Trst, nedelja, 24. junija 1945 - Leto 1. slev. 37 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRIMORJE vračajo. Cena 2.- lir! Pred zadnjo bitko Tisoč in tri sto let hrepenenja po svobodi! Pet in dvajset kt najhujšega zatiranja pod fa-Ksti, ko smo bili oropani vseh narodnih pravic in po načrtu gospodarsko upropaščeni'. Nad Isti najhujše in najbolj kr-vav* borbe, v kateri je velika večina prebivalstva dala skraj-** Materialne m llovelke Irtve *® ideale narodne svobode in lludske demokracije. Ni potrebni da si vse to obnavljamo. S krvavimi črtami je zapisano v naših dušah in ostane neizbrie-*°. Kdor ni vsega tega sam do-tjvel, mn bomo zaman pripovedovali, ne bo nas razumel. Nepozabni so tedni in dnevi NN pred osvoboditvijo. Smrtno ,°deti sovralnik je zbral svoje Poslednje sile in se v zločinskem ®e*u vrgel na severne predele le tako preizkušene dežele. Kotel je uničiti našo partizansko oboroženo sito. Pomaagli so narodni izdajalci iz vseh de-'d, celo iz Grčije in Španije; ti se bili zbrali v Slovenskem Primorju s posebnim namenom, ' M pred ljudstvom niti niso skrivali. V prvi vrsti so hoteli Jjdnikovati prebivalstvo, ki je *a na«, kot je danes, in po-na/e politične kadre, v Rajnem primeru pa ob koncu VoJ.ne vsaj začeti državljansko Ob 4. obletnici napada na SZ Prvi zakon miru po štirih lotih vojno Vrhovnemu sovjetu ZSSR je bil predloien zakonski načrt o delni demobilizaciji Rdete armade bmi v sr&*im Moskva, 23. Ta**. — Dvanajsto* sovjeta ZSSR. Nato Je Wla zaklju-|»a učinkovito izvrševanj« vojnih. Ml nismo'bili uničeni! Premešali - - — - ■ _ _ _ - — a MA..til4 rvv., JI J ... i ml mul Airl a a a \TamsX1 a« a ivissaJ ifSiin. zasedanje vrhovnega sovjeta ZSSR,.] čena prva seja Vrhovnega sovjeta. vojno jt rodoljubi in tako ustva-rtu -—j -- pogoje za poseg tujih sil v "g*® notranje zadeve. To bi Praktično pomenilo resno ne-za pridobitve naše . Ni se posrečilo ne prvo, ne ?%o, ne tretje. Načrte je prekrižala IV. Jugoslovanska armi-’8» ki je s podporo IX. Kor-»n z naglimi pohodi osvo-delelo in Trst. Švabi so ^ potolčeni, narodni izdajalci *® Pred partizanskimi puškami ??°e9«tZi čez Sočo. Primorsko Jvdstvo je dalo duška svoji ra-t' manifestacijah. Ni bil ■ le njegov dolgoletni sen . svobodi, bdi so tudi prepre- . rjd računi črne reakcije. V "kladu z željami slovenskih < ,n italijanskih protifašističnih K ^inofic so bili položeni temelji f \judske demokracije. Slovenci > ^ Italijani smo z združenimi * '"Bfcmi šli na delo, da uničimo ^nje ostanke fašizma in si ■ M*rimo boljše pogoje za Živ-I) lahko smo ponosni na I Mvomne uspehe enega mese-! smo na najboljši poti, ! ® ^varimo gospodarsko bla- t ,*,nje in narodni mir v tem prvo zasedanje po amagoslavnemi koncu vojne proti fašistični Nem-: čl ji, je bilo otvorjeno »noči v vellkli kremeljski palači. Z« dolgo predi otvoritvijo zasedanja je bila dvora-j na in lože popolnoma napolnjena} s poslanci, ki predstavljajo vse na-i rode Sovjetske sveže in z številni-) mi gosti, med katerimi so bile naj-; hrabre jše žene dežele; ki so bra-i nile domovino z orožjem v rokah; na frorttl, ln tiste, ki so v svojem, junaškem delu v zaledju pomagale, Rdeči armadi do zmage nad sovražnikom, ki nima primere V zgodo-) vini. Posebne lože so zasedli člani, diplomatskega zbora, inozemske! vojaške misije, dopisniki sovjetske-, ga in tujega tiska. Prvo zasedanje; po veliki zmagi sovjetskega ljudstva je bilo otvorjeno ob zgodovin-i ski obletnici 22. junija, točno 4 leta po dnevu, ko so Hitlerjeva dot zob oborožene hord* prekoračile* sovjetsko državno mejo in vdrle Vi Sovjetsko zveso. Zdaj leži fažlatič-i na Nemčija neusmiljeno poteptana* v prahu, medtem ko zaseda Vrhov-i ni sovjet ZSSR V srcu Sovjetske, zveze — moskovskem Kremlju, prl-i p ra vi jen, da preide k uzakonjenju prvih mirnodobskih zakonov. Ob 1». uri so predsednik Zveznega sovjeta Andrejev, predsednik 8ovjeta narodnosti Skvernik ln njuni pomočniki pristopili k predsedniški mizi. Navdušeno odobravanje je odmevalo po dvorani, ko Je vstopil v vladno ložo vrhovni komandant Rdeče armade, marš« Stalin, mu* ki je s svojo mirno roko vodil Sovjetsko državo skozi štiri leta proti zlohotnemu sovražniku. Vsi ostali sedeti Vladne lože pa so bili. nadalje zasedeni od Molotova, Kalinina, Vo*n«bi delu Evrope. 8 med tem delom, ki ni po- sa s, 1 /-v** n vvšt ZrtVL. vnozetistvu o Jugoslovanom Do,.I.; r.- _____ Počitka, so zlonamerni kro- . vojski, naši osvoboditeljici, narodni oblasti širili ™ obrekovanja, ki so pre- tM*P°minjala na fašistične me- A- ® ZfLfi 41 Iti, Ja lis sšll M, Ar, h f^Zf^njih let, da bi jih mogli *°bo* Ti neprijazni glasovi ki ™ le vnanji izraz onih sil, Pridta v ° črte. Ostala je naia ci-* St* oblast, ki je po novejših ^Vinjah odvisna od dobre vo-f ; }t **veznikov. : X. ”o so dejstva. Ni vzroka, da 4 0^. W resnici jasno pogledali v Dobro vemo, da se s Trstom / Mi V vinu, u«- “ • & vv,, n j fflravajo globlje stvari, kot je j JjJ^anj«, ali naj mesto dobi i postavi ja ali Italija. Toda to kar nas tdnj Ij*** zanima. Eačudent smo, fa ifi 1 k^jub stalnemu poudarja- Naslednje zasedanje bo 23. junija. Poveljnik generalnega štaba Rdeče armade je z ozirom na demobilizacijo starejših letnikov v vojski podal sledeče poročilo: cToVariii odposlanci! Velika domoljubna vojna sovjetskega naroda proti nemškim Imperialistom, kateri so brezobzirno napadali Sovjetsko unijo, se Je končala z našo popolno zmago. V borbi za življenje ln smrt proti trdemu ln egoističnemu sovražniku, Je sovjetski narod ohranil čast in neodvisnost svoje domovine. Hitlerjeva Nemčija, dežela nasilja v Evropi, je bila popolnoma uničena. Njegova armada je bila poražena od Rdeče armade in orožja naših zaveznikov. Hitlerjeva armada je bila ali uničena do smrti, ali je bila zajeta ln njena bojna oprema je padla v naše roke ln V roke naših zaveznikov kot vojn! trofej ali po j« bila razbita na koso*. Kot posledic* J« bilo vse sovralno področje zasedeno od Rde- j padlih Se armade hi armad naših »veznikov. Rila Je ob svojo vojno industrijo. vreloe pogonskega materiala in vojnovažne surovin*. Državni te administrativni ustroj je btl popolnoma uničen. Končno Je Ibil uničen nemški vojni stroj. Brez 'nadaljnjih možnosti odpora je bila primorana, da »e brezpogojno uda. Glavno bram« vojna . na RA 9. maja tega let* n* zmagoviti idaz zmago. Js, .dejal tpv. St«in v isvoji poslanici narodu: «Doprinesli