Hote posta koroške Slovence onstran Karavank! Dokaj zanimiv odnos do slovenskega jezika ima že vedno avstrijska pošta. Vedno zopet se dogaja, da prejemnik pisma, ki je naslovljeno v slovenščini, pošiljke ne sprejme, da se pismo kratkomalo vrne odpošiljatelju s pripisom, da je uradni jezik pač nemški. Večkrat pa se je zgodilo, da je pošta pisma s slovenskim naslovom kratkomalo poslala — v Jugoslavijo. Očitno hočejo dotični uradniki imeti vse Slovence „spodaj“ in pričnejo to politiko s pismi. V konkretnem primeru je odbornik Krščanske kulturne zveze Martin Pandel bil adre-sat pisma, v katerem je bil vabljen na sejo KKZ dne 15. junija. Pismo LETO XXIX — Številka 26 Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt 30. junija 1977 Cena 4.— šil. (4 din) P. b. b. Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Dobrla vas: borba proti odpravi slovenščine Slovensko prebivalstvo Dobrle vasi ni pripravljeno brez ugovora vzeti na znanje, da so večinske stranke s pomočjo uredb k zakonu o narodnih skupnostih sklenile, da Dobrla vas v prihodnje ne bo več dvojezična občina. Volilna skupnost Dobrla vas, Slovensko prosvetno društvo „Srce“ in Katoliška mladina Dobrla vas apelirajo v pismu na zveznega prezidenta Kirch-schlagerja, naj stori vse, da se manjšinsko vprašanje reši v smislu popolne izpolnitve člena 7 in ne na diskriminatorski način kot doslej. V naslednjem objavljamo pismo, ki so ga v prepisih dobili tudi kancler Kreisky, deželni glavar Wagner in župan Hafner: V tej resni situaciji, ko jemljejo zakon o narodnostnih skupinah in izvedbene uredbe k temu zakonu pripadnikom slovenske manjšine v večini dvojezičnih občin na Koroškem — tudi tržna občina Dobrla vas spada med nje — vse v avstrijski državni pogodbi zajamčene manjšinske pravice, ne moremo molčati. Naša občina velja že od nekdaj za dvojezično, od časa monarhije do danes. Zdaj pa bo ta dvojezičnost z zakonom odpravljena. Tako država nas slovenske občane uradno likvidira, ker nas oropa vseh manjšinskih pravic. Kako zgleda to v resnici, je pred kratkim že nakazal naš podžupan, deželni poslanec Leo Uster, ki je izrazil mnenje večine občinskega Protest v Št. Jakobu V petek, 1. julija 1977, začne veljati tako imenovani Zakon o narodnih skupnostih. Ta zakon Pomeni nadaljevanje likvidacije člena 7 in s tem hudo kršitev določil Avstrijske državne pogodbe. Naselitveno območje koroških Slovencev hočejo čim boij zožiti in ga sčasoma povsem izbrisati. Zaradi čedalje pogostejših hudih kršitev ADP in zaradi postopne uradne likvidacije koroških Slovencev se je v naši skupnosti dvignil močan val ogorčenja. Ne bomo dopustili, da bi nas naši nasprotniki zapisali smrti. Dokazali bomo, da živimo od Šmohorja do Labota, °d Karavank do Djekš. V petek, 8. julija 1977, ob 19. uri bo v Št. Jakobu v Rožu protestna prireditev proti neupoštevanju in teptanju naših osnovnih življenjskih pravic, pravic, ki so nam zajamčene v raznih avstrijskih ustavnih zakonih, predvsem pa v ADP in njenem 7. členu. sveta, ko je odklonil, da bi pri slavnostih ob 25. obletnici podelitve tržnega statusa občine sodelovalo tudi domače slovensko društvo, češ da po novih zakonskih določilih Dobrla vas ni več dvojezična občina. Kot slovensko govoreči občani imamo svoja lastna združenja na kulturnem in gospodarskem področju in svojega, demokratsko izvoljenega zastopnika s političnim mandatom v občinskem svetu. Tudi s tem jasno dokumentiramo svojo eksistenco. Nihče torej ne more trditi, da naša občina ni dvojezična. A kljub temu določa nova uredba nemščino za edini uradni jezik, slovenščino pa izriva iz javnega življenja. To je rezultat tako imenovanega tristrankarskega dogovora in manjšinske politike avstrijske vlade. Naj imajo zastopniki strank in vlade to za zgledno, v naših očeh je škandal, da se tako grobo kršijo pravice, ki so nam zagotovljene z ustavnim zakonom. V kolikor se opirajo nova določila tudi na podatke iz lanskoletnega ljudskega štetja, t. j. ugotavljanja manjšine, nasprotuje to ne samo določilom avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, marveč nikakor tudi ni v skladu z nobenim znanstvenim principom o objektivnosti glede izvedbe štetja in pridobljenih podatkov. Na štetje je vendar vplivalo izrazito protimanj-šinsko vzdušje, v katerem je prevladovala gonja nemškonacional-nih krogov. Vrhu tega smo koroški Slovenci štetje uspešno bojkotirali. Prepoved enakopravne uporabe našega materinega jezika na uradih, oziroma v odnosu do občin- skih, okrajnih, deželnih in zveznih oblasti vzbuja v nas vtis, da smo postavljeni nazaj v dobo nacizma. Velika sramota je, da republika Avstrija kapitulira pred zahtevami ekstremističnih sil v deželi in tepta pravice narodnih skupnosti. Nismo