Festival študentSkih Dosežkov ZBORNIK POVZETKOV 2. festival dosežkov študentk in študentov socialnega dela v skupnosti Fakulteta za socialno delo, 25. 4. 2024 Kazalo Festival študentskih dosežkov 2. festival dosežkov študentk in študentov socialnega dela v skupnosti : zbornik povzetkov : 25. 4. 2024 Sekcija 1 Založnik Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2024 Za založbo Borut Petrović Jesenovec Elektronska izdaja URL: https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/delovne-enote/zalozba/ Sekcija 2 Organizacijski in programski odbor Vera Grebenc, Juš Škraban, Monika Bohinec, Klara Mestek, Ilirjan Zulfaj Uredila Vera Grebenc Oblikovanje besedila in grafik Sekcija 3 Tjaša Krančan Oblikovanje logotipa festivala Sara Mirtek Jezikovno pregledal Borut Petrović Jesenovec Sekcija 4 Organizatorji festivala • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo • Študentski svet FSD • Študentska organizacija ZAFSD • Karierni centri UL Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 192968451 Sekcija 5 ISBN 978-961-6569-83-5 (PDF) To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographies) Sekcija 6 Kazalo Kazalo Sekcija 1 UVODNIK: KREPITEV MOČI V SKUPNOSTI 7 Vera Grebenc 1. SEKCIJA: KREPITEV MOČI OTROK IN MLADIH Veriga pozornosti – projekt neformalne krepitve 12 Sekcija 2 vrstniških vezi med otroki NINA HOČEVAR, LAURA KONČINA Čezmejno povezovanje otrok in delavnica z otroki 13 iz socialno ogroženih družin TINA LIKAR, LEA ZORN Projekt krepitve moči v šolskem okolju: učenje 14 Sekcija 3 učenja TADEJA KURI Preventivne delavnice o vrstniškem nasilju na 15 osnovnih šolah NIKA ŠALAMON Povezovanje uporabnikov in uporabnic skupnostnega 16 Sekcija 4 programa za mlade Cona Cent‘r LEJLA HODŽIĆ, NIKA KUZMAN Božični bazar v Coni Korak 17 SARA STAROVEŠKI, MAŠA VIDETIČ 2. SEKCIJA: OBLIKE DELA Z MLADIMI ZA VEČJO VKLJUČENOST Sekcija 5 Krepitev moči otrok iz Materinskega doma Ljubljana 19 ANJA BIDERMAN Ustvarjanje prazničnega razpoloženja v stanovanjski 20 skupini za otroke, ki ne morejo bivati doma MATEJ MIKLAVČIČ, MILKICA OBRENOVIĆ, LARA ŠMALC Sekcija 6 3 Kazalo Družabne igre za otroke in mladostnike v strokovnem 21 centru Smlednik ULA KOS Sekcija 1 Filmski večer v Kriznem centru za otroke Palček 22 SARA PETROVIČ Organiziranje aktivnosti v Varni hiši Pomurje 23 ZALA DROFENIK, ROMINA ERJAVEC Oblike dela z mladimi v različnih organizacijah: 24 »Kaj si pa ti želiš?« Sekcija 2 URŠA GORIŠEK, TAJA KRIŽAJ, KAROLINA GAJŠEK 3. SEKCIJA: SODELOVANJE ZA BOLJ POVEZANO SKUPNOST Skrb za sprejetost LGBTQIA+ skupnosti na 26 Sekcija 3 Fakulteti za socialno delo NATAŠA PELENGIĆ, META POLAJNAR, ILIRJAN ZULFAJ, EMA OCVIRK Povezovanje študentk in študentov Fakultete za 27 socialno delo z organizacijo pohoda na Rožnik MARTINA POKLUKAR, NASTJA POŽAR, EVA POŽARNIK, EVA ŠABEC Sekcija 4 Spodbujanje trajnostnih praks med študentkami in 28 študenti Fakultete za socialno delo: od skodelice do kolegice ROK KRČ, MANCA KUTIN Večer družabnih iger v študentskem domu 29 JASMINA ARSLANOVIĆ, SARA FERATOVIĆ, Sekcija 5 MELANI BARBER Učenje uporabe pametnih naprav v Domu starejših 30 občanov Fužine NUŠA GRIFIČ, LARA ILOVAR, SOFIJA IVANUŠA Sekcija 6 4 Kazalo 4. SEKCIJA: POVEZOVANJE IN ŠIRJENJE SOCIALNIH MREŽ Sekcija 1 Ustvarjalna lutkovna delavnica 32 SARA DIMITROVSKI Medsebojno povezovanje med stanovalci in širjenje 33 socialne mreže – primerjava dveh projektov LARISA MARAJH, KAROLINA MARINIČ, MOJCA PERHAVEC, ALJA RITLOP, ELA RITONJA Krepitev socialnih mrež uporabnikov dnevnega 34 Sekcija 2 centra Šent JERCA ZOBEC, JENNY TEOFILOVIĆ Projekt za večanje moči pri vključevanju v skupnost 35 Zala Kosi Širjenje socialne mreže uporabnika varstveno 36 delovnega centra Sekcija 3 NEŽA ŽAGAR ŽNIDARŠIČ Organizirano druženje med uporabniki Združenja 37 Dlan in Društva za kulturo inkluzije ANJA KRAŠEVEC, NIKA TRDIN 5. SEKCIJA: POSEGI V RUTINIRANE POTEKE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA Sekcija 4 Čajanka za spoznavanje, povezovanje in dobro voljo v 39 domu za stare ljudi PAULINA POLH, NIKA PETROVČIČ Povezovanje in druženje uporabnic in uporabnikov 40 Dnevnega centra aktivnosti za starejše Sekcija 5 LEA ČEVNIK, KATJA BREGAR Pletarije – sodelovanje starih ljudi in otrok pri učenju 41 pletenja zapestnic BRINA TERBUC, URŠKA STRAH, GAJA LUNA SKOČIR Sekcija 6 5 Kazalo „Gremo na novoletne lučke“ – projekt medgenera-42 cijskega druženja v Domžalah LAURA KALAN, ANA ŠELIH, MONIKA HRIBAR Sekcija 1 Dan s starim človekom 43 AMRA AJDINOVIĆ Organizacija aktivnosti za preživljanje prostega časa 44 v varstveno delovnem centru ANJA STANIČ Sekcija 2 6. SEKCIJA: DELOVANJE V LOKALNEM OKOLJU ZA BLAGINJO LJUDI IN SKUPNOSTI Čistilna akcija v blokovskem naselju 46 TIA ŠIŠKA Poplave 2023 – hitra ocena potreb in storitev na 47 prizadetih območjih v Ljubljani Sekcija 3 TINA DOBNIK, ŽAN IGREC, MARIKA KODRIČ Izmenjava izkušenj med prostovoljci v času poplav v 48 Sloveniji KATJA BIEKAR, KLARA FIJAVŽ, URŠKA GAŠPAR Prostovoljno izvajanje osebne asistence: ko država ne 49 priznava oviranosti Sekcija 4 ANA HORVAT Vzpostavitev neformalne pomoči med sosedi 50 HANA SEJARIĆ, MATEJA VIDOVIČ Projekt pomoči družini v materialni stiski 51 ANDREJA SANDIĆ, ALEKSANDER S. VOGLAR, NIKA ŠTREKELJ Sekcija 5 IMENSKO KAZALO 52 Sekcija 6 6 Kazalo UVODNIK Sekcija 1 Krepitev moči v skupnosti VERA GREBENC Sekcija 2 Generacija študentk in študentov 4. letnika Fakultete za socialno delo pod mentorstvom doc. dr. Vere Grebenc leta 2024 organizira 2. festival študentskih dosežkov. Priprave in organizacija festivala potekajo kot del nalog pri predmetu In-tegrativni seminar. Pri organizaciji drugega festivala sodeluje-Sekcija 3 jo še Študentska organizacija ZAFSD, Študentski svet FSD in Karierni centri UL. Na festivalu študentke in študenti pred-stavljajo projekte, ki so jih samostojno in praktično izvedli kot del obveznosti v času študija. Tako predstavimo različne dosežke projektnega, raziskovalnega in inovativnega dela, ki ga študentke in študenti opravijo v korist skupnosti. Festival pripomore k prepoznavnosti njihovega angažiranja in je pri-Sekcija 4 kaz interesov novih generacij študentk in študentov socialnega dela. S prireditvijo odpiramo vrata fakultete vsem, ki so s socialnim delom povezani strokovno, raziskovalno ali laično. V zborniku so objavljeni povzetki prispevkov, ki predstavlja-jo program