekdaj volile skupno na Vačah, kar je nekaj povsem naravnega, saj imajo skupno faro in šolsko občino. Ako misli g. Lebinger, da bo s tako strategijo ugonobil našo napredno občino, se zelo moti. • Pomladne prireditve Zveze vojnih tovarišev. Pišejo nam: 8. t. m.: Odkritje spomenika v Borovnici. 26. t. m.: Veliko zborovanje mož, vojnih trpinov iz bivše Štajerske in odkritje zahvalne spominske plošče preostalih v priljubljenih Petrovčah (prva postaja od Celja). 6. junija t. 1.: Pokrajinsko zborovanje na Žalostni gori (Preserje) za vse tovariše iz okolice. 18. junija: Odkritje veličastnega spomenika 329 padlim Šcntpetr-čanom v Ljubljani. Tovariši, pojdite vsak v tisti kraj, kamor vsakogar vleče srce, posebno pa Vam priporočamo Petrovče in Št. Peter (Ljubljana). Vse naše podružnice naj prav gotovo pošljejo vsaj zastopnike v ta dva kraja, ki naj se vedno javijo pri predsedniku Colariču. Ce reflektirajo na prenočišče, naj to sporoče krajvnemu slavnostnemu odboru. Glavno skupno zborovanje bo pa 21. avgusta t. 1. na Brezjah. Povsod naj grmi naš glas: za naše v vojni pohabljene tovariše prispevaj Slovenija in sama tudi upravljaj ta davek ter skrbi zanje v svoji ljudski zbornici. — Glavni odbor Z S V. * Trboveljske novice. Pri Dolinšku v Hrastniku je bilo v teku let že tretjič vlomljeno in po* kradena večja množina tobaka. Videti je, da morajo biti tatu domače razmere dobro znane. —» V Gaberskem je nastal ogenj pri posestniku Pri< slanu. Čeprav sta prihiteli na pomoč obe gasilni DOMAČE NOVOSTI društvi iz, Trbovelj, je zgorel Prislanu ,ves živež in vsa obleka, vrhu tega pa še streha stanovanjske hiše. Škoda je precejšnja. — Živinski in kra-marski sejem na Dolu Je bil slabo obiskan. Kmetje so prignali do 50 glav živine. Vzrok slabe udeležbe je bilo slabo vreme in ker so se istočasno vršili sejmi v najbližji okolici. — Klerikalna veČina v okrajnem zastopu je razdelila nadzorstvo nad cestami v trboveljski občini med naslednje sosvetnike: rudniškega ravnatelja inž. Pauerja v Trbovljah (cesta od kolodvora do Glavnega trga), 'Ahaca (od Glavnega trga do št. Pavla), Miho Benka (cesta od Dimnika, pokopališča do SveL Marka), Žagarja (od Podmeje proti Sv. Katarini in do Bobna) in Metoda Jenka (od Bobna da kolodvora v Hrastniku). — Trboveljska premogo-jkopna družba je uvedla z. dnem 27. aprila poleg !5Jveh obstoječih šihtov še tretji nočni šiht. Mislila se je, da bo ta tretji šiht dalje časa ostal v veljavi, vendar je bil ukinjen že 30. aprila. Videti je, da ie bil uveden zgolj zato, da ustreae rudnik obveznostim, ki jih ima do železnice. Veselje rudarjev je bilo kaj kratkotrajna. — Prvi maj je potekel v Trbovljah brez incidentov. Prav lep je bil shod, ki ga je priredila Narodna strokovna zveza v Sokolskem domu. O pomenu prvega maja in o nalogah strokovne organizacije rudarjev sta govorila predsednik Pavle Doraik in tajnik Juro Božič. Enako uspel je bil 'shod iste organizacija v Bralniku pri Senici, kjer je govoril dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane. Socijalisti, komunisti in ber-notovci v Trbovljah so imeli skupno proslavo v Delavskem domu na Vodah. Govorili so France Svetek, Jaka Zorga in Lovro Klemenčič. V Hrastniku pa so priredili socijalisti dva shoda, od katerih se je eden vršil pri Domitroviču, drugi v Delavskem domu. Govoril je g. Štukelj iz. Ljubljane. Vsi ti shodi so bili zelo dobro obiskani. Nasprotno pa so doživeli klerikalci tako v Trbovljah kot v Hrastniku velik fiaska. V Društvenem domu v Trbovljah se je zbralo le neznatno krdelce krščanskih socialcev, v Hrastniku pa jih je komaj Okoli deset odšlo k Sv. Juriju, kjer je bila maša in sestanek z okoliškimi organizacijami. — Prvo-lnajniški večer Narodnega doma v Hrasiniku je zelo lepo uspel. Večer je izpolnilo izobraževalno napredno društvo cEdinost> z igro cRadi nagrade* in drugimi točkami. — Sklep oblastne skupščine, da se ustanovi v Trbovljah ekspozitura