364
Železnic nam je treba.
Spisal V. C. Zupan, trgovec v Ljubljani.
Da se kupčijstvo, obrtnijstvo in narodno gospodarstvo dandanašnji povzdigne, treba nam je železnic, ktere so glavne pomočnice, da to, kar imajo v eni deželi obilo, hitro in po najkrajši poti prepeljejo v deželo, kteri pomanjkuje tega, kar ima una preveč. Ni ne res, da se ktera dežela ponašati more, da vse prideluje in vse izdeluje, karkoli potrebuje; — ta dežela, na priliko, ima žita in vina sila veliko, al reva je na platnu in svili, železa in jekla nima itd. itd. Previdnost Božjaje za to skrbela, da ima vsaka dežela, vsaki narod kaj, česar druge dežele nimajo tako obilo ali saj tako popolnoma ne, ali morebiti celo ne. To pa dela, da je dežela zavisna od dežele, da narod ne more biti brez pomoči druzih narodov.
In prav ta preimenitni cilj in konec morajo železnice imeti, da združujejo dežele, ktere se najbolj potrebujejo.
Statistika je dokazala , da je ni čez Avstrijo dežele v Evropi, ktera bi tako bogata bila vsega, kar zemlja rodi, — al žalibog! da pa je tudi res, da nobena država ni tako malo storila za izvaževanje svojih pridelkov v ptuje dežele, kakor ravno Avstrija. V Ba-natu — žitnici avstrijski — ponujajo danes vagda pšenice po 2 gold., pa še kupca ni. V Londonu je ista pšenica morebiti dvajsetkrat dražja, ker Avstrija ni še skrbela, da bi se po najkrajši poti iz Banata peljala pšenica v London, kjer bi se lahko prodala.
Ne bom se spuščal v pretresovanje tiste spomenice, ki jo je c. k. kupčijsko ministerstvo na svetlo dalo, da se vidijo železnice, ki jih ima Avstrija že ali jih namerava še napraviti; al ne morem si kaj, da ne bi opomnil tega, da največ davka v cesarstvu našem plačujejo zemljišča ali grunti; ti pa jih zamorejo odrajtovati le takrat, kadar jim je mogoče prodati kmetijske pridelke. Ravno tako mora obrtnijstvu pot odprta biti, da speča svoje izdelke.
Oziraje se na načrt avstrijskih železnic povdarjamo posebno važnost sledečih:
St. Petersko-Reško, Reško-Karlovsko-Siseško, v prvi vrsti pa Briksenško-Lienziško-Belaško-*) Ljub-
*) Gosp. Fid. Ter p in c, predsednik kmetijske družb«, je načrtal pot, po kteri gre" brez vseh over in težav želeanica iz Ljubljane^ v Belak, tako-le: Od ljubljanskega kolodvora gr* proti  S t. Vidu; odtod doli  proti Savi do Medvod,   kjer bi
ljansko,    in   Siseško- Vukinsko - Feričanško - Osesko-Vinkovško-Rurnaško-Zemunsko. *) Po teh železnicah bi se
1)   najplodnejše evropejske zahodnje dežele sklenile z jadranskim morjem in jutrovimi deželami (orien-tom). Iz Londona v Carigrad je ta pot najkrajša pot.
2)   Banat, avstrijska žitnica, se tako po najkrajši poti sklene z avstrijskimi planinskimi deželami, pa tudi s Svajco, Prancozkim in Angležkim.
3)    Nemške dežele se pomaknejo potem blizo do jadranskega morja in do najimenitnejših avstrijskih pri-stranišč ali ladjostaj. Skor enaka pot je iz Tr3ta in Reke v Monakovo (Miinchen) ali na Dunaj.
4)  Ako si mislimo železnico čez Beligrad, Zofijo, Adrianopel in Carigrad, je to najkrajša pot za avstrijsko železnino , jeklenino in mnogotero drugo blago do Črnega morj a.
5)  Avstrija zamore največo moč doseči le tadaj, ako se s svojo kupčijo obrne vjužnedežele. Jadransko morje injutrove dežele: to naj bi bil kompas, po kterem naj bi se avstrijske železnice sklepale. **)
6)  Trst in Reka sta že po svoji legi ustvarjena za to, da bota za kupčijo sveta prevažni brodi še i, zlasti, ko bo dodelan sueški kanal, o kterem ni dvombe več.