pripravljeni trpeti te samovoljne okrnitve naših pravic. Izrecno izjavljamo, da popolnoma odobravamo in podpiramo boj slovenskih osrednjih organizacij, našega legitimnega zastopstva, za dosego pravic, ki nam gredo po avstrijski državni pogodbi. Apeliramo na predstavnike države in ljudstva Avstrije, naj storijo vse, da se končno manjšinsko vprašanje ne rešuje diskriminatorsko, marveč v smislu popolne izpolnitve člena 7 avstrijske državne pogodbe v prid mirnega sožitja v deželi." Skromna informacija deželne vlade Deželni glavar Leopold VVagner je na veliko napovedoval „informaci-jo“ koroškega prebivalstva o uredbah k zakonu o narodnih skupnostih. On in z njim koroške stranke mislijo, da je s tem problem informiranja očitno rešen. „Rešitev“ je te dni prifrčala na vsa koroška gospodinjstva v obliki posebne izdaje uradne „Karntner Landeszei-tung“. Vendar ta izdaja ni nič posebnega, samo bolj obširna kot navadno, a je snovalcem te izdaje po pet in pol strani očitno zmanjkalo snovi in so že na šesti strani začeli z drugimi temami. Stranke so si zadevo napravile še bolj enostavno, kot je bilo pričakovati. Na teh petih straneh je nametano mnogo starega in že znanega, nič aktualnega in že sploh nič informativnega. Torej se ne bi splačalo zavzeti stališče k temu elaboratu. Vendar se vleče skozi nemarno pripravljeno in na veliko napovedano ..informacijo" ena rdeča nit: nebulozna „sprava“ in pobožna želja, da bi se ta sprava dala doseči na Koroškem. Uvodni apel vseh treh deželnih strankinih voditeljev poudarja, da SPO, OVP in FPO zastopata „praktično vso avstrijsko prebivalstvo" Potem sklicevanje na demokracijo. Saj ni nič težkega, če taka večina povozi manjšino. Samo se potem nihče ne bi smel hvaliti, da je to složna rešitev. Večinske stranke pa to delajo brez sramu. Stranke sedaj pričakujejo spravo in apelirajo na Korošice in Korošce, naj gredo skupno po poti sprave. Ta lepa, neobvezna in nebulozna formulacija pa ne pove, kdo naj bi se spravil s kom. Naj bi se Slovenci spravili s tremi strankami, ki so jim od časa podpisa državne pogodbe odvzeli nič koliko pravic, ostalih pa jim niso dali oziroma so jim dali v šikanozno zmanjšani obliki, ki je poleg tega povečana s številnimi neugodnostmi? Naj bi se Slovenci spravili s strankami, ki so prevzele zahteve Heimatdiensta kot svoje: Heimatdiensta, ki neumorno zahteva nadaljnjo zmanjšanje pravic slovenske narodne skupnosti? Ne, tako enostavno ne gre. Kajti na drugi strani so besede strankinih poglavarjev tako patetične, da jih zlepa ne bo kdo vzel resno — najmanj pa potencialni podirači dvojezičnih napisov. Prav tako poziv, naj Korošci pustijo table pri miru. Da pomeni zakon o narodnih skupnostih in uredbe k njemu poslabšanje položaja slovenske narodne skupnosti, je zapisano celo v uradnem listu samemu. Na 3. strani beremo: „Hinsichtlich der Gemeindeamter, bei denen in Hin-kunft das Slovvenische zusatzlich zum Deutschen als Amtssprache zugelassen wird, vvurde gegenuber den bisher erlal3mal3ig Vorgesehe-nen, eine Reduzierung auf jene Amter vorgenommen, bei denen ein besonderes Bedurfnis fiir eine solche Regelung zu ervvarten ist.“ Torej priznajo, da so zreducirali dvojezičnost na tiste občine, kjer se nikakor niso mogli izogniti dvojezičnosti. Nadvse zanimiva je tudi primerjava obveznosti iz državne pogodbe z dejanskim stanjem manjšinskih pravic na Koroškem. Ta del so objavili v uradnem listu celo v obeh jezikih. Primerjava našteva vse, kar imajo koroški Slovenci, pri čemer spominja to naštevanje podobnim računom, ki jih je napravil že Heimatdienst. Povsod tam, kjer pa govori državna pogodba o pravicah manjšine oziroma dolžnostih države, pa se pri- merjava v Landeszeitung sklicuje le na zakonska določila, ki niso popolna ali sploh neuporabljiva. Tako npr. pri uradnem jeziku, napisih in predvsem pri prepovedi protimanjšinskih organizacij. Da je ta ..informacija" malomarno pripravljena, dokazuje tudi njen glavni urednik, ki pravi, da bo „de-set vasi" dobilo dvojezične napise. Kaj pa je treba v resnici soditi o tej številki, pa je zapisano na strani 6, kjer časopis razlikuje med Korošci in Slovenci. Slovenci so po tej logiki nekaj drugega kot Korošci. Izobčenci iz koroške družbe. je bilo odposlano iz Celovca 8. junija, tako da bi ga vsekakor pravočasno mogel dobiti. Toda pošta je poslala pismo čez Karavanke — kljub poštni številki Dobrle vasi, pred katero ni bil zapisan noben „YU“. Nekje na Hrvaškem so potem pismo opremili s pečatom „Adresa nedovoljna“ (naslov nepopoln), nakar se je pismo vrnilo na Koroško, kjer ga je prejemnik dobil šele 23. junija, dober teden po seji, na katero je bil vabljen s pismom. KDZ aktivna v Leobnu V soboto, 25. 6. in v nedeljo, 26. 