okrajnega glavarstva, je vzbudil veliko veselje in zadovoljstvo. — Prosvetno kot trgovsko ministrstvo v Beo-jgradu sta dovolila ustanovitev dvorazredne trgovske šole v Trbovljah. Otvorila se bo že jesenL * Not dnevnik. V Mariboru je začel v ponedeljek izhajati nov napreden dnevnik, in sicer «Ma-riboiski Večernih Jutra* kot naslednik «.Tabora». Naročnina znaša 10 Din mesečna Vodstvo lista je. poverj,;uo g. Stanku V i r antu. * Polet dveh naših letalcev v Indijo. Te dni sta poletela dva naša letalca Sondermajer in Bajdak v Pariz in iz Pariza v Bombay v Indijo, kamor sta srečno prispela. Sedaj se vračata nazaj v Novi Sad- Med potjo bosta pristala v Beogradu, ki uiut pripravlja svečan sprejem. -prejem naših železničarjev t Bolgariji. V 11 uina jugoslovenskih železničarjev, ki je p*. Carigrad, je bila na svojem povratku v Bo,.. - jt povsod sprejeta prav prisrčno. . * Cene soli znižane. Pred nekaj dnevi je mo-nopolska uprava brzojavno obvestila vsa mono-ipolska skladišča soli, da je odobreno znižanje monopolske takse za sol. Zaradi tega se zniža cena kuhinjski soli za 20 odstotkov. Istočasno ise zniža tudi odškodnina za vreče od 16 na 12 dinarjev. Monopola ka skladišča soli so ustavila oddajo soli, dokler ne dobe še pismenega navodila, ki je morda že prispelo. * Novi gerenti. Za okrajni zastop mariborski je bil imenovan mesto dosedanjega gerenta g. Lipo vSka (SKS) za gerenta odvetnik g. dr. tV e b 1 e in za Sv. Lenart mesto g. Vračica bivši minister in poslanee g. Ivan R o š k a r. 4 Močan potres na Sušaku. Minuli četrtek ob 5, uri zjutraj so na Sušaku čutili močan potresni sunek, ki ga je spremljalo bobnenje. Znatne škode ni napraviL * Požar v Cerkljah. Prejšnji Četrtek je nastal V Cerkljah pri posestniku g. Bilingerju požar, ki je popolnoma vpepelil dvoje gospodarskih poslopij. * Rešite? v zadnjem hipu. Iz Zagorja ob Savi poročajo: Te dni je padla petletna deklica rudarja Bervarja na rudniškem mostu v potok Medijo. Slučajna je prišel mimo monler g. Bele, skočil v vodo in rešil deklico gotove smrti. * Otrok zakrivil avtomobilsko nesrečo. Te dni proti večeru se je pripetila v- Kranju radi nepazljivosti otroka avtomobilska nezgoda, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev. Ob cesti skozi mesto je stalo mnogo občinstva, ki je opazovalo nemške avtomobiliste. Medtem je pripeljal po cesti avto g. Kuneja iz Celja z industrijcem g. Petrom Maj-dičem. V tem hipu je neki otrok blizu Puškarne stopil preko ceste. G. Kunej je avto tik pred otrokom z zavoro ustavil s tako silo, da je počila pnevmatika na zadnjem kolesu in je avto zavil na levo in se z vso silo zaletel v kamenita vrata Puškarne. Avto se je na sprednjih kolesih tako močno poškodoval, da ni bil več poraben za nadaljnjo vožnjo. Ofrok pa je bil le malo opraskan. Pazite na otroke! * Zlobna roka zanetila požar. Dne 20. aprila je zgorelo v Črni. podstrešje Drofenikove gostilne in zraven stoječi skedenj, napolnjen s senom. Ogenj, ki je nastal v poslopju na treh mestih hkrati, je bil nedvomno podtaknjen. OroZništvo iz črne je aretiralo nekega možaka, ki je osumljen zločina. Le domačim gasilcem In gasilnemu društvu iz Mnšenika se je zahvaliti, da je bil ogenj omejen. * Nenadna smet. Te dni je v Braslovčah nenadoma umrla gdč. Anica Medvedova, nečakinja tamošnjega dekana, nameščena kot učiteljica v Št. Andražu pri Velenju. Bolehala je zadnje dni na angini in si je po nesrečnem naključju zastrupila kri. Pokojnica je bila daleč na okoli priljubljena. Blag ji spomini * Toča. Minulo nedeljo je divjala nad Mariborom proti poldnevu močna nevihta z gromom in bliskom, na kar se je vsula v treh presledkih močna toča, ki je še po dežja ležala v kupih po vrtovih. — V Trbovljah je istega dne kmalu popoldne razsajala nevihta, tekom katere je padala od Hrastnika proti Zagorju kakor oreh debela toča. Ko se je zjasnilo, so bila tla za 1 cm pokrita z njo. * Hmeljišča po teei poškodovana. Iz