7)   Po nameravani ti železnici se bo les velikanskih gozdov slavonskih lahko dobro prodajal; ker bo kratka pot do Reke, se bo les za ladje lahko le-seoi vozil, in ta kupčija v unanje dežele bo kedaj še ena največih za Avstrijo.
8)  Stara kupčijska  cesta iz Trsta — sploh iz juga — gre kar naravnost  čez Ljubljano,   Belak,   Ti-role   na   Nemško.    Prav   Belak   in Ljubljana   sta bila "najimenitniši  špedicijski  mesti za trgovstvo iz juga proti gornjim krajem,   in  iz gornjih krajev proti jugu.
9) Na Angležkem in Francozkem železnice že davnej namestujejo poprejšnje velike ceste. Tudi Nemčija na-pravlja čedalje več železnic. Ne gleda se več na paralelne linije; gleda se le na to, da se kupci i odpro bližnje pota.
10) Na Tiroljskem, Koroškem in Kranjskem je veliko vodd in gozdov, kjer se poleg železnic zamorejo napraviti velike fabrike. Ni je dežele na suhem, da bi bila za obrtnijstvo tako pripravna kakor je Kranjska zavolj bližine jadranskega morja in jutrovih dežel. Kjer pa zdaj železnica čez Kranjsko gre, gre prav po mrtvih krajih skalovja in močvirja, kjer ni vode, ne lesa, tedaj ni mogoče, fabrik osnovati.
bil kolodvor na desnem Soričinem bregu; od Medvod gre prav zložno do Godeaič blizo Loke, kjer bi bil kolodvor za Loko, Železnike, Poljane itd.; odtod gre čez soriško polje proti Drulovki pred Kranjem, zapusti gornje polje in se doli poda na desni Savini breg, kjer bi pred mostom v Kranj i bil kolodvor; odtod gre poleg Save do gornje Besnice proti Pod-nartu, kjer bi postaja bila za Tržeč, Kropo, Kamnogorico, pod Radolco gre čez Savo in pri Bieškem mostu bi bil kolodvor za Radolco, Bled, Bohin itd.; potem gre na levem bregu naprej do Jesenic na Kranjsko goro, Belo peč in proti Trebižu se zasuče čez Arnoldstein v Belak brez vseh težav, tako, da na tej poti ji ne enega predora (tunela) ni treba.
*) Že pred 20 leti je rekel neki Anglež: „Ta Zemun bode se kdaj L iver pol!" Takrat so se smejali ljudje tem besedam. Podoba je, da čas ni več tako deleč, da bi bilo smešno to prerokovanje.                                                                              Pis.
**) Ko bi bili avstrijski diplomati bolj Avstrijo pred očmi imeli kakor Nemčijo, že davnej bi bili v prevdarek vzeli to pre-važno vprašanje in bi bili mislili na jugoslovanske dežele in narode. Le jadransko in črno morje moreta Avstrijo napraviti premožno in mogočno, nikdar nikoli pa ne — vzhod-nje morje (Ostsee)!                                                           Pii.
11)  Bogate zaklade premoga posavinskega bode železnica ljubljansko-belaške lahko dovaževala fužinam na Gorensko in tako bo železnica koristila razprodaji premoga   in bode podpora fužinam.
12)  Gorenski strani Kranjskega, kjer je obrtnije veliko, pa bi ljubljansko-belaška železnica še v poseben dobiček bila: saj je znano, da Gorenec vse svoje blago v Trst in v južnoslovanske kraje pošilja. Nasproti pa tudi največ živeža, kakor žita, živine, vina, dobivamo iz Hrvaškega. Izložba zagrebška je svetu častno pokazala bogastvo, ki ga hranuje trojedina kraljevina v svojem njedru.
13)  Važnost omenjenih železnic v vojaškem oziru lahko dokažejo izvedenci v teh zadevah. —
Ta predlog, prav temeljito osnovan, je zbornica sprejela soglasno. Bog daj, da bi obveljal tudi naDunaji!
365