festivala 2024. Značilnost letošnjih prispevkov je poudarjanje pomena povezovanja. Študentke in študenti te Sekcija 5 generacije so študijsko pot začeli v času epidemije covida-19, ko je večina aktivnosti potekala »na daljavo«. Večkrat povedo, da je distanca med ljudmi, ki se je ustvarjala v tistem obdobju, zaznamovala tudi vsa njihova leta študija, poglablja ali vzdržu-je pa jo tudi razmah digitalnih oblik komunikacije. Čeprav je Sekcija 6 7 Kazalo socialno delo stroka, ki naj bi bila umeščena v lokalno skupnost in naj bi se dogajala v neposrednem stiku z ljudmi, je individualizirana kultura razpršenih skupnosti povsem novo Sekcija 1 okolje za skupnostne in skupinske prakse socialnega dela. Letos sta bili tako kot glavni temi vseh projektov povezovanje in krepitev moči v skupnosti. Največ projektov so študentke in študenti letos izvedli na področju dela z mladimi. Potekali so v različnih organizacijah, kjer so nameščeni otroci ali mladi, ki zaradi različnih razlogov Sekcija 2 ne morejo bivati doma, v vzgojno-varstvenih in šolskih okoljih ali v okolju drugih ustanov in programov za otroke in mlade, ki delujejo v lokalni skupnosti. Prav vsi projekti dela z otroki in mladimi so poudarjali pomen krepitve moči mladih z večanjem njihovega vključevanja v odločanje o zanje pomembnih rečeh in v načrtovanje aktivnosti. Projekti so potekali kot odziv na vedno bolj osiromašene odnose med vrstniki, pomankanje Sekcija 3 priložnosti za druženje, sproščenost in igro. Delavnice in aktivnosti v teh projektih so potekale tako, da so se imeli otroci in mladi možnost spoznavati, sodelovati, ustvarjati in spletati nova prijateljstva. Del projektov za mlade je bil odziv na njihovo stisko, na primer delavnice za preprečevanje nasilja med vrstniki in delavnica učenja o učenju. Sekcija 4 Veliko projektov nastaja tudi na področju dela s starimi ljudmi. Več projektov je bilo zasnovanih kot oblika medgeneracijskega povezovanja, s ciljem prenosa znanj, vrednot in krepitve zavesti o pomenu vzajemne skrbi. Predvsem na področju dela s starimi ljudmi so študentke in študenti prepoznali, da lahko z različnimi akcijami in dogodki posežejo v rutinske poteke vsakdanjega življenja, predvsem v ustanovah za stare ljudi. Sekcija 5 Tako so v ustanovah omogočili več spontanosti in družabnosti. Podobno so se tudi drugi projekti, ki so potekali v institucio-nalnem okolju, osredotočali predvsem na organizacijo prostega časa in dogodkov. Precej je ustanov, kjer študentke in študenti dopolnjujejo vrzeli, ki nastajajo zaradi organizacijskih in Sekcija 6 8 Kazalo kadrovskih posebnosti različnih institucij. Tako so projekti v domovih za stare ljudi, v materinskih domovih ali stanovan-jskih skupinah pogosto poskus, kako uporabnikom in uporab-Sekcija 1 nicam omogočiti ustvarjanje bolj sproščenega ozračja. Štirje projekti so neposredno delovali v skupnosti študentk in študentov Fakultete za socialno delo. Poglavitni namen teh projektov je bilo večanje občutljivosti skupnosti študentk in študentov fakultete za ustvarjanje okolja, v katerem se lahko vsi dobro počutimo. Med najpomembnejšimi cilji teh projek-Sekcija 2 tov so bili ustvarjanje varnega okolja za LGBTQIA+ skupnost na Fakulteti za socialno delo, ozaveščanje o trajnostnih prak-sah, ustvarjanje priložnosti za druženje in skrb za telesno in duševno zdravje študentk in študentov fakultete. V več projektih so študentke in študentki poudarjali, da so kot strategijo dela uporabili kreativne metode in ustvarjalnost. Sekcija 3 Posebej pa je letos treba omeniti še nekaj projektov, ki so nastali kot odziv na potrebe v lokalni skupnosti. Med njimi so projekt čiščenja okolice in projekta, ki sta povezana s poplavami 2023, in sicer projekt hitre ocene potreb in storitev na prizadetih ob-močjih v Ljubljani in projekt vrstniške podpore prostovoljcem v poplavah. Nekaj projektov so študentke in študenti izvedli kot oblike neformalne podpore v skupnosti in kot odziv na Sekcija 4 pomanjkljiv sistem podpore ljudem v skupnosti. Takšni so bili projekti vzpostavljanja sosedske pomoči, neformalne osebne asistence, preživljanje dneva s starim človekom in širjenje socialne mreže uporabniku varstveno delovnega centra. Sekcija 5 Sekcija 6 9 Kazalo Sekcija 1 Sekcija 2 Zbornik projektov Sekcija 3 Sekcija 4 Sekcija 5 Sekcija 6 Kazalo Sekcija 1 Sekcija 2 Sekcija 1: Sekcija 3 Krepitev moči otrok in mladih Sekcija 4 Sekcija 5 Sekcija 6 Kazalo Veriga pozornosti – projekt neformalne krepitve vrstniških vezi Sekcija 1 med otroki NINA HOČEVAR, LAURA KONČINA Sekcija 2 V pogovoru s tremi deklicami, starimi od 3 do 6 let, sva odkrili, da si vse želijo povezovanja z vrstnicami in vrstniki. Opazili sva, da danes otroci pogrešajo druženje zunaj vzgojno-izobraževalnih zavodov, v katere so vključeni. Sodelujoče deklice so izrazile željo po širjenju socialne mreže in ustvarjan-Sekcija 3 ju, zato sva organizirali dogodek, na katerem so se spoznale in skupaj ustvarjale okraske. Te so nato podarila svojim vrstnicam in vrstnikom v vrtcu in šoli. S sporočilom na okrasku sva otroke in njihove starše povabili, da tudi sami naredijo izdelek za druge. S projektom sva sprožili začetek verige povezovanja. Med projektom so dekleta postajala samostojnejša. Opazili Sekcija 4 sva njihovo ustvarjalnost. Podpirali sva jih pri utrjevanju vezi s prijatelji in prijateljicami ter pri navezovanju novih stikov. Krepili sva njihove vire moči in ves čas skrbeli za to, da sva varovali njihov glas. S pomočjo verige so stike razširile, saj so vključile druge otroke v vrtcu in šoli in tudi druge. S pomoč- jo projekta sva povečali svoje komunikacijske spretnosti in se naučili, da je treba zavestno skrbeti za varovanje otrokovega Sekcija 5 glasu, in sicer z zagotavljanjem varnega prostora in časa, da se lahko izrazijo. Ključne besede: delo z mladimi, socialna mreža, povezovanje, ustvarjalnost, otrokov glas Sekcija 6 12 Kazalo Čezmejno povezovanje otrok in delavnica z otroki iz socialno Sekcija 1 ogroženih družin TINA LIKAR, LEA ZORN Sekcija 2 Krepitev vezi med otroki sta omogočila dva projekta, ki sta bila izvedena v različnih okoljih. V prvi projekt so bili vključeni otroci slovenske in zamejske šole. Skupaj so ustvarjali tradicionalne izdelke iz svoje države in si jih ob koncu delavnice tudi izmenjali. V drugi projekt, ki je potekal v obliki Sekcija 3 brezplačne delavnice v osnovni