Savinjske doline poročajo, da je toča v nedeljo močno poškodovala hmeljišča Pognali bodo seveda novi poganjki, a hmeljska kampanja se bo zaradi tega znatno zakesnila * Meljski hrib pri Mariboru se podira. Nedeljski naliv med nevihto je bil tako silen, da se je začel sredi dneva podirati Meljski hrib tib ovinku Drave pri Mariboru. Velike množine blata in kamenja so popolnoma zasule okrajno cesto proti Sv. Petro. Naslednji dan so cesto, ki je bila na dveh krajih zasuta, toliko očistili, da je promet zopet mogoč. K sreči ob priliki katastrole ni bil nihče na cesti, sicer bi plaz, ki je segal do Drave, gotovo zahteval žrtve, * Žalostna usoda železniških invalidov. Železniški invalidi, ki že itak žive v obupnih razmerah, so prejeli le dni še pismeno obvestilo od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da se jim s 1. majem ustavijo še sedanji skromni mesečni prejemki. Društvo železniških upokojencev je sicer takoj ukrenilo vse potrebne korake proti temu. krutemu postopanju, prosi pa obenem tudi vse merodajne činitelje, naj priskočijo tem najbednejšim med bednimi, na pomoč. * Občine Motnik, špitalič in Trojane za pri-klopitev k ljubljanski oblasti. Ljubljanska oblastna skupščina je soglasno sprejela predlog glede priklopitve občin Motnik, Špitalič in Trojane k ljubljanski oblasti. * Izredna čebelarska sreča. Pišejo nam: Gosp. Ignac Barle v Rojah pri Veliki Loki je imel ob razmeroma hladnem vremenu res pravo srečo. Izmed njegovih petih panjev čebel je prvi dobil roj 26., drugi 29., tretji in četrti pa 31. aprila t. L * Požar v Lakoščali. Dne 26 aprila t. I. je nastal pri nekem posestniku v Lakosčah pri Mokronogu požar, ki je vpepelil hiso hi hleve do taL Tudi obleta, perilo, žito, knna in ves prihranjeni denar so postali žrtev plamena. Ker ni na hribu vode. in je vozna pot za brizgalno neprimerna, je poslal načelnik gasilnega društva gasilce peš na kraj nesreče, da so pomagali reševati* kar se je dalo rešiti . » * Beračenje se je po SI aveniji tako po mestih kakor na deželi taka razpaslo, da nimaš miru pred berači, kamorkoli se ganeš. Med njimi je nešteto čvrstih možakav, ki postajajo prav nasilni, ako ga odpraviš Ie z malim darom. Zlasti pa je oblagedarjena z berači. Ljubljana Stranke,, ki stanujejo v pritličjih, imajo kakšen dan preko dvajset beraških obiskov. Jasno je, da večina strank ne more podpirati beračev, ker same komaj životarijo s svojimi majhnimi dohodki. Minuli petek, na dan beračev, je bila Ljubljana kar preplavljena z berači. Pojavili so se ne samo domači, temveč tudi podeželski berači. V Udmatu je bil aretiran star berač Teme iz. Spita liča. Pri žepni preiskavi na stražnici ss» pri njem. našli 142 Din. Podate so ga na njegove stroške domov v Špitalič.. * Strela zažgala riničarsk* kočo. Med nevihto minulo nedeljo je treščilo v viničarsko koča posestnika Mulca v Sp. Hlapju v Slovenskih Goricah. V hipu je bilo vse v plamenu in so si ljudje komaj rešiti golo življenje. Nesreča je za posestnika, ki ni bil zavarovan, tem hujša, ker nea je zgorel tudi ves živež. .. ■ * Novorojeaček, ki tuli kakor volk. V Klisu pri Splatu se je rodilo te doi dete, ki ima na abefc rokah štiri prste zaraščene, stopala brez mg pa so obrnjena nazaj. Nenavadni sta tadi čelna kast in hrbtenica. Ljudje pravijo, da otročiček tuli kakor volk. Zdravniki so Mnenja, da bo otrok ostal pri življenju. Tako pišejo časopisi. * Bel som r Kolpi V reki Kolpi je ajel te dm neki ribič soma, dolgega 30 cm, popolnoma belega, ter ga prinesel na trg v Kariovae. Ljudje so se zbirali okoli redke živali, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Slučajno je prišel mimo profesor Močnaj, ki je ribiča zaprosil, naj pokloni belega soma gimnazijski zbirki, kar je ribič iad storil, ker praznoverm svet ni hotel kupiti take ribe. * Glede uboge žene iz Uršaik sel nam pišejo, da dotičnica ni iz Uršnih sel, nego je samo tam r službi. * Ustrelil svojo