6. 1977, je imela Katoliška delavska mladina Avstrije v Leobnu svoje letno zvezno srečanje. Nad 700 funkcionarjev KAJ iz vseh zveznih dežel se je bavilo s situacijsko analizo mladih delavcev v Avstriji in programom za poslovno leto 1978. Koroška dijaška zveza je v nedeljo v dveurnem informacijskem bloku seznanila navzoče zastopnike mladih katoliških delavcev o situaciji slovenske narodnosti na Koroškem in o možnostih solidarnega sodelovanja. KHD poziva ... Koroški časopisi so prinesli veselo vest: Heimatdienst se je izreke! v letaku za ohranitev dvojezičnih napisov. Koroški dnevniki so poročali netočno: kajti take formulacije v celem letaku ni. Heimat-dienstovski letak govori le o tem, da so zanj dvojezični napisi spomeniki načina, kako upoštevajo stranke voljo ljudstva. Te spomenic, apelira Heimatdienst, je treba pustiti. Med vrstami je zapisano še mnogo drugega. O tem piše v sredo osrednje socialistično glasilo, dunajska Arbei-terzeitung. Glavni urednik Scheuch pravi med drugim, da bi sedanja „kompromisna rešitev", kot jo imenuje, bila sprejemljiva tudi za Heimatdienst, „ki bi moral videti v po-manjšanju krajevnih napisov na-pram zakonu iz leta 1972 uspeh svojega ozko trmastega nacionalizma". Scheuch potem uporabi za te osebe v stavku navrh besedo „Schreibtischtater des Ortstafel-sturmes", storilce s pisalne mize, ki so zakrivili pohod na dvojezične napise. Toda akoravno je Scheuchova izpoved tudi pogumna, je hkrati tudi najbolj pretresljivo spričevalo revščine njegove lastne stranke SPO: kajti ta stranka je bistveno prispevala, da je prišlo tako daleč, je izrekla svoj „da“ ureditvi, katero sedaj tako obžaluje. SPO se sedaj zaman skuša otepavati duhov, ki jih je poklicala .., V noči na nedeljo so neznani aktivisti obiskali več krajev dvojezičnega ozemlja ter opremili javna poslopja ter krajevne napise s slovenskimi parolami, s katerimi opozarjajo na neizpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Take parole so napisali v Korenu, na Kostanjah, v Metlovi, v Mokrijah, Bilčovsu, Velinji vasi ter v Strpni vasi. Na sliki: ljudska šola na Kostanjah. Aktivistov, ki so opravili to obsežno akcijo, niso izsledili. listna tealca: „Der Dreiparteienpakt" GOSPODARSKI KOMENTAR: Socialne negotovosti v kratkem ne bo konec Kolikor toliko skrbni opazovalec mednarodnega gospodarskega razvoja nikakor ne more deliti optimizma, ki ga še vedno opažamo med mladino. Slednja se je v zadnjih 15 letih navadila črpati iz polnega in še ni imela potrebe, da bi pripela pas. Zato večinoma tudi dandanašnji težko razume osnovno gospodarsko resnico, da nihče na gospodarskih dobrinah ne more potrošiti več kot jih je v stanju producirati. V zvezi s to temeljno resnico moramo — če smo iskreni — reči, da v mednarodnem okolju, ki nas obdaja, živimo čedalje bolj preko mere. Še vedno živimo na ravni miselnosti, da je vseeno, kaj na dan produciramo, in da je glavno, kaj od meseca do meseca ali od leta do leta več zaslužimo. Ta miselnost pa ima v zadnjih letih iz leta v leto večjo socialno negotovost tako delojemalcev kot pa podjetnikov za posledico. S tem povezana znamenja postajajo zadnje čase več kot očitna. Industrijske dežele postajajo čedalje bolj odvisne od — več ali manj brutalnih špekulacij — dežel Tretjega sveta, od katerih potrebujejo surovine, da lahko zagotavljajo zaposlitev in socialno varnost prebivalstva. Socialna varnost prebivalstva industrijskih dežel je namreč poleg možnosti izvoza finalnih industrijskih izdelkov odvisna od cene potrebnih in uvoženih surovin ali polfabrikatov iz dežel Tretjega sveta. Da imajo s tem v zvezi mednarodni gospodarsko-socialni politiki sedaj dežele Tretjega sveta krmilo v rokah, ni treba znova pou- Zbor srednješolske veje KDZ V ponedeljek, dne 27. 6. 1977, je bil v klubskih prostorih KDZ zbor srednješolcev. Predsednik srednješolskega odbora Jože Nedved je najprej pozdravil vse navzoče. Nato so sledila poročila blagajnika (Marjan Tschertou) in tajnice (Marica VVernig) preteklega šolskega leta. Po kratkem odmoru so se pričele volitve. Kot predsednika srednješolskega odbora sta kandidirala prejšnji predsednik Jože Nedved in predsednik športnega odseka Jurij Perč. Oba sta predložila listo, na kateri so bila napisana imena tistih, ki bi sestavljali novi srednješolski odbor. Večino je dosegel in postal tako predsednik srednješolskega odbora Jurij Perč, njegov podpredsednik pa Maks Domej. Kot tajnici sta bili izvoljeni Marica VVernig in Majda Hribernik. Marjan Tschertou je obdržal svojo funkcijo kot blagajnik, Franc Sadnikar pa je bil izvoljen kot 2. blagajnik. Kot časnikarski referent je bil imenovan Janko Ferk. Srednješolski odbor sestoji še iz političnega, kulturnega, športnega in