smo' Velik* žrtve v Imenu Svobode .in neodvisnosti naše domovine. Naš narod JS * okušil strešno tr-ipljenje ln phiitenjkanje v teku t* vojn«. Intenzivno delo v zaledju in povelj. Tudi drugi redovi orožja so bHl znatno razširjeni in bolje o-premljenl. V desetih letih Tovariši poslanci! Izgradnja tako velike ln tehnično mogočne armade Je zahtevala ogromne napore naše dežele. Poleg milijonov za vojno sposobnih mož, znatnega dela transportne opreme (motorna vozila, traktorji in konji) H morala naša dežela za obrambo domovine kriti tudi svoje materialne potrebe. Ve* ,to je naravno nanašalo velik* težave našemu gospodarstvu ln trgovanju. Leta 1931, deset let pred izbruhom velika domovinske vojne; je tov. Stalin dejal na prvi Vsezvezni konferenci I*vršnih odborov socia. listične industrije: «Mi smo kakih petdeset ali. sto let za naprednimi deželami. To prednoet moramo izravnati v desetih letih. Povzpeti se morama višje, ali pa bomo pro- smo Natnčijo — eno izmed indu- Vorošllova Kaganovlča, Mlkojana, ^ ^ ^ fia ^ , Zdanova, Malenkova, Vo»*#en*W- ^ v#e tQ ^ wl6 ln Ja, Zukov* ln drugih Visokih vOdi-teljev narod*. Predsednik Andrejev J« otvoril zasedanj« flajvižjega sovjeta. Porolllo generala Antonova Narodni komisarji so stavili vprašanj* glede demobilizacij* starejših letnikov vojaštva, ki so I* pod orožjem. Odposlan*« ZeleSnov J* izjavil, da se bo ta stvar člmpreje uredila ln da bo vlada predložila potrebne ukrepe zasedanju Vdhov-nega sovjeta. Odposlanec Kelenkov je predlagal, da se bo to vprašanje obravnavalo n* rdtuženeih sesedanju posameznih institucij. Predlog je soglasno sprejel. Predsednik Andrejev je glede demobilizacije naglasil, da bo na to treba opozoriti Še komandanta generalnega štaba Rdeč* armad« generala Antonova. Po njogovi izjavi je prečital osnutek zakona general Antonov, katerega bo predložil v pretres In o-dobrltev 12. zasedanju najvlšj«ga do- J« strijsko najmočnejših dežel, ki je uporabljala proti nam vs« vire Evrope, kar J* Je zavojevala. Zmagali smo, ker so Stalinove petletk« spremenile našo deželo. Sovjetska zveza J« postala mogočna država, kar je prepričevalno dokazal potek ln rezultat vojne. Pod izjemno težki mi pogoji se j« naše socialistično gospodarstvo izkazalo, da Je sposobno za preskrbo armad« z orožjem, stroji in aparati, z zadostnimi količinami hran« in surovin. Veliko sovjetsko ljudstvo, možje in žene s kolektivnih gospodarstev, naši intelektualci, Vsi so s svojim požrtvovalnim delom storil vse, da bt oskrbovali Rdečo armado z vojno opremo in vsem, kar Je potrebno za zmago. Rdeča armada, njeni generali, oficlrjf in vojaki so pokazali da so vredni svojega ljudstva, opravičili so njegovo zaupanje, pokazali so, da so sposobni z največjo veščino uporabljati tehniko in vire, ki jim Jih J« dala dežela za zmago. Demobilizacija starejših letnikov vbilo kronano a popolno zmago nad sovražnikom. Stoletni boj slovanskih narodov za obstoj ln neodvisnost se j« končal z zmago nad nemškimi osvajalci in nemško tiranijo. Odslej bo veliki prapor svobode narodov ln miru med narodi .plapolal nad Evropo.« Vsakdo ve, •da J« nosila glavno breme boja pro-iti germanskim imperialistom naša domovina te naša Rdeča armada ln to dajfe naši zmagi posebno veličastnost. Skosl vso veliko domovinsko vojno Je bila »ovjstsko-nem-ška fronta odločilna v borbi. Na i sov jetsko-n* mšR1 fronti je držalo nemško poveljništvo svoje glavne (sile, v*čj« te boljš* dele svoje obo-(rožitve. Na sovjetski fronti je nem-Iška armada utrpela glavne lagUb«. Velika zasluga naše držav« tn Rdeče armad« kot glavnega faktorja v borbi p^otl germanskemu Imperializmu bo zapisana kot slavna stran v svetovni zgodovini osvoboditve zasužnjene Evrope izpod fašističnega zatiranja. Nepremagljiva mož socialist žnega sistema Kaj Je osnova naših zgodovinskih i vllno In močno artilerijo, k! Je v zmag? Te zmage so osnovan* na I teku domovinske vojn« zrasla več ^jdernoktatičnih načel in kljub listini reševalo vpra-, Trsta in njegovega ealed-k(L etudi le začasno, nc da bi in t vprašal, kako o tem misli primorsko ljudstvo. Tak reševanja visečih vprar ihj vanja vpra- 1 nas po vsej pravici namia-sir»hi~ 0j, na mir v jn j Vas po ?oJ* skrbjo kta Beseda pronica 4o- danes čuden prizvok, za-noLpr* enostranskih rešitvah v Pr ®°i>o!Zm Primeru ne more biti •ili . 0 Pravim. Vdajamo ee more zahtevati / molče prešli preko i *ričcčih dejstev. malodušni, ker ni ni-/ vzroka za malodušje. V t 4 k), e mo bili pogosto n V7 Etičnih položajih kot / vjnc*> a nikoli nismo obn- / ^ Is vemo, da traja tn sta* h C. do mirovne konference, J l>onio' iz voj evuli po 5 bitko. Zaupamo v naše vodstvo, ki nas je po-b°j »»» pripeljalo do * * il4« ho v feb, prime- * ^ edino jšrsro pot, da » , 0 Pridobitev naše borbe. •j *>j'a .°roijem je dovršen, zače-N>rn Politična bitka, ki se je nepremagljivi moči našega socialističnega sistema in moralno politični zrelosti našega naroda, nezlomljivi moči Rdeče armade, na, navdihujoči ln organizatorni »lil naš« boljševtške strank*, na državniškem vodstvu tov. Stalina. FVoil-ta, na kateri se j« Rdeča armadi borila, j* segala od Arktičnega o-oeana do - Črnega morja, J« segla do Kavkaz*. Pod temi pogdjl in v ltnonu obrambe neodvisnosti In svobod« sovjetskega ljudstva za zmago nad sovražnikom se Je postečim organlslrati veliko armado. Ob zaključku vojne Je Rdeča armada štela 4 krat več dlvtsij kakor v mirnem čašu. Toda za zmago v moderni vojni ni dovolj številčno velika armada. Ta vojha Je bila vojna Strojev, vojna različne opretec, kt J« bila uporabljena v masovnem obsegu. Rdeča armada Je zmagovito izvršila vse naloge, ki »ta Ji Jih sadala vlada ib vrhovna komanda ne le zato, ker ji bila velika armada, temveč tudi zato, ker je njena tehnlčha oprema tako po številu kakor po borbotil vrednOet! popolnoma dorasla zahtevam Vnbderne-ga vojskovanja. Rdeča armada Ima moderno, šte- tn dostojanstveno Vi« j* _VC8 narod. Trpljenje ,*čno'/' Prekovalo in naš 'poli- ‘iktj * fni°d>ilo, da bomo kos 1 Poslednji nalogi. Z mir- nim očesom lahko gledamo v bodočnost. Gre le ha to, da t vso odločnostjo dokažemo svetu, ki tega ne ve ali noče vedeti, da smo se osvobajali z lastnitni silami in da za Svoje žrtve n« zahtevamo drugega, kot da sami odločamo o svoj i usodi. In vic to V skladu s tistimi ideali svobodoljubnosti šn demokracije, za katero so se boft2( in kr-i*n>eM fvrti združeni