izvoljeoko in nate samega sebe. Na Vodnikovi cesti v Spodnji Šiški se je odigrala S. I m. zvečer strašna ljubavna žaloigra. Šofer Hudovernik, dama z Bleda, se je speehajal s svojo izvoljenko po Vodnikovi cesti. Hudovernik je menda očital svojemu dekleta, da ga ne mara. Po kratkem razgovoru mu je dekle odgovorila, da ga res ne mara in da mu odpoveduje ljubezen. Podoba je, da je šofer Hudovernik že dalje časa nosil s seboj misel, da v primeru odpovedi in ne>-srečnega Mda svoje vroče ljubezni stori nagel konec. Sredi mirnega razgovora, ki je potekel brez prepira, je potegnil samokres in ustrelil najprej proti svojemu dekletu in nato položil cev samokresa na svoje sence in izstreliL Učinek je bil katastrofalen. Hudovernik se je zgrudil s prestreljenimi možgani naglo na tla, dočim jje dekla ostalo na nogah ter še prve hipe nekaj govorila. Kmalu pa se ji je radii gost curek krvi po obrazu, nakar je padla v nezavest. Dekle se piše Sido-nija Kramarjeva in je stara komaj 16 let. Njena mati živi v Ss. Petru pod Sv. Gorami na štajerskem. Mladostna Sidonija je bivala v Ljubljani pri svoji teti šotlerjevi in je bila vajenka pri Se-verju. Ranjenko so prepelji! v bolnico. * Po nesreči jo do smrti obstrelil. V ponedeljek zvečer se je zgodila na Vodovodni cesti v Ljubljani nesreča, katere ZVtev je postala 14Tetna učenka I. letnika meščanske šole Ivanka Mavsar-jeva, hči železniškega sprevodnika. Nezavestno deklico z malo rano na desnem sencu je našel železničar Rudolf Bovečar, kf se je vračal domov iz službe. Sprva je bilo splošno mnenje, da jo Ivanko podrl kak kolesar. Ko pa je Dovečar omenil nadzorniku Antonu Zabukovšku in višfenm stražniku Franca Tbmšefrr, da je videl nar cesti malo prej, preden je priSel do poškodovan&e, hiteti proti domu 141etnega (fijaka 3. razred« realke F. B., sina poštnega uslužbenca, jo hihr uganka kmn-Ttr re^erra. Defko je ftfl že v posfefjr h! in je ves prestrašen takoj priznal resnico. Dečka *» poslali doma po 20. uri v bližnjo Felberjevo trgovino po pasto m čevlje. Medpotoma se je igral ž malo flobertovko, bi jo je ime! nabasano. Sa cesti je nedaleč od hiš -srečal svojo znanko Ivanko, vračajočo se od šmarnfe iz Šišenske cerkve domov, katero je feotel iz bližine petih korakov s pokom \ zrak prestrašiti. Dvignil je roko, v kateri je imel orožje, a sprožil po nesreči prekinala, kar je postalo za deklico usodno. Kroglica ni šla v zrak, temveč je prebila Ivanki desno sence m se ji zarila v možgane. Revka se je zrušila brez glas« na tla. Gpaaivši na sencih deklice k« je dijak takoj priskočil k Ivanki in je jel klicati po imenu. Ker pa ni dala od sebe noLenega glasa, jo je spravil v travo kraj ceste, nakar je ves preplašen zdirjal v trgovino, nato pa domov, kjer je po večerji takoj odšel spat. Ivanka je okrog 21. ure, ne da bi se zavedla, podlegla poškodbi. Policija je uvedla strogo preiskavo glede posesti ■strelnega orožja pri otrokih. * Samomor t duševni zmedenosti. V Beli cerkvi pri Novem mestu si je v hipu duševne zmedenosti pognal kroglo v glavo tamkajšnji učitelj g. Ivan Špenko in bil takoj mrtev. Pokojnik je bil izboren vzgojitelj in velik ljubljenec mladine. Udejstvoval se je marljivo tudi kot sokolski delavec in rad pomagal ljudem s svojimi nasveti. Užival je velik ugled, kar je p«kasaJ zlasti pogreb. Blag mu spomin! * Zagoneten detomor. Ko je 29. aprila t. 1. pregledoval tovarniški delavec Jurij Cintauer iz Cigonce jarke na JezaL pri tako zvanem Morskem očesu v občini Cigonca, je našel pod mostom v nekem jarku truplo novorojenčka. Truplo je bilo vrženo v jamo, ki je bila polna vode. Zaradi de-ievja v zadnjih dneh je voda v jami narasla ter brez dvoma splavila truplo v jarek, po katerem teče voda, izvirajoča iz omenjene jame. Truplo je obležalo pod mostom, ki je kakih 80 korakov oddaljen od dotične jame. Otrok je bil zavit v predpasnik. Orožniki nečloveško mater pridno zasledujejo. ■* Stojo ženo umoril. Iz