lutkovnega odseka. Kristijan Zeichen in Beata David sta bila ponovno izvoljena kot predsednika političnega odseka. Kulturnemu krožku bosta predsedovala Jože Nedved in Mira Einspieler, kot namestnika pa Uši Kelih in Sigi Koller. Pri športnem odseku so prevzeli funkcijo za fante Jože Kuess in Sigi Hobel, za dekleta pa Silvija Poljanec-Tratar, Trezi VVakounig in Nada Inzko. Lutkovni skupini pa bo v tem šolskem letu predsedoval Pavle Zablatnik. Po končanih volitvah se je novi predsednik Jurij Perč zahvalil vsem za zaupanje ter dejal, da bo skušal zadovoljiti člane in poudaril, da naj bi se tudi v drugih slovenskih krajih ustanovili mladinski klubi. darjati. Poudariti pa je treba nekaj drugega: nevarnost brezposelnosti po industrijskih deželah narašča in bo naraščala naprej. S tem v zvezi je naravnost alarmantno poročilo iz Zvezne republike Nemčije, preje imenovane dežele gospodarskih čudežev, po kateri se bo v prihodnjih desetih letih število brezposelnih zvečalo od enega na šest milijonov, če se v naslednjih letih gospodarska rast letno ne zveča vsaj za 2 odstotka. Pa tudi če bi slednja presegla 2 odstotka, se bo sedanja brezposelnost tekom prihodnjih 10 let podvojila. © In kako izgledajo s tem v zve-© zi pogoji za gospodarski raz-© voj in za zaposlenost prebival-© stva v naši državi in deželi? S Kar s tem v zvezi lahko povza-® memo iz uradnih poročil iz Ce-© lovca in Dunaja, odgovarja vse-© mu prej kot resnici. Če bi v © sklopu z mednarodnim razvo-© jem ta poročila in izjave odgo-© varjale resnici, potem bi bila © Avstrija v sedanjem razburka-© nem mednarodnem gospodar-© skem svetu v resnici „otok bla-© ženih“. To pa nikakor ni. Avstrija je na mednarodnem kapitalnem trgu in v mednarodni trgovini iz leta v leto bolj zadolžena. Druge industrijske dežele — zlasti Evropska skup- © V petek je bil v Domu prosvete © v Tinjah občni zbor Zveze slo-© venskih izobražencev (ZSI). Na © občnem zboru je bil izvoljen © tudi nov odbor, kateremu pred-© seduje višji vladni svetnik dr. © Pavel Apovnik. Po besedah za-© hvale dosedanjemu odboru © (predsednik dr. Janko Tischler) © je povedal dr. Apovnik nekaj © globokih in načelnih misli k po-@ ložaju slovenskega izobraženca @ v koroški slovenski družbi. Ker ® smatramo, da so te misli zani-© mi ve tudi za širši krog bralcev, © jih v naslednjem — v izvlečkih © objavljamo: Dela za našo narodno skupnost je dovolj, predvsem naj bi se ZSI usmerila v izobraževalno dejavnost: slovenski izobraženci naj bi se stalno in intenzivno izpopolnjevali v poklicu in v splošni izobrazbi — to znanje pa naj bi dali tudi naprej, naj bi ga posredovali čim večjemu krogu rojakov. Pri tem ne mislim na to, da bi slovenski izobraženci stali nekako vzvišeni nad „ljudstvom“, nasprotno, ravno z izobraževalnim delom bodo ljudstvu ne samo posredovali znanje, temveč tudi črpali iz ljudstva, iz ljudske modrosti, iz značajnih kreposti zavednih rojakov. Zato tudi zavestno nismo zapisali v pravila, da bi morali člani ZSI imeti kakršna koli spričevala in diplome. Ni merodajno, v kakšne šole je kdo hodil, temveč, kakšen je. Koliko je med nami rojakov, ki so prestali svojo visoko šolo življenja v zaporih, v kacetu, v iz-seljeništvu, v partizanih, v času, ko je bil ves slovenski narod obsojen na smrt. Sprejmimo jih kot naše najdražje izobražence in učimo se od njih! Preden bom nakazal nekaj težišč dejavnosti ZSI, bi se dotaknil še odnosa ZSI do naših osrednjih organizacij: ZSI je že od začetka bila in naj tudi ostane zbirna organizacija vseh slovenskih izobražencev ne giede na politično in svetovnonazorsko opredeljenost nost — jo na mednarodnih tržiščih povsod izpodrivajo, na drugi strani pa mora potrebne surovine plačevati dražje kot druge večje industrijske dežele. Spričo tega pa je tudi avstrijsko industrijsko blago na mednarodnih tržiščih dražje od blaga drugih industrijskih dežel. K vsemu pa se pridružuje še razvajenost gospe in gospoda Avstrijca. Le-ta ima za posledico, da uvažamo več inozemskih produktov kot pa lastnih produktov lahko izvažamo. S tem v zvezi samo naslednje primere: © v primerjavi s prvimi štirimi meseci preteklega leta se je istočasni izvoz Avstrije povečal za 14 odstotkov na 58,7 milijard šilingov, © istočasno se je avstrijski uvoz zvečal za 16 odstotkov na 79,4 milijarde šilingov, s čemer se je deficit trgovinske bilance v prvih štirih mesecih nasproti istemu obdobju zvečal za okroglo 4 milijarde na 20,7 milijard šilingov. Pristojni činitelji so v preteklosti mislili, da bo to pasivo trgovinske bilance mogoče izravnati potom pritoka deviz iz mednarodnega turizma in drugih dejavnosti Avstrije na področju terciarnega sektorja. Računali so tudi, da bo to pasivo pomagala izravnati povečana