narodi. Priznanje naše prdtlče do samobdJ ločbe bo samo doprinos k bodočemu miru, posebno k narodnemu miru na tem ozemlju. FRA.NCE BEVK kakor petkrat v primerjavi s stanjem v času miru. Ko »o nemške fašistične Set* zavratno napadle Rovjetako zvezo, so nas v prvi Vrsti prekašala po številu tankov. Naša tankovska industrija Je morala udarniško delati, da je izenačila to sovražno prednost, V teku vojn« Je Stbvllo naših tankov različnih tipov naraslo IS krat v primerjavi s mirnim časom. To Je silno spremenilo položaj na bojišču v n’a-šo korist. Naloga, ki nam Jo J* zadal tov. Stalin, da Je treba «prv-koslti nemško premoč v tknklh, kar bo radikalno spremenilo položaj naše armadi), Je bila učinkovito Izvršena. Poleg tega Je naša vojna industrija z razvojem vojn« ustvarila težko in lahko mehanizirano artilerijo. Drugo poiovico vojn« Je označevala naša premoč v tankih in mahanlairani artileriji. To nas ;je vsposobilo Izvajati operativne manevre ogromnega obsega, obkoljevati velike sovražna skupine ln zasledovati sovražnik* do popolnega uničenja. Tudi pogoji aa vojno v araku »a Mii enako težki aa nas v prvem stadiju vojn*. Sovražnik nas j* znatno prekašal po številu letal. V drugi polovici vojn« smo po zaslugi razširitve In okrepitve nat* letalske industrije dosegli radikalno Ispremembo položaj* v araku. Zračna premoč je prešla k našemu letalstvu, ki J* bb kohcu vojn* naraslo n* svAje Hkratno predvojno število. VSpofedno z rasVojem tehničnih oddčlkov smo okrepili tihoto, ki je hrbtenica Armade ln Jo obogatili z novo vojno tehniko. Med yojno Je pehota dobila ogromno množin« pušk, protitankovskega nrožja, protiletalskega orožja, de-bvlokallbe-sklh Jhitraljezov, minometov In drugega orožja. T* tehnična oprema j« silno razširila pe- Tovarlšl poslanci! Vojn* v Evropi j« končana. Za Sovjetsko zvezo se je pričal čas mirnega razvoja. Pred našimi oboroženimi silami stoje nove naloge. Naše oborožene sile ostanejo slej ko prej najvažnejši faktor vojaške moči Sovjetske zvez*, faktor obvarovanja ln splošne varnosti. Naše oborožene eil« morajo v novem položaju zagotoviti naši debeli možnost mirnega celjenja ran, ki Jih Ji J* z*, dala vojn*; mirnega nadaljevanja dela za dvig blagostanja te kulture našega ljudstva. Kot rezultat zmagovitega zaključka vojne lahko izpolnjujemo te naloge z manjšimi silami in ni nam potrebno vzdrževati tako velike armade, kot smo jo morali v času sovražnosti. Im* mo možnost In intsreat dežel« zahtevajo, da zmapjšamo kontingente armade te pošljemo vojake starejših letnikov domov k njihovim družinam ln k rhimerdU konstruktivnemu delu. Po sporočilu Sveta ljudskih komisarjev bo prvi predmet razprav na 1*. zasedanju Vrhovnega Sveta ZSSR načrt zakona o demobilizaciji starejših letnikov operativne vojske. Načrt predvideva demobilizacijo vojnih obvezni kov 13 starejših letnikov v prvi etapi. Predloženo J«, da se izvede demobilizacij* prvega kontingenta v drugi polovloi leta 1948. Demobilizacija se bo izvajala v etapah, da bomo mogli Izvesti celotno demobilizacijo na organiziran načrten način. Demobilizacija v etapah Je prav tako potrebna za ohranitev normalnega dela železniškega transporta in za pravočasno preskrbo zaposlit v« demobiUairancev. Demobilizacija milijonov mož je stvar velikega pomena za državo. Ta demobilizacija zahteva od vojaške komande visoko stopnjo organizacije, izdelavo podrobnih načrtov za izvedbo te ekstenzivne ukrepe aa zavarovanj* materialnega blagostanja damobUiairstelh mož. Istočasno postavlja dsmoMUsaciJ* važne polltlčn« tn gospodarske naloge pred sovjetske ln partijske organe. Najvažnejša od teh nalog j« očetovska skrb za vrl« sovjetske vojake, ki bodo odpuščeni is vrst Rdeč* armad*. Premišljeno in skrbno stališče do demobiliziranih mož sledi Is samega bistva sovjetske vlad* kot prsvs ljudske vlada Bkrb sovjetska vlade ln sovjetskega ljudstva za svoje vojake in njihov« druiinš Je bila očitna ves čas velike domovinske vojn«. Zdaj moramo izkazati še večjo pozorno*} tem; ki bodo demobilizirani is Rdeče armade. Tov. Stalin nas uči, da so od vseh dragocenih kapitelov na tem svetu najdragAeenejši te ftaj-odločllhsjšl kapital ljudstvo ln njegovi kadri. Načrt zakona, ki Vam bo predložen v pretres in odobritev Je veren izraz skrbi za ljudstvo n* stalinski način. Zakonski načrt določa vrsto ukrepov aa zavarovanje materialnega blagostanja de-mobtlizirancav. Moskovska sodba ▼ procesa proti poljskim teroristom Moskva, 23. Tass. — Tu s« Je zaključiš proces proti poljskim tero-rhrtom. Sodišč« je proglasilo sodbo, po kateri krivda Stanislava Mihal-low»klja, Kazimirja Kobiljanskija, Josipa Stemberja Dombekija, pomagačev Okulitskija ln drugih voditeljev poljskega podtalnega gibanja v preiskavi ni bila dovolj dokazana. Pač pa je ugotovilo krivdo Okulitskija, ki j« bil obsojen na deset let Ječe. Dalje »o bili obsojeni Jonkovveki na osem let, Bernu in Jasljukowtczu je bila prisojena kazen po pet let. Na zaporne kazni so bili obsojeni tudi Jankovski, Stanislav in Valentijevrics ter Bor Komarorvski. Oproščeni šobili: Punčk, Beginsky, ZwerzinSky, Merz-m, Obahsky, Stipulkowsky, Pa-clnsky tn Urbansky. Maršal Tito o Trstu Obramba ljudska oblasti prad failstl - Odno-iajl s Italijo Iz San Francisca Moskva, 28. — »Izvestjas pišejo: Na konferenci v S. Francisco predstavlja poljski problem primer, ki zahteva učinkovitega sodelovanja velikih sil, da se uresničijo odločitve konference v Jalti. Napravljen je bil tudi majhen korak naprej, da se premoste mnoge težave. Skupno delovanje tripartitne komisije, določene na Krimu, * nas Beograd, 23. Radio Beograd ob-: javlja: Maršal Tito je včeraj popoldne sprejel predstavnic« AFZ iz vseh krajev naše dežele ln ostal dalj časa s njimi v razgovoru. Ko je slišal njihova razlaganja in prejel pozdrave iz Istre, Trsta in Slovenskega Primorja kakor tudi iz vseh ostalih delov naše domovine, se je Maršal Tito zahvalil z govorom, v katerm je med ostalim dejal, obračajoč se k ženam Istre, Trsta ln 31 o-venskeg* Primorja^ »Zdaj Je pri vas položaj tak, da smo morali zadamo umakniti naš« Sela To ozemlje Je zdaj pod zavezniško upravo. Zatrjujejo nam, da se tam ne bo prejudicšral* dokončna odločitev, katera mora prinesti mirovna konferenca. Bojimo se samo za pridobitve ljudske oblasti, ker bodo fašistični elementi onemogočili njen razvoj. Za sedaj Je položaj tak, da ne moremo vplivati na te kraje. Toda