šoli, pa so bili vključeni otroci iz socialno ogroženih družin. Namen te delavnice je bil medsebojno spoznavanje z drugimi otroki in aktivno preživljanje šolskih počitnic. Oba projekta sva izvedli zato, ker sva v okoljih, od koder prihajava, zaznali potrebe po krepitvi socialne mreže otrok, sprejemanju različnosti in zmanjševanju pred-Sekcija 4 sodkov. Delavnica z zamejskimi otroki je bila zasnovana tako, da so imeli otroci med seboj možnost sklepati nova prijateljstva, sodelovati in spoznavati medsebojne razlike. Delavnica, na kateri so sodelovali otroci iz socialno ogroženih družin, ki imajo učne težave, pa je bila zasnovana tako, da so lahko otroci v brezskrbnem preživljanju prostega časa sklepali nova prijateljstva in tako krepili socialno mrežo. Oba projekta sta te-Sekcija 5 meljila na skupinskem delu in medsebojni podpori. Pri delu sva upoštevali vrednote socialnega dela, kot so solidarnost, pravičnost, skrb za ranljivejše skupine, medsebojno sodelovanje in sprejemanje različnosti. Ključne besede: zamejstvo, otroci, socialna ogroženost, družine, prosti čas, ustvarjalnost Sekcija 6 13 Kazalo Projekt krepitve moči v šolskem okolju: učenje učenja Sekcija 1 TADEJA KURI Sekcija 2 Projekt je potekal na osnovni šoli z učenci sedmega razreda, ki imajo težave pri učenju pri zahtevnih učnih vsebinah. Projekt sem izvedla na pobudo socialne delavke, ki se je želela odzvati na stisko učencev, ki kljub učenju ne morejo pokazati dobrih učnih rezultatov. Za učence sem popravila delavnico raziskovanja različnih slogov učenja. Vanjo so bili vključeni Sekcija 3 vsi učenci sedmega razreda. Želela sem prispevati k enakim možnostim vseh otrok. Na delavnici sem učence usmerja-la, oni pa so se učili drug od drugega. Z izdelavo plakatov so sošolce seznanili z načini učenja, ki jih že prakticirajo, z igro vlog pa so prikazali nove načine učenja. Učenci so se spoznali z različnimi strategijami in metodami učenja in ugotovili, da se morajo zgoditi spremembe v njihovem učenju, da bodo lahko Sekcija 4 izboljšali ocene in pridobili več znanja. Pri delu sem upoštevala perspektivo socialnega dela, ki temelji na spoštovanju učen-ca kot individuuma in spoštovanju osebnega načina spopri-jemanja s problemom. S to delavnico sem učencem omogočila izkušnjo iskanja ustvarjalnih rešitev. S projektom sem razvijala spretnosti vodenja skupine in spoznala pristope, s katerimi lahko razumem in raziskujem potrebe uporabnikov in upošte-Sekcija 5 vam različnost sodelujočih. Ključne besede: delo z mladimi, učna pomoč, osnovna šola, učni slog Sekcija 6 14 Kazalo Preventivne delavnice o vrstniškem nasilju na osnovnih šolah Sekcija 1 NIKA ŠALAMON Sekcija 2 V sklopu študijske prakse v tretjem in četrtem letniku sem na dveh ljubljanskih osnovnih šolah izvedla preventivne delavnice o vrstniškem nasilju. Na delavnicah smo z učenkami in učenci prepoznavali tehnike obvladovanja jeze in obravna-vali pojem vrstniškega nasilja. Delavnice so potekale v obliki pogovora in iger. Nameni delavnic so bili: ozaveščanje o Sekcija 3 nasilju med vrstniki, zaznavanje pojava nasilja na šoli in in-formiranje o ustreznih in učinkovitih ukrepih za zmanjšanje nasilja. K izvedbi projekta me je povabila svetovalna delavka na Osnovni šoli Franceta Bevka, kjer želijo s preventivnimi ukrepi delovati pri preprečevanju nasilja med mladimi. Projekt je zasnovan kot skupnostna dejavnost, temelji na konceptu etike udeleženosti in ekološke perspektive, saj je bila delavnica Sekcija 4 umeščena v širši kontekst lokalnega okolja. S pomočjo projekta sem pridobila spretnosti vodenja delavnic, skupnostnega dela in preventivnega delovanja. Ključne besede: preventiva, delo z mladimi, obvladovanje jeze, osnovna šola Sekcija 5 Sekcija 6 15 Kazalo Povezovanje uporabnikov in uporabnic skupnostnega programa Sekcija 1 za mlade Cona Cent‘r LEJLA HODŽIĆ, NIKA KUZMAN Sekcija 2 Ugotovili sva, da je Cona Cent‘r eden najnovejših skupnostnih programov za mlade v Ljubljani in da še ne dose-gajo želenih povezav med uporabniki. Zaposleni so opazili povezavo med pogostostjo obiskovanja Cone in medsebojnim povezovanjem mladostnikov. Na njihovo pobudo sva izvedli Sekcija 3 delavnico o povezovanju uporabnikov. Pri izvedbi delavnice sva se osredotočili na ustvarjanje varnega in spodbudnega okolja, ki bi omogočilo mladostnikom izražanje njihovih misli, čustev in idej. Z različnimi interaktivnimi pristopi sva spodbujali sodelovanje in timsko delo ter tako pripomogli k vz-postavitvi zaupanja med udeleženci. Glavni rezultati projekta Sekcija 4 so: krepitev samopodobe uporabnikov, občutek medsebojne sprejetosti, spodbujanje ustvarjalnosti, sodelovanje in koordi-nacija. Najina delavnica se povezuje z operacijami in načeli socialnega dela, ki mladostnikom omogočajo krepitve njihove socialne mreže in raziskovanje notranjih virov. Pri delavnici sva se naučili prilagajati potrebam uporabnikov na individual-ni in skupinski ravni. Poleg tega sva se osredotočili na ustvar-Sekcija 5 janje varnega in spodbudnega okolja ter spodbujanje sodelovanja in timskega dela. Ključne besede: dnevni center, povezovanje, ustvarjanje, šport Sekcija 6 16 Kazalo Božični bazar v Coni Korak Sekcija 1 SARA STAROVEŠKI, MAŠA VIDETIČ Predstavljali bova projekt, ki je bil izveden decembra 2023, v Sekcija 2 času pred božičnimi prazniki. Sodelovali sva z mladimi uporabniki iz Cone Korak (dnevni center za starejše mladostnike s težavami v odraščanju). Skupaj smo organizirali in izdelovali izdelke za prodajo na božičnem bazarju v Mostah. Izkupiček božičnega bazarja je namenjen spomladanskemu izletu, ki se ga mladi zelo veselijo. Spodbudili so naju želja po sodelovanju z mladimi, odličen prvi stik s socialno delavko iz Cone Kor-Sekcija 3 ak, potreba po pomoči pri organizaciji bazarja ter povezava s prakso. Glavni rezultati našega projekta so: dobro sodelovanje in ozračje na delavnicah, motiviranost mladih za sodelovanje, razbremenitev socialne delavke, obojestransko zadovoljstvo po koncu projekta. Začeli sva z osnovnim procesom v socialnim delu oziroma omogočanjem sodelovanja. Pri vsakem koraku Sekcija 4 sva prevzemali različne vloge, kot so poslušalki, raziskovalki, zagovornici. Nisva se osredotočili na eno ciljno skupino, temveč sva dali priložnost vsem, ki so želeli sodelovati, da se vključijo in integrirajo po želji. Božični bazar je bil oblika socialne akcije, ker je bil