trgovina z vzhodnimi deželami in deželami Tretjega sveta. Tudi ti računi se niso uresničili v pozitiv- posameznika. Ravno dogodki zadnjih let so nam jasno pokazali, da so našim sovražnikom in nasprotnikom v napoto vsi koroški Slovenci — levi in desni, pobožni in manj pobožni, marksisti in nemark-sisti. Zato si ne moremo privoščiti tri ali štiri zveze slovenskih izobražencev, temveč moramo izgraditi in utrditi to našo edino in napraviti iz nje organizacijo, o kateri bodo prepričani vsi, da je potrebna. ZSI se ne bo ukvarjala z narod-no-političnim predstavništvom in političnim zastopstvom koroških Slovencev, — to je in naj ostane domena naših dveh osrednjih na-rodno-političnih organizacij! Pač pa ZSI ravno s prej omenjenim izobraževalnim delom lahko podpre delo političnih organizacij. Podoben odnos naj bi imela ZSI tudi do osrednjih prosvetnih organizacij: ZSI njunih nalog ne bo prevzela, pač pa jima lahko pomaga pri delu in ga dopolnjuje. Vprašali boste, kaj pa bo ZSI potem še sama delala? Idej in načrtov imamo še in še, toda da ne boste rekli, da smo fantasti, se bom omejil na nekaj težišč dejavnosti, ki si jo zamišlja novi odbor: a) izobraževanje odraslih: sem sodijo med drugim predavanja, seminarji, diskusije, poučna potovanja; predvsem bi opozoril na to, da bo nujno potrebno, da organiziramo za naše ljudi tečaje o slovenskem jeziku, da jih bomo usposobili, da bodo v večji meri in bolj učinkovito uveljavljali slovenščino kot drugi uradni jezik v deželi. b) ZSI bo nezanimiva, če ne bo nudila članom tudi oprijemljivih koristi. Namenoma uporabljam ta izraz, čeprav je v zvezi z pojmi kot narodnost in podobnimi nenavaden. Mislim na to, da mora ZSI pomagati svojim članom tudi v praktičnih vprašanjih, na primer v zadevah davka na plače, da naj bi ZSI priskrbela članom možnosti ugodnega nakupovanja, kar dela- nem, marveč v negativnem smislu. Tako je morala Avstrija povečani izvoz v vzhodnoevropske dežele plačati s tem, da je dovolila srednje- in dolgoročne kredite v višini 30 milijard šilingov. Na drugi strani pa bo morala industrijskim deželam letos na obrestih in anuitetah za najete kredite odrajtati 8,5 milijard šilingov. Te primerjave zadostujejo, da pod črto lahko rečemo: Zadolženost Avstrije po drugih deželah je večja od zadolženosti drugih držav nasproti Avstriji. Če bo v prihodnjih letih v gospodarskem sodelovanju Avstrije z drugimi deželami pri istem razmerju med deficiti in suficiti, potem bo negotovost za pridobitev delovnega mesta še večja kot je tačas v Ameriki in v Zvezni republiki Nemčiji. © S tem pa se veča tudi negoto-© vost za delovna mesta na ko-© roškem dvojezičnem ozemlju. © Po številnih ukinitvah podjetij © na tem ozemlju in z njimi po-© vezanim odpustom verjetno že © preko tisoč delojemalcev sta © sedaj ponovno v nevarnosti bo-© roveljska KESTAG in sinčeva-© ško podjetje Leitgeb. © Navzlic vsemu pa agirata du-© najska in celovška vlada tako, © kot da bi se tod okoli bolj kot © kedaj cedila strd in mleko. (bi) jo tudi druge stanovske organizacije, na primer tako častivredna odvetniška zbornica. c) Zaposlitev absolventov gimnazije in univerz! č) Pomoč dijakom velja trenutno skoraj izključno tistim, ki obiskujejo Slovensko gimnazijo. Pomagati pa bi morali tudi šolarjem trgovskih šol, trgovskih akademij in tehničnih šol. Pri tem mislim na svetovanje glede izbire najbolj primerne šole in v kolikor bo to mogoče, tudi na materialno pomoč. Mnogo je med nami rojakov, ki redno plačujemo prispevke dobrodelnim organizacijam in ustanovam: d) Ali med našimi rojaki res ni nobene družine, ki bi bila potrebna pomoči? Ali ni otrok, ki so brez staršev ali za katere starši ne skrbijo, otrok, ki bi bili hvaležni, če bi jim pomagali mi? Preprosta misel — a težka uresničitev! Vendar potrebna! e) Ob koncu naj še omenim gojitev družabnosti v okviru dejavnosti ZSI. Družabnost je v naših razmerah še posebno važna, da utrdimo občutje domačnosti, solidarnosti med koroškimi Slovenci. Primarij dr. Jurij Zalokar je opozoril na pojav, da člani ogrožene skupnosti obrnejo svojo agresivnost navznoter — proti članom lastne skupnosti, ker je pač na zunaj zaradi dejanske ali tudi samo navidezne moči sovražnika ne morejo pokazati. In res med nami nikakor ne primanjkuje medsebojnih napadov, sumničenj, zavisti in nestvarne kritike! Spoznajmo, da naša sprtost koristi samo našim nasprotnikom in ravnajmo po tem spoznanju! V tem smislu vabim vas vse, posebno pa še danes izvoljene odbornike ZSI, da se skupno in v slogi lotimo dela, ki smo ga vse predolgo zanemarjali! Na delo pod geslom: Še je čas! Es wird nun immer der Dreiparteien-beschluB hervorgehoben, dies ist je-doch eine Irrefuhrung der Offentlich-keit, es gibt nur den BeschluB einer Partei. Wenn auch Landeshauptmann VVagner von einem BeschluB der drei staatstragenden Parteien immer spricht, so ist es Tatsache, daB die zwei GroB-parteien lediglich das Konzept der kleinen, aber einfluBreichen FPO iiber-nommen haben. So staatstragend war diese Partei gerade nicht, den Staats-vertrag 1955 h at sie ja abgelehnt. (Die GroBparteien haben aus parteipoliti-schen Griinden die Forderungen der FPO iibernommen, damit sie in Karn-ten keine Stimmen verlieren, ob die Rechnung aufgeht?) Gleich nach dem ominosen BeschluB h at die FPO eine Sonderausgabe her-ausgebracht, (Karntner Nachrichten, 6. 