če bo narod v Trstu in Slovenskem Primorju složen v vpra- navdaj* z večjim optimizmom, ka- kor piše tuji tisk. lahko rečeno, »«ko rtedamo na od nosa J« * Italijan. »no leto, trimesečno plačo aa dve leti, štirimesečno plačo aa tri leta, petmesečno plačo za Štiri leta. Zakonski načrt obvezuje tudi Svete ljudskih komisarjev zveznih in avtonomnih republik, Izvršne >d-bore pokrajinskih ln okrožnih svetov odposlancev delovnega ljudstva, voditeljev tovarniških institucij in organizacij mestnih področij, da preskrbe zaposlitev za demobilizirance najkasneje mesec dni po njihovem prihodu domov. g Socialni ukrepi Zakonski predlog vsebuj« ukrepe, da bodo pri zavarovanju zaposlitve vpoitevane Izkušnje in veščine, pridobljene v Rdeči armadi, tn da nihče ne dobi zaposlitve v nižjem položaju, kakor -ga j« zavrom«! pred vstopom v armado. Zakonski načrt predvideva tudi preskrbo demobllt-»i ran cev s stanovanjem in gorivom. V poljedelskih ozemljih so sveti od-poelanoev delovnega ljudstva in u-radl aa kolektivne farme po zakonskem načrtu dolžni, nudili demo-blUelranetm vso pomoč tako v preskrbi zaposlitve kakor v ureditvi lastnega gospodarstva. Vsakdo vs, kakšno ogromno škodo *o Nemci povzročili v tistih predelih, ki »o jih začasno okupirali. Zaradi tega M- .marsikdo izmed demobiliziran cev našel svoje posestvo poškodovano ali porušeno. Krajevne oblasti ln kolektivne farme se po zakonskem načrtp dol&ne pomagati d«mo-bilizlrencerm pri obnovi njihovih posestev. Sveti ljudskih komisarjev, Zveznih In avtonomnih republik, Izvršni odbori pokrajinskih in o-krožnih Sovjetov odposlanoev delovnega ljudstva na ozemljih, ki so trpela pod nemško okupacijo, oo dolžni brezplačno nastaniti in oskrbeti popravilo in gradnjo domov tistih demoblliziraneev, ki morajo zgraditi ah popraviti svoja stanovanja. da Je prišlo do napredka ne samb zato, ker šele zavezniki uspešno končati to zadevo, marveč tudi iz razloga, ker je bila povabljena emi-granntaka poljska vlada v Londonu. Javno mnenje ugotavalja, da je bil postopek Sovjetske zveze popolnoma nepristranski. Aretacija Oodzinskega je v Londonu doka« o resnični vlogi reakcionarne skupin«, katera zlorablja angleško gostoljublje. Angležki tisk je pi«al a poljskem koncentracijskem taborišču, ki Je bil odkrit A a Škotskem, kjjr »o Raczkievicz ln Anderhova klika zapirali »možne ljudi, kjer so ljudi uklepali in ubijali »zaradi polzkušanja pobega*. Poljski dlverzionisti »o delovali po navoaillh »poljske vlade* v Londonu in si nadeli pr*d svetom »demokratični vid«z». janju narodnih pridobitev, poten narodu nihče ne moro n(čeaar». Neka članica delegacije se je zahvalila za te besede, Maršal Tito pa je nadaljeval: eHotel bi povedati nekaj besed, sidrn narodom. MI želimo živeti v najboljših odnehaj ih s italijanskim narodom. Poisebno nas Je razveselilo močno gibanje antifašistov v severni Italiji. Suvat ramo vsah njihov uspeh za svoj Uspeh. Mišjim, da bo prišel čas, ko bosta Jugoslavija in resnična demokratična Italija, jugoslovanski ln Italijanski narod vendar Izvojevala svoje zmago, a dokler zmage ne tivojujemo, Je na1}* natega, da pokažemo, kako živi narod pri na brez ozira na te, kakšnega porekla Je, a ml bomo to s zgledom pokazali. Prepričam sem, da se med Italijo in Jugoslavijo ne moro več ustvariti jez, kateri ee Je zrušB, s naše načelo je, da se narod sam opredeli te se Izravi, v katerih mejah žeH živeti. Morani poudariti, da ne želimo cevajati tujih teritorijev. V pogledu Treta, kot velikega industrijl-»kega centra s velfkfcn pristaraftčem, naj navedem, da tma bodočnost samo v okviru Jugoslavije. Nobeno veliko mesto ne more prosperirati, ako nima sa seboj zaledja, Nato Je maršal Tito govoril o tem, da ne more veliko mesto napredovati brez zaledja ampak samo nazadovati, ln izjavil: »Tu ni vež govora o pr$>oj!tvi nekega mesta eni državi, pač pa samoodločbi, kar Je tako jasno naznačeno v atlantski listin. Nadalje je maršal Tito rekel da so nad», da bodo tovarne v Trstu delale za nas, kar bi btlo «amo koristno za našo razdejano zemljo. Maršal Tito ,ie na kraju razgovora podčrtal sedanjo začasno riv1tev in je rekel, dr je bil* ta »prejeta v Interesu miru ter je dodal, da »e je treba izogibati gporov. Ljudstvo v teh krajih ve, da Je t» kraje oavobodHa nosa vojska. Maršal Tito je podčrtal, da sa ljudstvu v teh krajih dela velika krivica a tem, da se tretira kot narod, Id Je bil do zadnjega trenutka sovražen do zaveznikov, čeprav Je polna trt lete sodeloval v borM za zavezniško stvar. »Tam postopajo kot z narodom na sovražnikovem ozemlju. To nas žalt». — Po razgovoru so se delegatkinje prisrčno poslovile od maršala. Tito J‘.ll Jr prosil naj pon ero seboj njegove pozdrave bratom In sestram. IZ SOVJETSKE ZVE Razstava nemškega orožja v Moskvi Vojna na Pacifiku New York, 23. NNU. — Poveljništvo 20. letalske skupine je včeraj objavilo, da so močne skupine j lju-dl in mnogo organiziranih izlot-veletrdnjav iz letališč na Marian-: skupin obiskalo razstavo. Raz- nih silovito bombardirale vAJažk« , atava kaže vrst« sovražnikovega le- Moskva. 23. Tass. Pred dvema letoma, 22. junija 1943, j« hila odprta v Moakvi razstava orožja, ki ga je zaplenila Rdeča armada Nemcem. Odtlej je nad pet milijonov ln industrijske naprav« na Hons-huju. Bitka na Okinavi je končana. Upirajo se le še manjše sovražnikove skupine, ki jih 10. amriška armada naglo uničuje. Izgube ameriške vojske tn mornariških strelcev znašajo 38.578 mož. Sovražnikove izgub« znašajo 90.400 mož. Podtajnik vojnem ministrstvu Robert P. Pattersos je včeraj poudaril, da Je Okinava postala v 82 dneh oporišč* aa naše bodoč* operacije, Dejal J«, da morajo biti ZDA pripravljen« na tem večje izgube, čim bolj se vojna približuje japonskemu matičnemu o-ariniju. Ameriške čet« uspešno naprodu-jejo na otoku Iuzonu. Zavzeto je bilo mesto Tuguegarao, v bližini katerega »a nahajajo važna letališča. VAVWAVWW^VS%WČAVVWW»V»VWČIČAW» Angleži med seboj London, 88. Tanjugov dopisnik | obtožuje na podlagi tega pisma Xa materialno blagostanja cfomoblU-zirancev Po tem zakonu bodo vsi d«mobi-liairanoi preskrbljeni s kompletno obleko l« perilom ln hrano na vsej svoji poti do Svojih bivališč. Kljub ogromnim bremenom, ki jih je naša dežela nosila v času vojne, smatra vlada, da J4 mogoče bistveno pomagati vsem demobllizlrancem. Zakonski predlog predvideva: sa horoe vseh orožij ln strok, ki dobivajo