naš cilj prodati izdelke, ki smo jih sami izdelali. Cilj je bil pridobiti denar za financiranje izletov, ki se jih uporabniki radi udeležujejo. Pridobili sva izkušnjo sodelovanja Sekcija 5 z mladimi in povezovanja z lokalno skupnostjo ter spoznavali skupinsko dinamiko in proces ustvarjalnosti. Ključne besede: socialno delo z mladimi, (so)ustvarjanje, skupnostna akcija, ustvarjalnost Sekcija 6 17 Kazalo Sekcija 1 Sekcija 2 Sekcija 2: Sekcija 3 Oblike dela z mladimi za večjo vključenost Sekcija 4 Sekcija 5 Sekcija 6 Kazalo Krepitev moči otrok iz Materinskega doma Ljubljana Sekcija 1 ANJA BIDERMAN Sekcija 2 Projekt je nastal v okviru študijske prakse v Materinskem domu. Navdih za izvedbo projekta je prišel neposredno iz prakse, iz vsakdanjega življenja otrok. Jasno je bilo, da si želijo druženja zunaj Materinskega doma, zato ideja za organizacijo izleta za otroke, in sicer na bližnji ranč z velikim igriščem in številnimi živalmi. Rezultati projekta so vključevali povezo-Sekcija 3 vanje med otroki, občutek sprejetosti in krepitve moči. Projekt je temeljil na konceptu krepitve moči v socialnem delu, h katerem moramo zavestno pristopiti tako socialni delavci kot uporabniki. Za krepitev moči se odločimo, saj se ne zgodi spontano. Pomembno je, da upoštevamo perspektivo uporabnika in da mu je omogočeno pridobiti občutek o lastni vrednosti, občutek soudeleženosti pri soustvarjanju in iskanju rešitev in Sekcija 4 da pri tem izhajamo iz njegovih dejanskih interesov. Poudarek je na večji avtonomiji uporabnika, saj mu zagotovimo moč, glas in izbiro. Delo na tem projektu je pokazalo, da koncept deluje v praksi in da je za uresničevanje tega koncepta potreb-na zavestna odločitev. Ključne besede: povezovanje, krepitev moči, mladostniki, ka-Sekcija 5 kovost življenja Sekcija 6 19 Kazalo Ustvarjanje prazničnega razpoloženja v stanovanjski skupini Sekcija 1 za otroke, ki ne morejo bivati doma MATEJ MIKLAVČIČ, MILKICA OBRENOVIĆ, LARA ŠMALC Sekcija 2 Projekt smo izvedli v prednovoletnem času. V stanovanjski skupini, kjer je eden izmed nas opravljal prakso, smo izvedli božično obdarovanje. K izvedbi projekta nas je spodbudila ugotovitev, da ima življenje v stanovanjski skupini svoj ritem in pravila. Tako je bila že več let navada, da vzgojitelji Sekcija 3 in vzgojiteljice kupijo vsako leto vsakemu otroku darilo. V le-tošnjem letu pa smo ponudili organizacijo dogodka, na katerem bi ta darila razdelili. Vsakoletno obdarovanja smo popestrili z obiskom božička in njegovih pomočnic. Cilj projekta je bil polepšali otrokom izkušnjo obdarovanja in praznovanja in bolj povezati otroke, prostovoljce in zaposlene. Otroci so Sekcija 4 bili navdušeni. Mlajši člani so skakali od veselja in se smejali, starejši so sodelovali v obdarovanju. Vsi smo uživali v izkušnji. Z našim projektom smo se osredotočili na blaginjo in zadovoljstvo otrok. Otrokom smo želeli ustvariti pozitivno izkušnjo in praznično razpoloženje. S projektom smo ustvarili tudi povezavo med mladimi in odraslimi ter spodbujali solidarnost med člani skupine. S projektom smo pridobili izkušnjo z organi-Sekcija 5 zacijo in timskim delom ter odkrivali pomen sočutja pri delu z ranljivimi skupinami. Te spretnosti in izkušnje nam bodo pomagale pri nadaljnjem strokovnem delu na področju socialnega dela. Ključne besede: delo z mladimi, ustvarjalnost, medgeneracijsko povezovanje, prosti čas Sekcija 6 20 Kazalo Družabne igre za otroke in mladostnike v strokovnem centru Sekcija 1 Smlednik ULA KOS Sekcija 2 Akcijski projekt sem izvedla v Strokovnem centru Fra-na Milčinskega Smlednik. V okviru projekta sem za tam nameščene otroke in mladostnike organizirala družabne igre kot zunanjo interesno dejavnost. Potekala je dvakrat na mesec, od novembra 2023 do marca 2024. Ker imajo nameščeni otro-Sekcija 3 ci in mladostniki izkušnjo razvojne kompleksne travme in se čez teden šolajo ter bivajo v strokovnem centru, sem se odloči-la, da jim omogočim dejavnost, ki bo potekala zunaj centra, v knjižnici Medvode. Takšna sprostitev je zanje pomembna, saj lahko po njeni zaslugi krepijo svoje kognitivne, čustvene in socialne sposobnosti, odmislijo težave in uživajo v trenutkih Sekcija 4 igre. Otroci so se dejavnosti redno udeleževali, v igrah so se veselili in izražali zadovoljstvo, da lahko sodelujejo. Izvajanje interesne dejavnosti zunaj centra se je pokazalo za uspešno, saj so otroci pred vsakim obiskom knjižnice nestrpno pričakova-li odhod in ob vrnitvi v center pripovedovali o doživetjih. S projektom sem upoštevala načela socialnega dela, kot so perspektiva moči, etika udeleženosti in socialnoekološko načelo, in Sekcija 5 krepila njihovo vključevanje v zunanje okolje. Ker je akcijski projekt med otroki dobro sprejet, družabne igre, ki potekajo zunaj centra, še naprej organiziram. Ključne besede: interesna dejavnost, prosti čas, igra, podpora, institucija, travma Sekcija 6 21 Kazalo Filmski večer v Kriznem centru za otroke Palček Sekcija 1 SARA PETROVIČ Sekcija 2 Akcijski projekt sem izvedla v sklopu letošnje študijske prakse, ki sem jo opravljala v Kriznem centru za otroke Palček v Mariboru. Pobuda za ta projekt izhaja iz zavedanja, da je nameščenim otrokom omejeno doživljanje vsakodnevnih dejavnosti, s katerimi se drugi otroci lahko ukvarjajo, zato se pogosto počutijo neenakopravne. Projekt je omogočil, da so se Sekcija 3 otroci lahko sprostili in bili otroci vsaj za en večer. Glavni cilj projekta je bil omogočiti jim doživljanje sproščenosti, sreče in jim pričarati praznično razpoloženje. Otroci, ki bivajo v kriz-nem centru, so se med izvajanjem dejavnosti zabavali in poz-abili na vsakodnevne težave in izzive, s katerimi se spopadajo. Vsaj ta večer so se lahko povsem sprostili. Otroci so bili vključe-ni v načrtovanje in izvajanje projekta in tako so razvijali spret-Sekcija 4 nosti socialnega vključevanja, umetniškega delovanja, soorga-niziranja dogodka in podobno. Projekt je bil osredotočen na blaginjo uporabnikov, zato se je skladal z operacijami in načeli socialnega dela. Z organizacijo projekta sem pridobila globlji vpogled v potrebe otrok in ugotovila, kako zelo pomembno jim je zagotoviti varno in podporno okolje ter jih okrepiti s pozitivnimi izkušnjami. Pridobila pa sem tudi spretnosti načr-Sekcija 5 tovanja in izvajanja projekta ter timskega sodelovanja z drugimi zaposlenimi. Ključne besede: razbremenitev, travma, socialna izolacija, delo z mladimi Sekcija 6 22 Kazalo Organiziranje aktivnosti v Varni hiši Pomurje Sekcija 1 ZALA DROFENIK, ROMINA ERJAVEC Sekcija 2 Cilj akcijskega projekta je bil otrokom in mladostnikom, ki so zaradi različnih družinskih okoliščin nameščeni v varni hiši, omogočiti podporo in pomoč v okviru aktivnega preživl-janja prostega časa. Ključni cilji najinega akcijskega projekta so: organizirati bralni in ustvarjalni kotiček ter povezati vse, ki stanujejo v varni hiši. S pomočjo strokovnih delavcev Var-Sekcija 3 ne hiše Pomurje in na podlagi opazovanja dinamike bivanja v varni hiši smo oblikovali projekt, katerega glavni namen je bil izboljšanje kakovosti življenja otrok in mamic, ki so nameščene v program varne hiše. Tako smo želeli omogočiti sproščeno druženje otrok in mamic, ki bi tako pridobili možnost za iz-ražanje čustev in spoprijemanje z lastnimi mislimi. V okviru projektne naloge sva pridobili različne spretnosti in kompe-Sekcija 4 tence, na primer za timsko sodelovanje, delo v skupini, sodelovanje s strokovnimi delavci, sodelovanje z uporabniki. Imeli sva priložnost teoretske koncepte pomoči v skupnosti prenesti v prakso. Upava, da bodo dejavnosti, ki sva jih zasnovali s projektom, v Varni hiši Pomurje še dolgo s pridom uporabljali in da bodo čez čas dodali še nove aktivnosti, s katerimi bodo popestrili bivanje in izboljšali kakovost življenja v varni hiši. Sekcija 5 Ključne besede: kakovost bivanja, ustvarjalnost, socialno delo, žrtve nasilja Sekcija 6 23 Kazalo Oblike dela z mladimi v različnih organizacijah: »Kaj si pa ti želiš?« Sekcija 1 URŠA GORIŠEK, TAJA KRIŽAJ, KAROLINA GAJŠEK Sekcija 2 Kakovostno delo z mladimi predpostavlja upoštevanje njihovih želja. S tremi projekti, v katerih je potekalo indi-vidualno delo s tremi uporabnicami, smo izvedle projekte na podlagi potreb in želja uporabnic. Različne aktivnosti, kot so domači kino, obisk Kobilarne Lipica in krajši izlet, smo načrtovale skupaj z njimi. Te aktivnosti so bile namenjene družen-Sekcija 3 ju, uresničevanju želja in izboljšanju kakovosti življenja mladih uporabnic. Z uporabo obstoječih virov smo uspešno okrepile naš odnos z uporabnicami ter jim zagotovile možnost spros-titve. Ves čas smo izhajale iz perspektive moči in omogočile uporabnicam, da tudi same sodelujejo pri odločitvah o aktivnosti. Izhodišče za načrtovanje projektov je bila raziskava potreb in želja uporabnic s pomočjo raziskovanja socialne mreže in Sekcija 4 vsakotedenskih druženj. V naših projektih je socialna krepitev uporabnic vidna v njihovem aktivnem vključevanju v projekt, možnosti izbire in vplivu na končni rezultat ter v občutku podpore in priznanja za njihove prispevke. To ustvarja pozitivno izkušnjo, ki uporabnicam omogoča, da se počutijo močne, vključene in odgovorne za svoje življenje. Izvajalke projektov smo se naučile organizacijskih in strokovnih spretnosti, sposobno-Sekcija 5 sti za sočutje in razumevanje posameznikovih potreb in želja ter načrtovanje in vodenje projektov. Ključne besede: delo z mladimi, kakovost življenja, uporabniška perspektiva, krepitev moči Sekcija 6 24 Kazalo Sekcija 1 Sekcija 2 Sekcija 3: Sekcija 3 Sodelovanje za bolj povezano skupnost Sekcija 4 Sekcija 5 Sekcija 6 Kazalo Skrb za sprejetost LGBTQIA+ skupnosti na Fakulteti za socialno Sekcija 1 delo NATAŠA PELENGIĆ, META POLAJNAR, ILIRJAN ZULFAJ, EMA OCVIRK Sekcija 2 Poglavitni namen našega projekta je razvijanje varnega okolja na naši fakulteti za skupnost LGBTQIA+. Pobuda za projekt je nastala na podlagi pričevanj nekaterih članov in članic skupnosti, ki študirajo socialno delo. Ugotovili smo, da se na fakulteti ne počutijo tako, kot bi si želeli. Zato smo se odločili, da bomo v okviru Sekcija 3 akcijskega projekta izvedli srečanje, na katerem bi lahko članice in člani LGBTQIA+ skupnosti v varnem prostoru zaupali svoje izkušnje, občutke in predloge. Zaradi zagotavljanja varnega prostora je bila ta skupina namenjena samo pripadnicam in pripadnikom skupnosti, podatki o navzočih so zato anonimni. Cilji so bili: omogočiti jim varen prostor za svobodno izražanje svoje izkušnje; zbrati mnenja in predloge za izboljšanje vključenosti na fakulteti; Sekcija 4 razpravljati o izzivih in priložnostih, s katerimi se srečujejo kot del LGBTQIA+ skupnosti. S pomočjo sodelujočih lahko bolje spoznamo, kakšne so njihove izkušnje, zaznamo primere dobrih praks, ki so jih opazili/občutili sami, in spoznamo izkušnje dobrih praks iz tujine, ki bi jih bilo mogoče prenesti na našo fakulteto. Projekt nam omogoča zaznavanje potreb in želja članov in članic skupnosti, ugotavljanje slabih praks pri nas in zbiranje predlogov za izboljšanje njihovega počutja na fakulteti. Z vidika socialnega dela Sekcija 5 je ta projekt pomemben za zagotavljanje varnega vključujočega študijskega prostora transspolnim osebam na fakulteti in drugim pripadnikom in pripadnicam LGBTQIA+ skupnosti. Pomembno je tudi za to, ker s projektom poskušamo še bolj ozavestiti vse na fakulteti o tej tematiki. Ključne besede: študenti, LGBT, varno okolje, ozaveščanje, trans-spolne osebe Sekcija 6 26 Kazalo Povezovanje študentk in študentov Fakultete za socialno delo z Sekcija 1 organizacijo pohoda na Rožnik MARTINA POKLUKAR, NASTJA POŽAR, EVA POŽARNIK, EVA ŠABEC Sekcija 2 Organizirale smo pohod na Rožnik z namenom, da spodbudi-mo telesno dejavnost in povezovanje med študentkami in študenti 4. letnika. K izvedbi tega projekta so nas spodbudili pogovori s kolegicami in kolegi na fakulteti, v katerih so povedali, da se v letniku ne počutijo povezane. Glavni ugotovitvi sta bili, da se študentke in študenti med tednom v Ljubljani zelo malo gibamo in Sekcija 3 večino časa presedimo. Hkrati kolegice poročajo, da se je njihov občutek varnosti zadnje leto precej zmanjšal in da si ne želijo zvečer hoditi same po Ljubljani. Tako smo se odločile, da vse tri aspekte vključimo med cilje našega projekta. Rezultati našega projekta so okrepljene medosebne vezi, ki nam omogočajo dodatno socialno oporo v času študija in za katere upamo, da se bodo ohranile tudi po študiju. Pri izvajanju projekta smo upoštevale uporabniško per-Sekcija 4 spektivo, vpliv, participacijo uporabnikov, razvijanje dialoga z uporabniki in njihovo medsebojno povezovanje, ki so temeljna načela socialnega dela. V našem projektu lahko prepoznamo tudi nače-la antidiskriminacije, krepitve