3. 1977, Nr. 10a) diese vvurde als Postvvurfsendung gratis an alle Haus-halte geschickt. Darin wird besonders hervorgehoben, daB alle Forderungen der FPO angenommen vvurden. „Nach eingehenden Beratungen konnte die FPO die beiden anderen Parteien fiir den von ihr entvvickelten Losungsvorschlag gewinnen.“ Schon friiher h at LAbg. Silla erklart, die beiden Parteien hatten lange gebraucht, bevor sie die Vorschlage der FPO angenommen hatten. „ Hatte die FPO diese Beratungen auf der Grundlage der geheimen Spracherhebung (in Bin-dung an die 25-Prozentklausel) nicht angestellt, hatte sie das Gesetz des Handels aus der Hand gegeben. Ohne Mitvvirkung der FPO an der Dreipar-teienlosung hatten andere liber Karn-ten entschieden." „Der Verordnungsentvvurf der Re-gierung sah urspriinglich 21 Gemein-den vor, in denen Slovvenisch als zu-satzliche Amtssprache zulassig sein soli. Die FPO war nur bereit, in 14 Gemeinden eine solche Regelung vor-zusehen." Zum Vergleich: In einem ErlaB des Landeshauptmannes von Karnten vom 3. 9. 1968 vvurden nocb 52 (!) Gemeinden vorgesehen. Auch die praktische Anvvendung der Slovvenischen bei den Behorden ist nach der FPO-Regelung eine Farce. „Die FPO h at in langen Verhandlun-gen erreicht, daB nach dem Volks-gruppengesetz Slovvenisch neben der deutschen Amtssprache als Dolmet-schersprache zulassig ist: Die Ein-stellung zusatzlicher doppelsprachiger .Beamter' wird dadurch unnotig." Also zuerst ein Gesuch machen, dann wird ein Dolmetscher beigezo-gen, der Antragsteller wird verstan-digt, dann kann die Verhandlung be-ginnen. Wer wird denn liber sich so eine Prozedur ergehen lassen, da ver-zichtet er lieber, ich vviirde es auch tun. Von einer Erfullung der Staats-vertrages kann da keine Rede sein. Auch die vvillkiirliche Festsetzung* der 25%-Klausel h at die FPO durch-gesetzt. Fiir die Karntner Verhaltnisse angevvandt vviderspricht sie dem Staats-vertrag. Der Siidtiroler Landeshauptmann erklarte dazu 25% sei zu hoch; er meinte ab 10%, er betonte auch, daB je schvvacher die Volksgruppe sei desto mehr Forderung braucht sie. Bei uns trifft das Gegenteil zu. 1972 wa-ren es 20% und jetzt der hochstmog-liche 25 Prozentsatz. „Die FPO bekennt sich voli zur Er-fiillung des Staatsvertrages und zur Verantvvortung fiir Karnten." Sie kann es ja leicht tun, denn ihre Forderungen vvurden ja angenommen. Bei der sogenannten Grenzlandkon-ferenz der FPO (26. 2. 1977) sagte Dr. Kohlfiirst, das es liber die Minderhei-tenermittlung stets Obereinstimmung mit dem KHD gegeben habe, von der man sich jetzt nicht entfernen solle. Die FPO hatte nie fiir die Slovvenen etvvas iibrig gehabt, so kann auch ihr Werk der „DreiparteienbeschluB“ den Slovvenen nur schaden und deshalb ist er fiir sie unannehmbar. Auch das Volksgruppengesetz ist nur eine scheinbare Hilfe fiir die Karntner Slovvenen, denn es vviirde nur in dem kiinstlich verkleinerten Gebiet Anvvendung finden, da vviirde es nicht viel zum Fordern geben. Auch der „Beirat“ muB diese restriktive Regelung des „Dreiparteienbeschlusses“ annehmen, und nur in diesem engen Rahmen konnte er seine Ratschlage erteilen-Auch die paar von der FPO bevvillig-ten zvveisprachigen Ortstafeln gehdren dazu, man konnte sie irgendvvie als Atrappen betrachten, die eine sinn-gemaBe Erfiillung des Staatsvertrages darstelien sollen. F. C., Celovec Dr. Apovnik: sprtost koristi nasprotniku -mnogotere naloge siov. izobražencev VOJAŠKO POVELJNIŠTVO ZANIKA SLOVENSKI URADNI JEZIK: Tudi vojaške pozive v materinem jeziku! mladje 26 izšlo: številne zanimivosti in dokumentacije Tik pred počitnicami je izšla 26. številka „mladja“ — literature in kritike, kot piše v podnaslovu. Številka šteje okoli 100 strani in je tokrat nadpoprečno opremljena. K temu vsekakor prispevajo svoje stvaritve Meine Schellander, ki je rojena v Bilčovsu, a pretežno živi na Dunaju. — Tipično koroška usoda ... Kar na začetku naj bo ugotovljeno: literature ni ravno veliko v zadnjem zvezku. To so pesmi Franceta Merkača, prispevek mladjev-skega gosta Michaela Scharanga ter Dela Vedernjaka. Ostali prispevki so več ali