Uršiiib sel na Dolenjskem poročajo: V četrtek zgodaj zjutraj je šel nadomestni čuvaj državnih železnic Franc b'oklic s svojo ženo, s katero se je poročil šele pred dvema mesecema, v čuvajnico v Basen v služba Kaj se je prav za prav godilo na tej poti med mladima poražencema, si znano. Cčividno je prišlo med obema do hudega prepira, ki se je končal zelo žalostno. V jezi in razburjenju je namreč čuvaj Soklič približno 300 korakov pred čuvajsko v gozdu gospe Kapševe zaklal svojo ženo. Pustil jo je mrtvo na tleh, sam pa se takoj vrnil doni o v, se preoblekel ia z izgovorom, da ga je postal nadziratelj v Toplice, neznanokam izginil. Morilec je baje izvršil svoje dejanje iz ljubosumnosti * Najden mrtvec. Blizu Plevna pri Stari Loki so našli te dni truplo neznanega mrtveca, pokrito z dračjem in robidovjem. Truplo, ki je že močno razpadlo, je bilo brez glave Lobanja je visela v bližini na nekem drevesu. Oblastvo je odredilo poizvedovanje, da ugotovi, kdo je n^gna^; mrtvec. * Zgodaj sta zašli na kriva pota. Ljubljanska policija je te dni prijela dve zelo mladi deklici, ki sta zabredli na slaba pota in jima delo več ne diši. Po mestu se je že dalje časa potepala Ljubljančanka IHetna Pepca. Učila se je pri neki šivilji, toda raje je ubogala prijateljice, z njimi postopala in kljub svoji rosni mladosti lovila moške. Druga aretirana grešnica Štefka je hotela prenočiti z nekim moškim v nekem prenočišču v Kolodvorski ulici. Prišel pa je tja stražnik. Moški je pobegnil, Stelka, ki ima šele 17 let, pa se je skrila na dvorišče, kjer so jo pozneje iztaknili in raprii. Ljubljana postaja -vse preveč velemestna po i=fabi strani. * Napad na liški železnici. Na liški železnici se je te dni vozil robni tehnik Jermič iz Šibenika proti Liki. Zleknil se je na klop v kupeju in zadremal. To priliko -sta izrabila dva lopova za napad. Prvi se je postavil v bližino vrat in je stal na straži, drugi pa je Jeriniča napadel in mu skušal ukrasti listnico. Naletel pa je na trd oreh, kajti Jerinič je imel toliko prisotnosti duha, da je skočil pokonci, prijel napadalca za roke in pri- čel klicati na pomoč. Razbojnikov tovariš, ki je stal na straži, je skočil iz vlaka In pobegnil. Pobeg tovariša je razbojnika navdal s takim strahom, da se je obupno odtrgal «d Jeriniča ter skočil iz drvečega vlaka. Ko je zobni tehnik videl, da je napadalec izginil, je opazil, da mu je razbojnik prereza! suknjo, toda tako nerodno, da je listnica ostala v žepu. Ob istem času je poskušal razbojnik napasti tudi nekega drugega potnika, ki se je vozil v sosednjem vagonu. Tudi ta napad se je izjalovi!. Kakor se je ugotovilo, sta neznana razbojnika stopila na vlak v Kninu. Brata udaril g kolom po glavi. Na Ilovici je Josip Virant, 27Ietni posestnikov sin, čistil in raz-kuževal hlev, kjer se je pojavila nalezljiva živinska bolezen. Medtem je njegov brat pripeljal konja domov in ga je hotel na vsak način spraviti v hlev. Brat Jože lira je to branil, češ, da hlev še ni očiščen in naj zato zunaj počaka. To je brata teko ujezilo, da je prijel Ta kol ter brata ž njim udaril po glavi. Ranjenec je moral v javno bolnico. * Velika poštna poneverba v Rogaški Slatini. Kriminalnim organom ljubljanske policijske direkcije se je pred kratkim posrečilo na glavnem kolodvore prijeti 351etnega poštnega upravnika Alberta Gabriča. Proti njemu je bila izdana tiralica zaradi poneverbe državnega denarja na pošti v Rogaški Slatini, kjer je omenjeni služboval nekaj mesecev. Poneveril je 41.000 Din. * Moške iu ženske nogavice solidne kvalitete dobite po zelo nizkih cenah pri Francu Pavlinu, Ljubljana, Gradišče št. 3. 