plačo po splošni armadni tarifi, eboletne plado za vsako leto službe. Za bore« specialnih oddelkov ln edl-nlo, ki prejemajo višje plačo, polletno plače za vsako leto »luibe, »a podoficirje vseli vret orožja polletno plažo v skladu s višino plače v položajih, ki jih zavsemajo, v m*-Jah največ 900 rubljev Ih irajmahj 300 rubljev ea vsdko leto službe, ra šudjteku, obrnmbn* ln ntips-le če .oFIc rj«, ki so flu'1'1 v vellM HnrtiO-nto/nostl ln J« vzposobila pehoto [ vinski vojni: dvomseečno plačo i piše: V volilni kampanji je lord B*averbrook vsekakor ena izmed najbolj delavnih osshnoati is vrst konzervatlcev. Imel j* večje število volilnih govorov, ln to predvsetni v Londonu. Niti en sestanek, na katerem je govoril, ni minil, da ne bi prišlo med občinstvom do velikega hrup*- Prekinjali so ga, kar j« zelo neobičajno aa angleške razmere. Večkrat po deset in oelo po več minut ni mogel priti do be »ede. Beaverbrookova lista «Daily Expreeš» ln »Bvenlng Standard» obtožuje te kalile« miru na Bea-verbrookvih sestankih kot bando lopovov, ki so plačani, da opravij«-jc tak posel. Na nekem sestanku pli* London, 22. — VoMlna kampanja ♦ Angliji dobiva čimdalje ostrejžo obliko. Provlhcljskl list »Nottingham Guardian* je objavil v ponedeljek pismo g. H. Carletona, not-tlnghamskega svetnika, v katerem trdi, da je profesor Laski, predsednik laburistična stranke, na enem sestanku isjavti, da bodo socialisti v slučaju, če ne bodo mogli izvesti re-fbrm pd redni poti, uporabili silo. To plerfio »n takoj priobčili Vofi-7. V vV' v rti lir*} »n posebno *l)a!ly profesorja Laskija, češ d* namerava izzvati revolucijo v Angliji. laburistična in liberalna stranka odgovarjata, da je to pismo novo »Z1-novjevo pismo*, kaerega so sl iz razumljivih razlogov izmislili konservativci. Kakor pojasnjuje »Nevv Chronicls*. j« Zinovjev leta 1924. baje poslal v svojstvu sefa Kominterne angleški komunistični stranki pjsmo, v katersm jo je posval na revolucijo v Angliji. To pismo j* angleško sunanjs ministrstvo objavilo 24. oktobra 1924. in sloer 8 dni pred volitvami. Posneje js bilo ugotovljeno, da je pismo falzi-flkat Laburisti ln liberalci trdijo, da ima tako postopanje namen *a-strašltl volile« in doseči, da bi v bojazni pred revolucijo glasovali aa konservativne stranko. Profesor Laski j« demantiral, da j« sploh kdaj obravnaval vprašanja, ki so Mia navedena v pismu. Vse, kar je bilo objavljeno, temelji na laži. Tako preobračanj« njegovih izjav smatra za selo resno stvar ln »ato bo njegov pravni aastopnik zahteval sodno obravnavo proti navedenemu listu In avtorju članka. tajskega orožja, tankov, topovov in drugega orožja, zaplenjenega Nemcem na bojnem polju za časa domovinske vojne vključno boje za Berlin, Dunaj in Koenigsberg. Obiskali so jo maršali in generali, oficirji, borci Rdeče armade, in-ženjerjl, tehniki, delavoi, koihozn!-kl ln študentje z vojaških akede mij. Cesto so mladi vojaki in oficirji obiskovali raztavo pred odhodom na bojlse«, kajti sa vsakega je bila to neke vrste šola. Razstava vabuja roliko zanimanje tujesv kakor tudi poslanikov, vojaških atašejev, oficirjev aavesniaklh armad ln tudi državniki jo hodijo obiskovat Maršal Josip Bros-Tito, ki j* obiskal rasstavo v času svojega bivanja v Moakvi, js zapisal v spominsko knjigo: Sijajno organizirana razstava prikazuje v malsm strašno silo, ki je grozila veliki so oialistioni deželi. Istočasno pa je razstava dokaz nepremagljivosti Sovjetske zveze. Zanimivo opombo je v spominski knjigi napisal santerbucyjžkl dekan, dr. theol. H*wlett: Ogledal sem *| razstavo zaplenjenega nemškega orožja a velikim zantmenjetn. Razstava je bila sijajno pripravljena. Rusija j*i kot js rekel Churchill, uničila siloviti nemški vojni stroj, Vesel sem, da sem videi dokaz tega na razstavi in sem globoko prepričan, da bo veličastna spretnost. ki Jo J« pokesala Rusija v vojni, še daleč presedena po njeni spodobnosti za izgradnje mirnega življenja. Razstava aksdemi|« znanosti Moskva, 23. Tass. — Včeraj Je bila otvorjena tudi rastava «220 let Akademije Znanosti». Ob 11 uri so udeleženci jubilejne skupščine ln inozemski C gostje napolnili Belo dvorano akademAe knjlirtioe. Ra-stavo je otvoril podpredsednik akademije Volgin, ki j« med drugim 7.6 milijona ujetnikov na sapadu London, 23. — Danes je vrhovno poveljstvo »aveanlških ekspedicijskih oboroženih sil objavilo končno Stčvllo namlklh vojnih u-jetnlkov ln nemškega osebja, ki je bilo rasoroženo na zahodni fronti do konca vojn«. To število znaša 7,614.000 mož. Od tega števila so s« v trenutku predaje več kot 4 ml-ljoni nahajali v ujetnlšklh taboriščih. Vrhovni poveljnik meni, da . ... l„„. _____________ j« bilo na zzhbdfil fronti ijdifh »11 Ejtprej*». Konzervativna stranka J težko ranjenih 1,400.000 Nemcev. Zveza levičarjev v C SR London, 23. Reuter. — Praški radio poroča, da so se tri čežka levičarske stranke, komunisti, socialni demokrati in češki socialisti (Bencševa stranka) odločil« ustvariti »narodni blok meetnega ln podeželskega delovnega ljudstva*. Sklenili so sporazum o skupni politiki v vseh zadevah Javnega Življenja v osvobojeni Češkoslovaški, Vsaka stranka bo obdržala svojo politično neodvisnost, bo pa zastopana v osrednjem koordinacijskem odboru, ki bo najvišji organ narodnega bloka. Sporazum pravi, da bo ta blok isvajal samostojno politiko v duhu prisrčnega sporazuma ln sodelovanja a četrto čelko stranko, katoliško ljudsko stranko. Znan! »Sokol* (telovadna organi-jZdoiJtt) bo odprt vsem Cehom brc* ozira na stranke. dejal: »Jubilejni odbor s« j« odločil, da organizira to razstavo g dvojnim namenom; prvič, da prikaže tiskana dela, znanstvenikov in drugič, da prikaže vlogo, ki jo jp igrala Akademija v razvoju ruske kulture in pri izgradnji Sovjetske države., Rastavljenlh je 7000 tiskanih publikacij. Po Volgt-novem otvoritvenem govoru so si znanstveniki ogledali raatavljena dela. Moskovsko Akademsko u-metnlško gledališče j« dalo udeležencem jubilejne skupščine eno izmed svojih najboljših predstav, Čehova »Tri sestre*. Pred predstavo so ljudski umetntkl 9SR, nositelji Stalinove nagrad«, pozdravili člane Akademije ln inozemske gčste. Znantveniki so toplo »prej«li oo-sitelje glavnih vlog, med njimi moskovske igralce tn igralka Odlikovana generala Moskva, 23. Tass. — Prvi podpredsednik predsedstva vrhovnega sovjeta ZSSR Svernik Je izročil red zmage armadnemu generalu Alekseju Antonovu sa spretno izvedbo Ukazov vrhovnega poveljnižtva v velikopoteznih operacijah ih red Suvorova prvega razreda armadnemu generalu Nikolaju Bulganinu za uspešno izvršitev navodil vrhovnega poveljstva. Canterburvliki dekan v Armeniji Moskva, 23. — Tass. Naž dopisnik je govoril s dr .