moči in inovativnosti. Prav tako sta v projektu opazni načelo omogočanja življenja ljudi v običajnem okolju in načelo integracije ljudi v skupnosti, saj je selitev v Ljublja-no za mnoge od nas velika socialna sprememba. S projektom smo Sekcija 5 pridobile izkušnjo dobrega skupinskega dela, ki je vključeval poga-janje, dogovarjanje, spodbujanje, sodelovanje in poslušanje. Vse našteto je pomembno pri vzpostavljanju odnosa z uporabniki in uporabnicami pa tudi pri ohranjanju dobrih odnosov s sodelavka-mi in sodelavci. Ključne besede: druženje, gibanje, varnost, mreženje, vrstniška podpora Sekcija 6 27 Kazalo Spodbujanje trajnostnih praks med študentkami in študenti Fakultete Sekcija 1 za socialno delo: od skodelice do kolegice ROK KRČ, MANCA KUTIN Sekcija 2 Akcijski projekt je bil zasnovan v okviru predmeta Skupnostno socialno delo. Cilj projekta je bil dopolniti opremo na fakulteti z izdelki, prijaznimi za okolje, hrano in ustvarjanjem prijetne-jšega okolja za študentke in študente. Pretirana uporaba plastike Sekcija 3 na organiziranih dogodkih ni v skladu s cilji trajnostnega razvoja, zato je nastal projekt, s katerim smo poskrbeli za rabo kozarcev in skodelic, prijaznih za okolje, ter nadomestili dosedanji način uporabe kozarcev za enkratno uporabo. Predavalnico 16 (študentska soba) sva izvajalca projekta opremila s hrano, pijačo in prigrizki. S tem sva študentkam in študentom omogočila dostop do zelo pre-prostih, a brezplačnih obrokov, kadarkoli jih potrebujejo ali si jih zaželijo. Najpomembnejši del projekta je bila delavnica poslikave Sekcija 4 skodelic, na kateri so udeleženci ustvarjali unikatne skodelice s pozitivnimi motivi in lepimi mislimi – to je spodbudilo spoznavanje in povezovanje med študentkami. Študentke in študenti so se z mislimi in ilustracijami lahko umetniško izrazili. Skodelice so na voljo na fakulteti za interno rabo in študentske dogodke. Projekt je povezan s socialnim delom z aktivnim vključevanjem skupnosti in ustvarjanjem prostora za svobodno izražanje in medsebojno povezovanje. Glavni rezultati projekta so boljše ozračje na fakulteti, Sekcija 5 večja vključenost študentov v skupnostne aktivnosti ter izboljšan-je trajnostne usmerjenosti. Z opravljenim projektom sva pridobila praktično izkušnjo medsebojnega povezovanja ter načrtovanja in izvajanja skupnostnih projektov. To nama bo koristilo pri najinem poznejšem delu v socialnem delu. Ključne besede: vrstniško povezovanje, ustvarjalnost, samoorga-nizranje, varen prostor Sekcija 6 28 Kazalo Večer družabnih iger v študentskem domu Sekcija 1 JASMINA ARSLANOVIĆ, SARA FERATOVIĆ, MELANI BARBER Sekcija 2 Študentje in študentke se vedno manj družimo z vrstniki. Tudi v študentskih domovih se držimo vsak za sebe, os-tajamo v sobah. Sostanovalcev v domu ne poznamo in se za poznanstva posebej ne trudimo. Nova spoznavanja so vse red-kejša in večinoma potekajo le z uporabo družabnih omrežij. Sekcija 3 Tudi v skupinah prijateljev včasih ne vemo, kaj bi skupaj poče-li in kako bi se družili. Na podlagi teh izkušenj smo se odločile, da bomo izvedle akcijo, spoznavni dogodek, na katerem bomo navezali nove stike, prijateljstva in si tako širili socialno mrežo. Organizirale smo družabni večer v študentskem domu v Ljubljani. Študente in študentke smo povabile na ta dogodek in jih prosile, naj prinesejo družabno igro, za nekaj družabnih Sekcija 4 iger smo poskrbele tudi organizatorke. Projekt smo skrbno načrtovale, se posvetovale s sostanovalci in sostanovalkami in predstavnico doma. Dogodek je bil dobro obiskan in ustvarili smo prijetno ozračje. S projektom smo pripomogle k boljšemu razpoloženju v študentskem domu, oblikovala so se nova poznanstva, študentke in študenti se zdaj več družijo in projekt jim je dal nove zamisli, spodbudo, da sami organizira-Sekcija 5 jo podobne dogodke v domu. S projektom smo študente in študentke podprle, da so naredili korak od osamljenosti in si razširili socialno mrežo. Ključne besede: druženje, socialna mreža, študenti, vrstniško povezovanje Sekcija 6 29 Kazalo Učenje uporabe pametnih naprav v Domu starejših občanov Fužine Sekcija 1 NUŠA GRIFIČ, LARA ILOVAR, SOFIJA IVANUŠA Sekcija 2 Projekt sodi na področje medgeneracijskega sodelovanja in učenja multimedijskih spretnosti. Zaradi digitalizacije sveta je starejši generaciji težje opravljati vsakdanja opravila, npr. naročanje pri zdravniku, sklepanje zavarovanja, urejanje bančnih zadev. V današnjem svetu so vse pogostejše tudi spletne prevare, zato smo jim v projektu namenile posebno Sekcija 3 pozornost. Na praksi smo opazile, da stanovalci domov za stare ne poznajo dobro uporabe spleta, telefonov, računalnika in tablic. Čeprav se želijo tega naučiti, jim zaposleni zaradi preo-bremenjenosti z drugimi nalogami tega niso mogli omogočiti. Projekt smo oblikovale kot delavnice učenja uporabe pametnih naprav. Udeleženci so se z napravami povezali s sorodniki, z njimi so se lahko pogovarjali in tako zmanjšali občutek osam-Sekcija 4 ljenosti. Stanovalci so s pomočjo delavnice bolj vključeni v dig-italno družbo in lahko izkoristijo digitalne storitve, ki so jim na voljo. S projektom smo stanovalcem želele izboljšati kakovost življenja, povečati občutek pripadnosti, krepiti socialne mreže. Pripomogle smo k medgeneracijski izmenjavi znanja in spod-bujanju vseživljenjskega učenja. S projektom smo pridobile kompetence za delo s starimi na področju medgeneracijskega Sekcija 5 sodelovanja in razširile svoje socialne mreže. Ključne besede: stari ljudje, medgeneracijsko sodelovanje, digitalizacija Sekcija 6 30 Kazalo Sekcija 1 Sekcija 2 Sekcija 4: Sekcija 3 Povezovanje in širjenje socialnih mrež Sekcija 4 Sekcija 5 Sekcija 6 Kazalo Ustvarjalna lutkovna delavnica Sekcija 1 SARA DIMITROVSKI Dvodnevno delavnico sem izvedla leta 2023 v sklopu pred-Sekcija 2 meta Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu. Udeležilo se je je 5 oseb različnih starosti, spolov in poklicev. Vsem je bilo skupno, da so se želeli naučiti izdelati ročne lutke. Udeležence sem vodila v procesu ustvarjanja, prek vodene meditacije, kreativnega pisanja in pozneje likovnega snovanja. Na podlagi te priprave so ustvarili lutko, ki ima zanje pomemben, globlji pomen. Glavni rezultat delavnice so bile izdelane lutke, ki so Sekcija 3 jih udeleženci odnesli domov. Na delavnici so se naučili novih likovnih tehnik in pridobili