110 * Zasebni krojni tečaj za prikrojeTanje ia iz- Pričetek ani nagajala voda in varnost je bila tam največja. Kesneje -si je izbral izvoljenko, in tako je bil že bolj srečen na svojih pohodih, saj je imel spremljevalko. Ko je bil v zaporu, je osame!. Sedaj se ie pa zopet ojunačii in začel na svoja roko. Toda, ujel se je. Ljudje so se zopet oddahnili z željo, da bi jih ne prišel zopet tako kmahi nadlegovat Počasi se čisti Bela Krajina in upajmo, da bodo kmalu pod ključem vsi njemu podobni ptički VESTFALSKO PISMO. Suderwich, koncem aprila. yijudno.Vas prosim za malo prostora v «Da^ movini» Dolgo >e ze, odkar se nisem več oglasil* čeprav se tukaj pri nas dogodi marsikaj zanimivega. Spričo groženj, naj nikar nc pišem v »Domovino«, sem molčal ln trpel, dokler nisem bil izzvan na odgovor. Vzrok vsemu temu je bil, ker sem se lani in že poprej spuščal proti duhovniku g. Kalanu, česar pa nisem delal v svojem lastnem interesi^ ampak v interesu nas vseh naprednih Jugoslovanov tukaj na Vestfalskem. Zraven pa sem naf-energičneje zagovarjal delo in postopanje našega rojaka ter vodje, vrlega naprednega delavca g. Bolhe. Iz mojih prejšnjih pisem na uredništvo «Eh> movine* je razvidno, kakšno je moje mišljenje napram Slovencem na Vcstfalskem kakor tudi napram naši novi domovini Jugoslaviji. To moje pismo pa naj služi v odgovor rojaka Zupancu, ki me je pismeno izzval iz mojega miroljubnega stališča, pa tudi vsem onim rojakom, ki morda verjamejo, da sem jaz v resnici izdaja- IZ POPOTNIKOVE TORBE\ delovanje krojev za gospode in dame. novega tečaja 16. t. m. Važno je ia vsakega krojača ali vsako šiviljo, da obiskuje krojni tečaj. J lec Slovencev na Vestfalskem. Rojaki na Vest< Ker ima lastnik krojnih tečajev lastni modni pa- falskem naj sodijo iz naslednjih vrstic, na kater! riški salon,, ima vsak učenec priliko, praktično strani je kdajalstvo in kdo želi mir med Slovenci se izvežbati v šivanju, videti preizkušnje (probe), j Ko so sc lansko poletje člani tukajšnjega Ju-izdelovati kroje za abnormalne. Vsak učenec, ki gosto venske ga društva ob petletnici društvenega je obiskoval krojni tečaj, ima vsako leto osem- J obstoja dali slikati, je odbor dal napraviti spo-dnevni brezplačni pouk o spremembi mode. Tudi ^ minsko tablico z jugoslovcnskim grbom, za kar se učencem dobč službe. Revnejšim tečaj ceneje so bili sploh vsi člani navdušeni. Ko pa je foto-z ugodnimi plačilnimi pogoji. Zunanjim učencem | graf imel slike gotove in smo jih z velikim se preskrbita hrana in stanovanje. Učenci, ki ne j veseljem, tudi sprejeli, se je začela borba proti tej morejo priti v Ljubljano, krojni pouk potom po- spominski tablici. Tablica bi dotičnikom ne bila šte. Izdaja modnih listov s priloženim slovenskim | tako na poti, kakor je bil jugoslovenski državni krojnim poukom za krojače po 50 Din. Informa- grb. Slišale so se razne opazke. Ti rojaki so, cije daje lastnik krojnih tečajev F. Potočnik,1 kakor pravijo, sicer dobri Jugosloveni, sama Ljubljana, Stari trg 19, za svoj kroj ponovno od- jngoslovenskcga državnega grba ne morejo vl-likovan v inozemstvu. deti ter nas res prepričane Slovence imenujejo fanatične nacionaliste. Po drugem kraja pa se ližejo okoli g. konzula in g. Bolhe, češ, da so miroljubni in zelo dobri narodnjaki. Kaj hoče rojak Zupane s svojim prsmom povedati, ne vem prav, ker jc pismo pisano zelo nejasno. Razumem ga samo v toliko, da je prišel čas, ko bom moral tudi jaz povedati, kaj je oa zakrivil. Prvič se on drži parole, da »Domovina* ni za to, da bi se naš! rojaki v njej oglašali. Nadalje mi on podtika, da marsičesa nisem prav naredil. Ce sc je tudi res kdaj pripetilo, da nisem tega ali onega povsem prav napravH, bi rojak! Zupane s svojimi bližnjimi prijatelji vendarle ne smel napram meni m mojim prijateljem nastopati s tako nečuvenimi sredstvi Jaz sem tega mnenja? če kaplja kave kane na srajco, m treba takoj $ tako strašnim vikom in krikom klicati po perici* kakor je to storil Zupane s svojimi ožjimi prijatelji. Največji prestopek, ki ga je rojak Zupanej kdaj mogel storiti, je bil ta, da je kot predsednilj: društva šel pred zborovanjem v dvorano ter nasi Jugosiovene v Suderwichu kruto razžalil s tem4 da je grb na spominski tablici zalepil