-jem Johnom H«vr-letom, canterburyjskim dekanom, ki je sedaj v Armeniji ln ki mu je dejal, da j* prišel v Armenijo, da bi »e na lastna oči prepičal, kako so izvaja sovjetska narodnostna politika v praksi, kako armenski narod živi in kako so razvija njegova kultura. »Pri volitvah- catho-licosa vsah Armencev bom tudi lahko videl, kako se ZSSR rešujejo osnovni vsrski problemi Mislim, da j« selo važno, da bom mogel neposredno prisostvovati verskim o-bredom kot predstavnik angleške cerkve. Globoko spoštujem eno rajstarejših vej krščanake vere-aimenskega ljudstva. V*sel sem, ko vidim, d* sovjetska vlada epo-štujo vero in ktilturo armenskega ljudstva, ker se kaže posebno v tem, d* so Mii povabljeni h verskim obredom voli tv« cathoHcosa Armenci la vseh krajev sveta*. 16. junija se Je dr. Johnson udeležil obreda ob otvoritvi zasedanje sveta armenske cerkve In je prisostvoval množični liturgij v katedrali EckiadaInskega samostana. Setev ln lntev v SZ Modtem ko j« v nekaterih pr*. delih ogromne Sovjetska država pomladna setev ie v teku, so v južr aih področjih kmetje pričeli že s spravljanjem žetve, To žetev imenujejo »žetev zmage«. V Turkmeniji žanjejo poleti ječmen na umetno namočenih poljih. Na stotine hektarov bo zorano, da bodo sčjali po najnovejilh metodah, katar* Je predlagal član akadamije Trofim Lisenko. Žanjejo tudi na poljih sovjetskega Azerbajdžana. Na severnem Kavkazu ln na Krimu j« v polnem oeku košnja. i PRIMORSKI DNEVNIK — a — Slovensko šolstvo v Trstu i Ko j« Jugoslovanska vojska številnimi krvavimi žrtvami osvobodila Trst in ja naš« ljudstvo po dolgoletni mori prosto zadihalo, Je bila prva skrb osvobojenih tržaških Slovencev — šola. Kljub temu, da Je prižla osvoboditev že proti kraju žalskega leta, so v vsej zgornji o-koMci odprli slovenske šole. To Je bil za naše ljudstvo pravi praznik. Vsepovsod je zavladalo silno veselje. Na Opčinah so se pri otvoritvah! šolski maši zbrali tudi starci in mladinke ki so z zastavami in vzkliki »Živela slovenska šola!» spremljati openske otroke v šolo, Učitelji so v zadnjih tednih komaj utegnili spoznati svoje učenčke, vendar so tl v veselem razpoloženju že v teh kratkih dneh, izredno napredovali in se z dušo in sroem priklenili na svoje nove domače učitelje. Tudi v spodnji okolici s« Je po prvem navalu navdušenja obnovil pouk v krožkih, ki so bili do 1. maja tajni. Bo kratkotrajnem pouku Je bilo šolsko leto 1944/46 16. junija zaključeno. Ob zaključku šolskega leta so v več krajih priredili zaključno svečanost, ki zaradi kratkotrajnega pouka niso mogle obsegati obširnega programa, a so vendarle postale prave manifestacije našega ljudstva za slovensko šolo. Slovenska beseda izgovorjena na odru iz ust naših malčkov, ki so Mii obsojeni od fašizma na odtujitev od svojega naroda, j« delovala na naše ljudi kot velikonočni zvonovi vstajenja. Ljudstvo Je vzljubilo nove učitelje in jih s svojo tenkočutnostjo že v prvih tednih sožitja z njimi presodilo. Na Opčinah so učiteljstvu ponudili v znamenje priznanja ob koncu šolskega leta nagrado, Učiteljstvo je celotno nagrado odločilo za bodočo mladinsko knjižnico. To so naši partizanski učitelji, ki so delovali ina naših šolah v najtežjih razmerah brez plač in posebnih zahtev. Tudi pri Sv. Križu sta obe učiteljici nepoklicni, partizanski pomožni učiteljici. Toda uveljavili sta se in ljudstvo ju zahteva v prihodnjem šolskem letu nazaj: Krajevni narodno-oevobodilni odbor Je naslovil na čolsko oblast pismeno zahvalo za namestitev tako dobrih učenih moči ter izrazil zahtevo ljudstva, da se učiteljici po počitniškem tečaju zopet vrneta k Sv. Križu. V spodnji okolici hi v samem mestu ni bilo mogoče tako hitro odpreti šol in šolske zgradbe so hile zasedene od vojaštva. Vendar si bivši tajni krožki nadaljevali pouk in zaključili šolsko leto. Toda s počitnicami v šolstvu ni nastflo mrtvilo. Vsepovsod se odpirajo tečaji za o-troke, da se bodo tudi otroci, ki še niso imeli slovenskega pouka pripravili na prestop v slovensko šolo, oni pa, ki so že napravili prve korake, da pridobljeno znanje Izpolnijo in utrdijo. Tudi starše Je razgibalo vprašanje slovenske šole. V Barkovljah, Rojanu, Sv. Ivanu, Skednju, na Ko-lonkovcu, na Opčinah so že bili dobro obiskani roditeljski sestanki. Te dni so sklicani enaki sestanki v Gropadi na Katinari in pri Sv. Jakobu. Starši se živo zanimajo za vprašanja slovenskega šolstva in zahtevajo več takih sestankov, da se o vsem pouče, da pa Iznesejo slo. venski šolski oblasti tudi svoje poglede in želje glede šolstva. Demokratizacija našega šolstva se bo manifestirala v ustanovitvi roditeljskih svetov, ki se pripravlja za prihodnje dni. Tržaški Slovenci so el priborili pravico do slovenske šol«, ki jim jo je mogel odreči le fašizem. Ustvarjajo si novo šolstvo in gojili in čuvali ga bodo, da bo kot nekoč v čast in ponos našega naroda. Slovenskim staršem Vabijo se vse slovenske matere, ki imajo otroke, ki bi radi obiskovali slovenske šole, da se udeleže roditeljskega sestanka, ki bo v ponedeljek, dne 25. t. m. v prostorih via Caprin 7 točno od 4, uri popoldne. Referent za prosveto in kulturo V. okraja. Prosvetno delo v Rojanu Vsi, ki hočejo sodelovati pri obnovi prosvetnega dela v Rojanu, so vabljeni, da se takoj zglase pri prosvetnem odseku, Vicolo delle Rose št. 6. Istotam že poslujeta knjižnica in čitalnica mešani pevski zbor, dramatične družine in orkester. Vrši se tudi vpisovanje v tečaje za slovenski jezik. Dramatsko društvo v Trstu V pripravi je obnova Drame take ga društva v Trstu, ki Je 13. julija 1920 ob požigu Narodnega doma prejelo od fašizma prvi smrtni u-dareo. V bližnji bodočnosti se nam ne bodoče naloge v zvezi s H. kongresom. Sledila Je debata, v katero so zlasti živahno posegali Italijanki mladinci. Nato so bile izveden« volitve v obeta nagel razvoj naše gledališke okrožno prestavništvo ter volitve umetnosti, saj so še med nami naši poklicni igralci Just Košuta od Sv. Križa, Danilo Furk s Roeola in Modest Sancin iz Ske dnja. Tudi nekdanji naši igralci s tovarišem Silo na čelu so zopet razvili svoje delovanje, ki je