nove spretnosti. Pomembnost ustvarjanja v socialnem delu se kaže v tem, da lahko z uporabo različnih umetnostnih sredstev pridobimo nove informacije, ki so bile prej neznane. Predvsem so izrazno-ustvarjalna sredstva koristna pri delu z otroki, ki večkrat čustva/stiske izražajo Sekcija 4 v igri. Lutke so lahko zato pomemben medij, s katerim se uporabnik izrazi na drugačen in posreden (in s tem manj obre-menjujoč) način. Izdelava lastne lutke in vodenje delavnice sta mi potrdila, da bom umetnostna sredstva tudi v prihodnosti uporabljala pri svojem delu kot socialna delavka. Ključne besede: lutke, socialno delo, umetnostna terapija, iz-Sekcija 5 razno-ustvarjalna sredstva Sekcija 6 32 Kazalo Medsebojno povezovanje med stanovalci in širjenje socialne Sekcija 1 mreže – primerjava dveh projektov LARISA MARAJH, KAROLINA MARINIČ, MOJCA PERHAVEC, ALJA RITLOP, ELA RITONJA Sekcija 2 Ljudje z različnimi oviranostmi so pogosto izpostavljeni različnim izzivom in izključeni iz družbe. Mednje sodijo tudi ljudje s težavami z duševnim zdravjem in ljudje, ki imajo težave v duševnem razvoju. Za obe skupini uporabnikov smo Sekcija 3 študentke organizirale projekta, katerih cilj je bilj medsebojno povezovanje med uporabniki. V enem projektu smo za ljudi s težavami z duševnim zdravjem organizirale praznično družen-je ob peki piškotkov in pisanju pisem. V drugem projektu smo za ljudi s težavami v duševnem razvoju organizirale garažno razprodajo. Pokazalo se je, da sta oba projekta udeležencem omogočila medsebojno krepitev odnosov, spodbujanje socialne Sekcija 4 interakcije in ustvarjanje pozitivnega vpliva na skupnost. Pri načrtovanju strategij dela smo upoštevale perspektivo moči, saj smo dosledno spoštovale vire moči uporabnikov in se us-merile v njihove želje za izvedbo projektov. Upoštevale smo tudi etiko udeleženosti, ker smo vključile vse uporabnike, ki so pri projektih želeli sodelovati. Upoštevale smo tudi koncept osebnega vodenja, ker smo usmerjale k dogovorjenim ciljem Sekcija 5 in se osebno odzivale v odnosih. Te strategije so tudi ključne za izvajanje vključujočih oblik na področju socialnega dela. S pomočjo obeh projektov smo dobile vpogled v potrebe posameznikov, ki bivajo v stanovanjski skupinah. Ključne besede: duševno zdravje, skupnostno soustvarjanje, sodelovanje, povezovanje Sekcija 6 33 Kazalo Krepitev socialnih mrež uporabnikov dnevnega centra Šent Sekcija 1 JERCA ZOBEC, JENNY TEOFILOVIĆ Sekcija 2 Najin projekt je bil namenjen uporabnikom dnevnega centra Šent, ki se zaradi težav z duševnim zdravjem spopadajo s številnimi ovirami, med drugim tudi s socialno izolacijo. K izvedbi projekta naju je spodbudila želja uporabnikov po močnejših socialnih vezeh znotraj skupine. Glavni namen najinega projekta je bila krepitev socialnih mrež udeležencev, Sekcija 3 hkrati sva želeli spodbuditi lažje vključevanje novih uporabnikov v že obstoječo skupino obiskovalcev dnevnega centra. Ključna prvina najinega projekta je bila odkrivanje virov moči, ki jih imajo uporabniki in uporabnice. Glavni rezultati najinega projekta so bili: večja vključenost novih uporabnikov v skupino, okrepljene socialne vezi med posamezniki znotraj skupine obiskovalcev dnevnega centra, razumevanje koncepta Sekcija 4 virov moči in osebni zemljevidi virov moči, ki smo jih na koncu delavnice združili še v skupen izdelek (plakat). Pri delu sva uporabljali metode dela s skupino, metodo spoznavanja življenjskega sveta uporabnikov s težavami z duševnim zdravjem in koncept krepitve moči. Z delavnicami smo začeli pomemben pogovor o lastnih virih moči, hkrati pa ubesedili in ozavestili, na kaj se lahko oprejo v obdobju stiske. Poleg tega sva uporab-Sekcija 5 nikom pomagali pri krepljenju socialne mreže s poudarkom na vezeh znotraj skupine in pripomogli k lažjemu vključevanju novih članov. Ključne besede: socialna izolacija, družbena izključenost, viri moči, duševno zdravje Sekcija 6 34 Kazalo Projekt za večanje moči pri vključevanju v skupnost Sekcija 1 ZALA KOSI Sekcija 2 Akcijski projekt sem izvedla v sklopu prakse, ki sem jo opravljala na Centru za socialno delo v Ljubljani. Namen projekta je bil pomoč uporabnici, ki si je želela izboljšati sposobnost za navezovanje stikov in komunikacijske spretnosti, saj so jo te omejevale pri spoznavanju novih ljudi in vključevanju v skupnost. Na željo uporabnice sem se v projekt Sekcija 3 vključila kot njena spremljevalka in družabnica. Druženje z uporabnico je potekalo v obliki pogovorov, v katerih sva raziskovali njene želje in potrebe. Cilj projekta je bil pridobiti izkušnjo spoznavanja nove osebe in vzpostavljanja stika z njo. Prav tako je bil cilj projekta krepitev uporabničinih sposobnosti za vzpostavljanje stikov in odkrivati njene vire moči. Med izvajanjem sva raziskovali možnosti za dodatno vključevanje Sekcija 4 v društva in sodelovanje pri dodatnih aktivnostih, v katerih bi lahko še naprej razvijala komunikacijske spretnosti in širila socialno mrežo. Sodelovanje v tem projektu mi je zagotovi-lo pomembne izkušnje in spretnosti, ki mi bodo koristile pri poznejšem strokovnem delu. Pridobila sem večjo občutljivost za individualne potrebe uporabnikov in povečala kompetence za vzpostavljanje delovnega odnosa – to mi bo v prihodnosti Sekcija 5 omogočilo učinkovitejšo podporo uporabnikom. Naučila sem se, kako zelo pomembno je prilagajanje dela specifičnim potrebam in okoliščinam posameznika. Ključne besede: druženje, uporabniška perspektiva, komu-nikacija, socialna mreža Sekcija 6 35 Kazalo Širjenje socialne mreže uporabnika varstveno delovnega centra Sekcija 1 NEŽA ŽAGAR ŽNIDARŠIČ Sekcija 2 Namen akcijskega projekta je bil razširiti socialno mrežo uporabnika, ki je vključen v institucionalno varstvo Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar. V tretjem in četrtem letniku sem v tem zavodu opravljala prakso in tako spoznala uporabnika B. Takrat sem se odločila postati njegova pros-tovoljka. Med najinimi druženji mi je večkrat povedal, da se Sekcija 3 počuti osamljenega in da si želi spoznati nove ljudi. Rezultati projekta so pokazali, kako zelo pomembno je, da se spodbuja, razvija in širi socialne mreže in socialna življenja uporabnikov, ki živijo v ustanovah in so vključeni v institucionalno varstvo. Projekt je pokazal, da je zadovoljevanje teh potreb mogoče oziroma lažje, ko se socialni delavci opirajo na metode, kot so eko-zemljevid, hitra ocena potreb in osebno načrtovanje. Sekcija 4 Te potrebe bi bilo prav tako mogoče zadovoljiti s pomočjo storitve osebne asistence, če zakon o osebni asistenci ne bi izključeval oseb, ki so vključene v institucionalno varstvo. Tako je projekt tudi opozoril na pomanjkljivosti v zakonu o osebni asistenci oziroma na področja, ki jim je treba namenjati večjo pozornost. Z B.