manj odsev trenutne narodnopolitične situacije, pa tudi tu ne moremo strogo ločiti (glej prispevki Dela Vedernjaka), ali pa so — precej tehtne — dokumentacije in razprave. Feliks J. Bister objavlja oceno nove Kindlerjeve literarne zgodovine z vidika: ..Avstrijska literatura ni samo nemška". K temu sklopu spada tudi poročilo Pavla Zdovca o prepisu Drabosnjakovega pasijona iz Zakamna pri Vetrinju. Ta dokument ni le zanimiv zaradi svoje starosti in originalnosti, ampak je tudi pretresljiv dokument avstrijske tolerance, ki ni omogočila pravo spoznanje materinščine v šoli. Ta prepis je v gotici ter nemškem pravopisu! Kljub temu, da pisce takih manuskriptov šola ni naučila slovenskih črk in pravopisa, so čutili Potrebo po širjenju slovenske besede ... Florijan Lipuš slednjič objavlja narodnopolitično gloso pod naslovom „zadnji prosvetaši", v kateri se ukvarja z raznimi kulturnimi prizadevanji koroških Slovencev. Če spada Messnerjevo razglabljanje o napisu na ajzelju vetrinjske železniške postaje res na uvodno mesto — v prvi vrsti literarne — revije, o tem vprašanju se da debatirati. Dokumentarni značaj mladja dopolnjujejo govor pokojnega staroste slovenskih učiteljev, Franca Aichholzerja, ki ima v posameznih Pasažah prav preroški značaj, Predvsem, kar zadene oživljanja nacističnih stremljenj. Aichholzer i® imel ta govor pred 26 leti... »Oteski in opolki" vzamejo na zrno odnos ..slovenskih Slovencev" do uporabe slovenščine v odnosu z ORF-om, odnos določenih kritikov in kulturnih funkcionarjev do kritike, hotel Sandvvirt kot Pribežališče firerja, Unser-Karnten-Drechslerja ter — obeh osrednjih kulturnih organizacij ter nadvse zanimivo dokumentacijo o odnosu vidnega zastopnika „Aulae slove-ticae" do policije, v tej zvezi pa »mladje" tudi vpraša, ali je ta slovenska veža privatna, družinska Salerija ali pa jo financirajo koroški slovenski zadružniki. Častitljivi slovenski veži očita »mladje" ma-nipulacijo. NT ni prvi in tudi ne bo zadnji, ki vpraša, ali koroška stvarnost leta 1977 res onemogoča slovenskim literatom na Koroškem, da isi se lotili večjega, obsežnejšega dela — morda romana. Da politični položaj, ki z dneva v dan prinaša poslabšanje pravne zaščite kovaških Slovencev in vedno hujše (kje sploh je meja?) popuščanje demškonacionalnim silam, močno °bremenjuie literarno ustvarjanje, 0 tem ni dvoma. A ga res onemogoči? »mladje" kot dokument časa bo dalo odgovor tudi na to vprašanje. ^ nekaj letih. Kljub temu: nadvse zanimiva in branja vredna številka. Naročite jo lahko s priloženo naročilnico ali da v obeh slovenskih knjigarnah. Dokaj zanimivo korespondenco vodijo trenutno vojaško poveljni-štvo na Koroškem ter več slovenskih fantov, ki hočejo, da se tudi v območju zvezne vojske sme uporabiti slovenščina kot enakopraven uradni jezik k nemškemu. Zadnji razvoj: dopolnilni oddelek (Ergan-zungskommando) se je postavil na stališče, da popolnoma ignorira slovenščino ter komandira svojim podložnikom — v tem primeru kvečjemu bodočim podložnikom —, naj se poslužujejo zgolj nemščine. Pri tem je seveda zanimivo, da vodja tega dopolnilnega oddelka očitno ne zna brati in razumeti avstrijskega zakona, ki ga sam citira. Zadeva pravzaprav niti tako nova ni: že Bauerjev odlok iz leta 1968 je predvideval, da je pač treba v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe gledati tudi na to, da povsod v upravi, kjer so stranke tudi Slovenci, obstaja možnost, da se le-ti poslužujejo tudi svojega materinega jezika kot upravnega jezika, če že ne drugače, vsaj s tolmačem. Za Bauerjev odlok, ki je bil razposlan v vednost vsem upravnim službenim mestom, pa javnost dolgo ničesar ni izvedela. Nobeno od upravnih službenih mest ni smatralo za potrebno, da ta odlok morda pribije na razglasno desko, da so tudi stranke obveščene o njem, pa tudi snovalci tega odloka niso mislili na to in tako je ta odlok postal dejansko skoraj »tajni odlok". Znani strokovnjak za manjšinska vprašanja prof. dr. Theodor Veiter je potem leta 1972 objavil v Kleine Zeitung rezultat ankete, ki jo je napravil pri vseh ministrstvih in kjer so ministrstva odgovorila, kako ravnajo s slovenščino njih podrejena upravna službena mesta. Tedaj edinole znanstveno ministrstvo ni imelo predvidenih nobenih ukrepov, kako je treba ravnati s slovenskimi vlogami. Vsa ostala ministrstva so več ali manj v zvezi z Bauerjevim odlokom objavila notranje odloke, v katerih so opozorili na člen 7 državne pogodbe in vsaj v obrokih določili, katero pot naj gredo slovenske vloge. Tak odlok je obstajal in obstaja tudi za obrambno ministrstvo. Torej se je tedaj obrambno ministrstvo zavedalo, da je dolžno nekaj storiti. Sicer so tozadevni ukrepi bili tudi več ali manj alibi-ukrepi, kar