bilo po fašizmu zatrto. Imenovani gledališki umetniki že nastopajo pri kulturnih oddajah tržaškega radia. Umetnlikl klub v Gorici V Gorici nameravajo ustanoviti umeniškt klub za gorivko okrožjet. Namen tega kluba Je, da združi v enotni organizaciji vse umetnike in umetnice vseh panog umetnosti slovenske in italijanske narodnosti. V ta klub se bodo mogli vpisati tudi vsi, ki umetniškega slovesa doslej še niso dosegli, a bi se hoteli baviti z umetnostjo. Pristopne Izjave sprejema tov. Birsa Viktor, Gorica, Oohso Verdi 37, v prostorih okrožne provete. Učiteljski tečaj v Gorici je iz tehničnih razlogov preložen za nedoločen čas. Vsi tovariši in tovarišice, ki so se prijavili v tečaj, naj ne prihajajo v Gorico. Čakajo naj podrobnih navodil svojih okrajnih nadzornikov. Skedenjskim pevcem Vsi pevci in pevke p. d. Velesila, kakor tudi vsi ljubitelji in prijatelji petja so vabljeni na sestanek, ki bo v ponedeljek 26. t m. v prostorih Dečjega zavetišča in na katerem se bo sestavil zbor. Pridite vsi in točno ob 8. uri zvečer. wvuvwwwwwwwww Obnova vipavske železnice Oktobra 1948. Je prenehal železniški promet iz Ajdovščine v Trst in v Gorico. Nastopili so Mii odločilni dnevi nase narodne vstaje. Nismo rabili več železnic, da bi se jih posluževali in da M jih izkoriščali zločinci našega naroda rušitelji in požigalci naših domov. Naša železniška postaja J« izumrla. Mak in trava sta obraščala tire na postaji, ki Je Mia opustošena in poškodovana. Tu Je Mio nekoč življenje la promet za našo trgovino. Vlaki so prihajali in odhajali s potniki, tu J« Mio marsikatero veselo »videnje a tudi bridki sloves domačih. Odprtine br«z vrat in oken so dopuščale vetrovom, da so prosto razsajali v poetajnišklh sobah. Stotina zapuščenih železniških vozli Je čakala otožno poslednjo usodo. Vse je bilo prepuščeno bridkim časom razdejanja in čakalo nove dobe prebujenja in obnove. Prišla j« naša vojska, naš reditelj. Kot junak, kt se ni niti za las odrekel svojem ciljem, ni poznal trpljenja, kljuboval nevarnosti in smrti, nositelj ideala pravice in svobode. Nekega pomladnega dne Je zaklicala krepko zadnjič »na Juriš* in strla krute tiran«. Svobodna je zadihala naša domovina po štiri Metih grobnega molka. Osvoboditvi J« sledilo delo, veliko delo obnove. Nemalo nas Je razveselilo, da se marljivo obnavlja prometna žile, ki bo vrnila življenje in korist naši pokrajini, železnica, naša železniška postaja. Popravila železniške prog« iz Gorice v Ajdovčino bodo skoraj dovršena. Oživel se bo slednjič železniški promet na tej progi. Za osebne in tovorne vlake ba urejen v najkrajšem času. Naša železniška postaja je že v kratkem času izpremenlla svoje ob. ličje. Mnogo Je bilo očiščenega in obnovljenega, da se bo postaja dostojno pripravila na obnovo prometa. Mizarska dela se marljivo nadaljuje. NI Mia baš lahka naloga postajnega načelnika, ki j« sam vodil vse poele pri obnovi naše postaje, osobito pri nabavi potrebnega materiala. A z dobro voljo smo o-pravili tudi to delo. Kraigher Ziva-Ksenja je pozdravila navzoč« v imenu okrož. izvrvnega odbora slovenstoo-italijansk« protifašistične aveze ter podala izčrpen politični referat. Tajnica Okrožnega odbora ZSM tov. Marica Maslo je predočila mladini predvsem nje- Predkongresna konferenca mladine TrZaikega okrožja v it. Petru V četrtek, 21 t, m. je bila v St. J Po enournem odmoru Je konfe-Petru na Krasu slavnostna pred- j renca nadaljevala svoje delo, Tov. kongresna konferenca mladine tržaškega okrožja, ki se je udeležilo okrog 1000 mladincev in mladink. Tako slovenska kot italijanska mladina je v prekipevajočem navdušenju prihitela na konferenco, saj je bilo v času svobode to njeno prvo večje zborovanje. Z neštetimi zastavam na čelu in s pesmijo so prihajali v prostorno kinodvorano, ki so Jo napolnili do zadnjega kotička. Konferenco je otvorila tajnica okrožnega SKOJA tov. Tanja. Na njen popziv so navzoči zapeli našo himno, nakar j« pozdravila udeležence in goste. Po enominutnem molku, s katerim so zbrani počastili spomin padlih borcev, je v imenu okrožnega narodno osvobodilnega odbora pozdravila konferenco tov. Ada Sket-Lenčka, nato v imenu okrožnega odbora AFZ tov. Katra. Sledili so pozdravni govori mladincev in mladink iz Tržiča, Pirana, Izole, Kopra, Milj ter iz ostalih okrajev. V imenu pionirjev je pozdravil konferenco 12 letni pionir iz Studenega, v imenu Komande mesta Postojne pa tov. Stevo. Med pozdravnimi govori so se neprestano oglašali burni klici mladine: »Hočemo naše borce nazaj v Trst! Dol z reakcijo! Trst je jugoslovanski! Živel Tito! Živel IL mladinski kongres!* itd. delegatov za H. mladinski kongres. Ob zaključku je mladina prineela na oder darove, namenjene n. kongresu ter maršalu Titu. Ti darovi so plod njenega lastnega dela, prepojenega vseskozi z umetniškim ukusom. Po končani konferenci so se udeleženci fotografirali z darili za 13. kongres, nato »o odšli na bližnje pokopališčes, kjer no z žalostinko »Žrtvam* in z enominutnim molkom počastili spomin padlih borcev. Mladina v Idriji V Idriji J« bila okrajna predkongresna konferenca mladine. Na konferenci so govorili: tov. ia okrajnega odbora ZSM, tov. polit, komisar Komande mesta Idrija, tov. Dragica, tajnica Okrajnega odbora OF, ki je podala izčrpen pregled političnega položaja in dala pobudo za nadaljnje delo, ter tov. sekretar SKOJ-a pri Komandi mesta, ki je posebno povderil potrebo sodelovanja vse mladine pri pobijanju Jažnjivih vesti in razkrinkavanju reakcionarjev, ki take vesti razširjajo. Sledila so izčrpna poročila mladinskih odborov posameznih vasi. Mladinke so poročale tudi o svojem delu v preteklosti, kako so pomagale našim borcem, kako so jim nosile hrano in obleko, jih prale, pomagale obvezovati ranjence ter jih po skrivnih poteh spravljale v i bolnice. Mladina sodeluje pri krajevnih NOO in in jim je v veliko oporo. Okrasili so grobove padlih borcev. Iz konference »o poslali resolucijo vrhovnemu komandanu tov. Josipu Brozu-Titu. Grgarcl na dalu Imeli »mo okrajno konferenco vaških in okrajnih predstavnikov Rdečega križa in socialnega skrbstva. Na tem sestanku smo predvsem obravnavali pomanjkljivosti, ki so nastale pri delu teh odsekov. Pomanjkljivost je Mia v glavnem v tem, da so odbori delali, o svojem delu pa niso poročali. Tema dvema ustanovama hočemo posvetiti največjo pažnjo, ker se zavedamo, da sta Rdeči križ in socialno skrbstvo