s papirjem,, S tem je zatajil tudi svojo narodnost pred jav-j nostjo. To pa je imelo za posledico, da se je dm-j štvo razcepilo ln je rojak Zupane ostal sam Z maloštevilnimi Plani, s katerimi pa še zmiraj hočefj delati ropot, kar mu pa ne bo prineslo ničesar dobrega. j Rojak Zupane, sedaj pa Ti meni povej, aH nf to' resnica, kar sem v tem dopisu povedal. Al* želiš še več? Ne misli nikdaT, da boš s svojim?; orožjem, ki ga uporabljaš napram poštenim Iju-* dem, prišel komu do kože. AvgustKorosec. BELOKRANJSKI STRAHOVI ALI UJETI PTIC. Uda Kmiiiiu, v maju. V Bel! Krajini so zopet oživeti strahovi, ki so že nekaj časa mirovali. Zloglasni Štefan Majerie iz Otavca se je splazil ob belem dneva do hiše svojega najboljšega dobrotnik«, ko se je ta nahajal na sejmu, njegova žena pa je bila na polju, razbil šipo v oknu, se splazil v hišo, odnesel pištolo fn nekaj obleke ter pobegnil z vsem v ložo. Izdala ga je rana, ki jo je hnel pod zapestjem roke in ki mu jo je zadal drobec šipe. Štefan se je sprva izgovarjal, da se je oprašnil na stelji, kesneje pa je trdi!, da ga je ranilo železje, ko je nastavljal jazbecu past. Res, dobro je nastavil, da se je ujel ta zviti jazbec... Jazbec je bil takoj drugega dne v črni jazbini, kjer premišljuje, kako krivičen mora biti svet, ki ga je obsodil na samoto in mu vzel zlato prostost. Prej je bila vsaka hiša njegova, če ne podnevi pa ponoči, sedaj se pa še ganiti ne sme. Čudna smola, precej so ga ujeli, in to že drugič. Tretjič bo pa treba biti res bolj previden. Možak je posebno za časa vojne dobro živel. Danes je bil v tej zidanici talčjevrške občine ter si privoščil kozarček, jutri je obiskal drugo ter odnesel steklenico žganja, katerega je prelil v svoje steklene shrambe ptetenk, ki jih je imel skrite v leščevju in obložene s kamenjem, nakradeno meso pa je bilo spravljeno v kadi in zakopano pod kozolcem, kjer je bil vedno hlad; tudi SOKOLSTVO s Sokol Šmarje pri Jelšah naznanja, da se bo na splošno željo igra s črko «r>. X Za prelet morja. V ospredju zrakoplovsjva je zadnje čase polet preko morja, s katerim so skušajo proslaviti najboljši letalci. Doslej so se vse poskusi izjalovili. Med zadnjimi, ki je imel s poletom preko morja smolo, je brazilski letalec Parra. V Rio de Janeiro izhajajoči list Dobro sredstvo. V Ameriki imajo navado, da razženejo k demonstracijam zbirajoče se množice z velikimi brizgalnami. Neki ameriški časopis pa je pred- j brlm. Kmllu mto 8eT^fm<5 žen! sin.llaša lagal se bolj zanesljivo sredstvo: Proti množicam pastorka je sestra tenni -emu sin£k a isto_ naj se posije nekaj dam z nabiralnim, puščicami fasno iudi njegov« babica-kot žena mojega očeta. Račun vaškega umetnika. Kurji vasi je prevzel domači umetuik na-da temeljito popravi cerkev. Po delu je predložil možak naslednji račun: Za popravilo X. zapovedi 20 Din, razbojniku na križu naredil nos 5 Din, polakiral Poncija Pilata spredaj in zadaj 15 Din, angelu Gabrijelu naredil eno perutnico 25 Din, razširil nebo in dodal nove zvezde 30 Din, Mojzesu izboljšal obraz in uredil njegovega brata Arona 20 Din, popravilo popolnoma pokvarjene Magdalene 40 dinarjev, očistil Rdeče morje 10 Din, ženo Puti-farjevo spravil v red 18 Din. Zagonetno sorodstvo. Možak je pripovedoval družbi, v kakšno zagonetno sorodstvo ja prišel, ko se je nedavno poročil: cSpoznal sem se z mlado vdovo, ki je živela skupaj s svojo pastorko. Kmalu nato sem se z njo poročil. Posledice tega so: Moja pastorka je postala moja mačeha, a jaz njen pastorek, medtem ko je moja žena postala mačeha mojemu očetu. S tem pa še stvar ni gotova. Moja mačeha, oziroma pastorka moje žene, je dobila sina. Jaz sem postal na ta način brat temu otroku, ker je on pač sin mojega očeta in moje mačehe; ker pa je ta otrok sin naše pastorke, je postala moja žena temu otroku babica, a jaz ded svojemu REVMATIZEJL Zahvalna isjava. »i Gospod doktor! Vaše odlično zdravilo Radio Balsamika, ki