je potrdil leta 1973 tudi takratni obrambni minister Karl Lutgendorf nasproti Našemu tedniku. V dopolnilnem oddelku je zadolžen eden od oficirjev, da v smislu Bau-erjevega odloka prevede slovenske vloge. Danes tega človeka očitno ni več oziroma je pozabil na svojo nalogo. Kajti lepo število slovenskih mladincev je poslalo nazaj poziv na nabor. Dodali pa so slovenski odgovor, da pač takemu pozivu ne morejo slediti, hkrati pa predlagajo, da se jim dostavi poziv v slovenščini. (Glej faksimile 1). Vojaška komanda jim je odgovorila, da se morajo odzvati pozivu na nabor tudi brez vsakega posebnega poziva, sicer morajo računati z uradno kaznijo do 10.000 šilingov, poleg tega pa bi jih s silo privedli k naboru. Slovenski fantje so odgovorili na citirani paragraf 23 obrambnega zakona in dejali, da je običajen način poziva ta, da se pozovejo prizadeti tako preko razglasnih desk kakor tudi osebno, pismeno. Ker pa niso bili ne razglasi dvojezični niti ni bil osebni poziv tudi v slo-venščni, nadalje niso v stanu slediti nemškemu pozivu. Ponavljajo predlog, da se jim dostavi poziv v slovenščini, kateremu bodo takoj sledili. Zanimivo, da imajo druge manjšine to pravico, in sicer v najbližji okolici: Slovenci v Italiji ter italijanska manjšina v Jugoslaviji. Tam so razglasi v obeh jezikih, slovenščini in italijanščini. Pa tudi Avstrija je slovenščino nekdaj bolj cenila kot to dela sedaj: za časa monarhije ni samo vsak višji oficir bil primoran znati več jezikov, da je poveljeval v jeziku svojih podrejenih, ampak so bile vse vojaške instrukcijske knjige Tiskovni referat višjega deželnega sodišča Gradec sporoča, da je zvezni minister za pravosodje odredil »sodnijske dneve" za občine, ki ležijo v bivših sodnih okrajih sodišč Kotschach, Paternion, Dobrla vas in Št. Pavel. Zaradi tega bodo v prizadetih občinah od 1. 7. 1977 (od tega dne naprej so omenjena okrajna sodišča ukinjena) sledeči sod-nijski dnevi: OKRAJNO SODIŠČE VELIKOVEC prireja sodnijski dan a) v Dobrli vasi v sejni dvorani občinskega urad vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 8. do 12. ure; b) v Škocijanu v občinski sejni dvorani vsako drugo sredo v mesecu od 8. do 12. ure. tudi v jeziku ostalih narodnosti. Ravno razstava, ki je pred kratkim prikazala delež Koroške v slovenskem tisku, je imela tudi več takih dvojezičnih priročnikov. Višek med dopisovanjem slovenskih fantov z dopolnilnim oddelkom vojaškega poveljstva pa je bil ta, da je vodja tega oddelka citiral člen 8 zveznega ustavnega zakona in pripomnil, da je po njem nemščina državni jezik republike Avstrije. Pač pa je sicer opozoril na pravice manjšin, pozabil pa je, oziroma ni hotel spoznati, da se v tem primeru res nekdo hoče poslu-žiti teh pravic. Iz vse te utemeljitve pa je razvidno, da šef dopolnilnega oddelka očitno ne razume zakonov: kajti v zadnjem stavku daje na znanje, da prizadeti koroški Slovenec zna nemško v besedi in po črki. — Elementarno nepozna-nje in nerazumevanje slovenskega uradnega jezika je ta, da pač slovenščina po državni pogodbi ni predvidena kot pomožni jezik v primeru, da kdo res ne zna slovenščino, kajti tedaj ne bi bila potrebna državna pogodba in bi zadostoval zakon o upravnem oziroma sodnem postopku. Slovenščina naj bi bila enakopraven uradni jezik in naj bi imel pripadnik manjšine možnost, da se ga poslužuje ne glede na njegovo znanje nemščine. Kajti ne more biti namen državne pogodbe oziroma manjšinske zaščite, da kaznuje vsakega, ki se nauči nemščine, z odvzemom manjšinskih pravic. Sodnijski dan bo izvrševal predsednik ali kakšen drug sodnik tistega okrajnega sodišča, ki je prevzelo posle razpuščenega okrajnega sodišča. S sodnijskim dnevom naj bi se čim večjemu številu ljudi prihranila pot na sodišče. Zaradi tega se dajo opraviti na sodnijskem dnevu vsi sodnijski opravki ter se morejo vršiti tudi obravnave ali zasliševanja. Prebivalstvu je dano na voljo, da preda na sodnijskem dnevu vloge in tudi pustijo protokolirati ustmene predloge, v kolikor so taki sploh dopustni. Razen tega bodo na sedežu okrajnih sodišč Šmohor, Beljak, Velikovec in VVolfsberg uradni dnevi kot doslej. ■ILrrtRKOUHAMDO KiRNTE* EroSnzungsabteilung NM1 - Telofon K648I • oio klagehfurt Zl,; 43958-1111/90/77 Stellungspflicht Horni KLAaEMfUlU', 20 06 77 915o Pliberk/Bleiburg Zell-Pfarre R 3170 FERLACR Die un Sie ergangene ladung vom 17 03 77f 21. 35.974-1111/90/77, der ErgAbteilung 'des Kilitarkomuiandoa KARMEN zu Ihrer neuer-lictien Stellung Pur den 30 08 77, 0800 Uhr; in KLAGEftJJIJRT, VVelzenegger Zeile ('//indischlcaserne), haben Sie mit einea Begleit-schreiben vom 15 06 77 in slowenischer Sprache samt Beilagen rtickiibermittelt. Dazu wlr» 'MetiHit aocHmstrs Tea~t»eatellt,