pomagata vsemu ljudstvu. Vložili smo prošnjo, da bi smeli iz Trnovskega gozda odpeljati drva in jih zamenjati za živež, katerega v okraju manjka, To nalogo sta prevzela odsek za socialno skrbstvo in Rdeči križ. Sklenili smo, da bomo podvojili nabiralno akcijo za karantenske postaj«, da bomo na ta način omogočili čim prejšnjo vrnitev internirancev. Z Zborovanja Je Mio poslano pismo na komandi zavezniških sil na našem ozemlju, katerem si zborovalci zahtevali povratek Internirancev in svojcev. Socialno skrbstvo bo sestavilo posebno komisijo za razdeljevanje podpor. Za partizanske Pogorelce Za otroke pogorelih partizanov Kosovelove brigade v spomin tov. Danila Kureta sta družini Fetovič in Kuret darovali L. 800. Za na! tiskovni sklad Kuret Stanislav, Via Vicolo delle Rose 65, Trst, je daroval 500 lir za nraš tiskovni sklad. Hvala! Ped rušo ajdovske emodnlšnlee Is skupnega groba so Izkopali nadaljnjih na!ih žrtev Pred dnevi so odkopali trupla žrtev, ki Jih je okupator v času od Julija do oktobra 1944. poMl in zakopal v skupnih grobovih v ajdovski smodnišniei. Navzoča je bila posebna komisija, v kateri so bili tovariši: Dr. Pavffoa Stanko kot zastopnik zdravstvenega odseka za goriško okrožje in okrožni ter okrajni referent za ugotavljanje zločinov. Navzoči so bili tudi zastopniki tiska. Trupla so odkopovali vojni ujet. niki. Prvotno so mislili, da je okoli 36 trupel, toda najdenih je Mio A Odkopovali so tam, kjer je bila zemlja še zrahljana, a brez uspeha. Možno Je, da j« ljudska govorica povečala število mrličev, možno je pa tudi, da so bila trupla pokopana okoli smodniških barak ln da je pri eksploziji izginila vsaka sled za njimi. Pred uradnim odkopom »o svojci odkopali 11 žrtev, tako da »naša skupno število skopanih trupel 17. Pri odkopu so bili navzoči ljudje iz različnih krajčv, ki pogrešajo svojce, da M Jih poiskali med žrtvami. Identicirano je bilo le eno truplo in sicer tov. Keteja Franca iz Lokavca, ki Je bil 5.7.1944. od. peljan od doma. Truplo so spoznali sorodniki po brkih, hlačah, klobuku in gumijastih čevljih. Ostalih trupel je bila nemogoča »poznati. Tudi ni bilo mogoče ugotoviti vzroka smrti, ker so trupla že skoraj razpadla. V naslednjem navajamo opis žrtev. 1. Moško truplo manjše postave, s kratkimi hlačami, z visokimi hribovskimi čevlji, srajco z zaviha, ntmi rokavi. Nad truplom je bila rumena jopica, v kateri sta bila čopič za britje in robec. 2. Moško truplo z dolgimi lasmi, z dolgimi vojaškimi hlačami in vojaškimi čevlji. Na prstu je Jeklen prstan z mo. nogramom. 3. Moško truplo s kratkimi laami, oblečeno v dolge hla- če in visoke čevlje. 4, Moško truplo visok« postave, oblečeno v dolge hlače, spodaj zvezane s vrvico, ter s' športno jopico z dvema velikima žepoma na zadrgo. 6. Moško truplo srednje postave oblečeno v dolge hlače z nemško poletno Jopico. Po obliki obraza in lobanje morda mongolskega plemena. Zraven njega je ležala titovka. Jopo, čopič za britje in robec žrtve, označene pod 1 ter prstan z monogramom hrani okrajni referent za ugotavljanj« zločinov za ajdovski okraj. Trupla so bila v dveh grobovih ia sicer ob znožju nasipov dveh skladišč za municljo, oddaljenih drug od drugega okoli 200 metrov. Grobovi so bili preraščeni s travo. Medtem ko je bilo eno groMšče popolnoma nedotaknjeno ln je vsebovalo trupla tov. Keteja Franca ter ostale, označene pod 1, 2, 3, 4, Je blio drugo grobišče že prekopano ter je bilo z njega odkopanih 11 trupel; ostalo je samo še truplo, označeno pod 5. Ker so nasipi visoki okoli 4 metre in zakrivajo pogled z glavne ceste, ki vodi i« Ajdovščine v Vipavo, je verjetno, da so Mia žrtve ustreljene v bližini grobišč. Medtem ko so tov. Kete Frane in ostali pod 1, 2, 3, 4 ležali v grobu zravnani drug poleg drugega, kar dokazuj«, da so jih morilci položili v Jamo kaže, da j« truplo označeno pod 5, bilo ustreljeno na robu groba v hrbet ter se zgrudilo v jamo, kjer so ga našli v leti legi. Za 11 trupel, ki so Mia prej odkopana od svojcev, ln za tov. Keteja Franca, bodo napravljene podrobne prijave. Imen zločinoev zaenkrat ni mogoče ugotoviti. Ljudstvo pripisuje vse umore nekemu ruskemu belogardistu, znanemu pod Imeno Peter Kozak. Izkopana rupla so bila pokopana naslednjega dne ob 16. url na pokopališču v Sturjah. Prehrana v Trstu Jajca za nedorasle ln za bolnike »Sepral* objavlja, da so začeli v mlekarnah in prodajalnah deliti jajca in sicer enega na osebo. U-pravičeni so oni, ki imajo živilske izkaznice za Trst, in ki ne presegajo starosti 18 let na odrezke št. 41 in 42 osnovne živilske nakaznice XI. izdaje. Delitev bo trajala do četrtka, 28. t. m. Ravnotako bodo delili v istem času Jajca bolnikom, in sicer 15 na oeebo proti posebnim bonom, ki so biti izdani »a prvo polovico junija. Cena Je Hr 22.50 za komad. k • • Delitev rila »Sepral* objavlja, da je delitev riža odložena za nekaj dni. Nakazila za olje Vsi trgovci na drobno morajo V ponedeljek dvigniti nakazila za olje v prehranjevalnem uradu. Živila za Tržič Kras in Milje »Sepral* objavlja: V čertek, 38. t. ncu, bodo delili potrošnikom v okrajih Devin-Nabrežina, Zgonik, Dutovlje, Repen ta bor, Tomaj, Sežana in Lokev sledeča živila: 100 g hrane v prahu 100 g zmlete slanine in 100 g konzerviranega mesa. Potrošniki okrajev Tržič, Turjak, 8t Peter ob Soči, Doberdob, Ron-ki, Škocjan ob Soči, Starancan, Redi pulje, Gradež, Milje in Dolina dobijo 100 g zmlet« slanine. IZ JUGOSLAVIJI Obnova; nadih železnic 7000 vojakov, želeinilkih delavcev In ujetnikov popravlja porušan mostove, razdejane proge In postaje \ TRŽAŠKI RADIO V nedeljo, 24. m. 263,3/Kc/ s 1140/ Ia. 7. jutranja glasba, 7.15 porodila v italijanščini, 7.30 poročila v slovenščini, 7.46 jutranja glasba, 8. pregled sporeda v prihodnjem tednu, 3.30 kmesta ura, 9. kmetski sekstet pod vodstvom dirigenta Sonca, 9.30 operna glasba (plošče), 10. prenos Sv Maže lz cerkve Sv. Justa, 11. zaključek. 12. napoved časa. Plesna glasba (plošče), 1(2.16 poročila v slovenščini, 12.30 godba »Giuseppe Verdi*, 13.16 poročila v Italijanščini, 13.30 skupina harmonik pod vodstvom Saverije Zaoutti, 14. otroški kotiček (v slov.), 14.30 otroški kotiček (v Italijanščini), 15 zaključek. 19. obvestila svojcem, 19.20 komorna glasba s sodelovanjem pijani, »ta Vlooszl ln »oprana Pierotoon, 20. napoved časa. Poročila v slovenščini, 20.15 sinfonična glasba (slov), 21. poročila v italijanščini, 21.16