sem ga preteklo leto naročil, sem porabil sam zase. Drgnil sem z njim roke in noge. kjer sem imel zelo hud revmatizem. Zelo ml i« pomagalo, zares to je izvrstno zdravilo pro« revmatizmu. Rabil sem prei različna druga zdravila In kopeli, toda vse mi ni nič pomagalo. Zato se Vam najtopleje zahvaljujem za Vaše zdravite Radio Balsamika, s katerim ste me rešili trpljenja in bolezni, na kateri sem trpel od leta 1912.. In ne najdem besed, s katerimi bi se Vam mogel zahvaliti. Svetislav Simonovič. Božiča (Bosiljgradska), 20. februarja 1927. \ Zdravilo ..RADIO-BALSAMIKA" izdelale, prodaja In razpošllfa oo povzet/a laboratorij ..RADIO-BALSAMIKA" drfa. I. Rahle feva v Beograda, Kosovska ulica 43. ' NAZNANILO PRESELITVE JUGOSL. R. MOSSE O. O. OGLASNI ZAVOO, ZAGREB SE JE PRESELIL dne 1. maja 1.1. v svoje nove uradne prostore na ZRIMJSKEM TRGU iT. 20 zraven tekam* Brodjovla ea kakšno dobrodelno društvo. Ciganov izgovor. Cigana so zalotili, ko je pulil na njivi čebulo. Možak pa ni hotel priznati, da čebulo krade, temveč je trdil, da se je oprijemal za čebulove bilke, da bi ga veter ne prevrgel, pri tem pa se je čebula sama izpulila. Skrbna gospodinja. i Mlada gospodinja, ki se je primožila iz mesta na kmete, reče pozimi dekli: cObesi h kurniku toplomer, morda bodo začele potem kure nesti •jajca.* Nevarna grožnja. Nekdo se je hudo spri z zdravnikom, ki je zakričal: «Brzdajte jezik, ker bo sicer vaša nesreča!* «Ne bojim se vaše grožnje,* je drugi odgovoril, ako zbolim, gotovo ne bom klical vas na pomoč.* Sredstvo proti ozeblinam. Zid je bil obtožen, da je prodajal lahkovernim Moj oče je torej svak mojemu sinu, ker je sestra mojega otroka poročena z njim. Izjava. Podpisana izjavljam, da so govorice, katere sem govorila o podpregledniku finančne kontrole g. Josipu Kastelicu in njegovi ženi Mariji, stanu-jočih na Bohinjski Bistrici št. 14 pri Kosu, češ, da nista poročena in da živita kar tako skupaj, neresnične in se zahvaljujem obema za odstop od sodnega postopanja. Rozman Uršula, Bohinjska Bistrica št. 16. ti II 0. Kaleničenko, kakor tudi ostali trpeči na živčnih in artiritskih - _ boleznih S tem Vam javljamo nov naslov gospoda kmetom za visoke vsote koščke navadnega sulcna,1 Miloša Markoviča — Beograd, Katl-«eš, da so od plašča sv. Martina in zanesljivo čeva ulica " zanesljiv sredstvo proti ozeblinam. [ Pred sodnikom je žid vse priznal, toda trdil je še vedno, da je to res najboljše sredstvo proti ozeblinam, samo več bi ga morali ljudje kupiti... ceva ulica št. 1. — Na ta naslov se je treba obrniti glede „KALEFLUIDA" kakor tudi glede poučne brošure z zdravniškimi ocenami in pismi bolnikov samih o delovanju „KALE-FLUIDA1', ki se pošlje vsakomur brezplačno. Za pravilno negovanje telesa se poV»ziije FeUerjev pravi blagodišeči „fcihafluid* * korist mm delovanjem že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu aovib moči ia svetosti, oživlja živce, jača mišice ia kite ia prija vsem telesnim delom. — Drgnjenje in umivanje z „Elsa fluidom* krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. — Z vodo razredčen je iivrstes za izpiranje grla in ust. Da je »EUafluid® povsod tako priljubljen, je vtrok baš njegova vsestranska uporaba od znnaj ia znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Močnejši je zato in boljšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih proda-lalnah izrecno ..Fellerjev pravi Eiaafluid", v poizknanih stekleničkah po 6 Din, v dvojnatlh steklenicah po 9 Din. ali sped-lalnlh steklenicah so 26 Din. Po poŠti pride tem cenejše, Sm več se naroči naenkrat; z zavojiiino in poštnino vred staae 9 poizknsnih ali 6 dvojnatih ali 2 specijaini stekl. 61 Oi« 27 „ „ 18 .. 6 „ »1 „ M „ „36 „ „12 „ „ 250 „ Naročila nasloviti razločno takole : EUGEN V. FELLER lekarnar v STUBICI SOV JI Elsatrg št. 241 (Hrvatska). Izdaja za konzorcij »Domovine. Adoll Ribnikar. Urejuje Filip Omladil Za Narodno tiskarno Pran Jezer&ek.