-jem se zdaj poznava že skoraj eno leto in v tem času sva iskala načine, kako povečati in poglobiti njego-Sekcija 5 va poznanstva. Tako ima za oba ta projekt posebno vrednost, saj nama je uspelo izpolniti njegovo željo. Osebno me je projekt še bolj motiviral za delo z osebami s težavami z duševnim zdravjem in za prizadevanje pomagati jim živeti neodvisno in polno življenje. Ključne besede: neodvisno življenje, osebna asistenca, osebno načrtovanje, totalne ustanove, dezinstitucionalizacija Sekcija 6 36 Kazalo Organizirano druženje med uporabniki Združenja Dlan in Sekcija 1 Društva za kulturo inkluzije ANJA KRAŠEVEC, NIKA TRDIN Sekcija 2 Akcijski projekt je bil izveden v obliki srečanja dveh različnih skupin ljudi z ovirami, in sicer oseb z gluhoslepoto iz Združenja Dlan in oseb s posebnimi potrebami iz Društ-va za kulturo inkluzije. Projekt je bil zasnovan in izveden z namenom spodbujati inkluzijo, torej vključevanje in sodelo-Sekcija 3 vanje ljudi z različnimi omejitvami v družbo. Srečanje med obema skupinama je omogočilo, da so se udeleženci spoznali, pridobili novo znanje in izkušnje na področju vključevanja v širšo družbo. Cilj srečanja je bil zmanjšati predsodke, stereo-tipe o različnih ovirah ter spodbuditi medsebojno spoštovanje in empatijo. K izvedbi projekta naju je spodbudila želja, da Sekcija 4 izvedeva projekt, v katerem bomo lahko upoštevali načela inkluzije, povezovali različne skupine ljudi z ovirami in pokazali spoštovanje drugačnosti, ki temelji na enakopravnosti. Moti-virali sta naju tudi priložnost za učenje in osebna rast vseh, ki smo se udeležili srečanj. Projekt je okrepil povezave in part-nerstva organizacij, ki delujejo na področju inkluzije in socialnega dela. Inkluzija različnih skupin ljudi z ovirami temelji na Sekcija 5 načelih strpnosti in spoštovanja, enakosti in pravičnosti ter nas spodbuja, da je naše delo v skladu s temeljnimi vrednotami in cilji socialnega dela. Ključne besede: druženje, prostočasne aktivnosti, gluhosle-pota, ljudje z ovirami Sekcija 6 37 Kazalo Sekcija 1 Sekcija 2 Sekcija 5: Sekcija 3 Posegi v rutinirane poteke vsakdanjega življenja Sekcija 4 Sekcija 5 Sekcija 6 Kazalo Čajanka za spoznavanje, povezovanje in dobro voljo v domu Sekcija 1 za stare ljudi PAULINA POLH, NIKA PETROVČIČ Sekcija 2 Akcijski projekt je potekal v Domu starejših občanov Bežigrad leta 2023. Dom spada med večje domove za stare ljudi v Ljubljani. K izvajanju projekta so naju spodbudila opažanja iz časa opravljanja prakse. Stari ljudje namreč pogosto doživljajo osamljenost in izključenost, to pa negativno vpli-Sekcija 3 va na njihovo telesno in duševno zdravje. S starostjo se krčijo tudi socialne mreže, zato stari ljudje nimajo veliko prijateljev in znancev, s katerimi bi lahko preživeli prosti čas. Cilji projekta so bili povezovanje starih ljudi, vključitev v dogajanje in omogočanje medsebojnega spoznavanja. S projektom so stanovalci doma za stare ljudi ustvarili nova poznanstva, se pov-Sekcija 4 ezali med seboj in vzpostavili medsebojno podporo. Ker so udeleženci sodelovali pri načrtovanju in izvedbi dogodka, je projekt upošteval socialnodelovna načela participacije, povezovanja, osebne avtonomije in izbire, razvijanje dialoga z uporabniki, integracijo ljudi v skupnosti, uporabniško perspektivo in krepitev moči. Z izvedbo projekta sva še bolj ozavestili, kako zelo pomembno je, da imajo uporabniki možnost vplivati Sekcija 5 na dogodek in da so pri tem upoštevani, da se krepi in aktivno posluša njihov glas in ustvari prostor, ki bo čim bolje zadovoljeval njihove potrebe in aspiracije. Ključne besede: osamljenost, izključenost, socialne mreže, uporabniška perspektiva, normalizacija Sekcija 6 39 Kazalo Povezovanje in druženje uporabnic in uporabnikov Dnevnega centra Sekcija 1 aktivnosti za starejše LEA ČEVNIK, KATJA BREGAR Sekcija 2 Akcijski projekt je potekal v Dnevnem centru aktivnosti za starejše, kjer sva želeli ustvariti inkluziven prostor za stare ljudi v skupnosti ter zanje ustvariti varno in podporno okolje. Na podlagi opažanj v okolju, kjer sva izvajali projekt, sva ugotovili, da so aktivnosti za stare ljudi v dnevnih cen-Sekcija 3 trih organizirane brez upoštevanja glasu uporabnic in uporabnikov. Zato sva načrtovali akcijski projekt, s katerim sva jih želeli podpreti, da bi se sodelujoči povezali tudi s prebivalci iz lokalne skupnosti, ne pa samo znotraj centra. Srečanja so potekala v obliki delavnic, teme zanje pa so predlagali uporabniki in uporabnice. Potekala so na več mestih v Ljubljani: v Sekcija 4 centru mesta, v parku Tivoli in še na drugih lokacijah. Pozneje so sodelujoči sami nadaljevali srečanja. S projektom sva želeli pokazati, da se lahko stari ljudje sami organizirajo in si obliku-jejo prostočasne dejavnosti po svojih željah in interesih. Doka-zali sva, da lahko s pomočjo socialnega dela ljudi povežemo in podpremo pri povezovanju v skupnosti. S sodelovanjem v projektu sva pridobili dragocene izkušnje in spoznali, da lah-Sekcija 5 ko socialni delavci in delavke z majhnimi projekti pripomore-mo k boljši skupnosti. Ključne besede: stari ljudje, druženje, prosti čas, podpora Sekcija 6 40 Kazalo Pletarije – sodelovanje starih ljudi in otrok pri učenju pletenja Sekcija 1 zapestnic BRINA TERBUC, URŠKA STRAH, GAJA LUNA SKOČIR Sekcija 2 Projekt, ki smo ga izvedle v okviru predmeta Skupnostno socialno delo, je potekal kot delavnica na pobudo starejših gospa iz Dnevnega centra aktivnosti Šiška in Zavoda MISSS. Namen projekta je bila združitev starejše in mlajše generacije, saj izgubljata priložnosti za medsebojne stike. Cilj delavnic je Sekcija 3 bil poleg medgeneracijskega povezovanja še krepitev ročnih spretnosti otrok, ki večino prostega časa preživijo z mobilnimi napravami in izgubljajo motorične sposobnosti. Delavnice smo izvedle v prostorih Zavoda MISSS. Starejše gospe so otroke naučile novih znanj pletenja zapestnic. Redno druženje na delavnicah je omogočilo, da so sodelujoči med seboj zgradi-Sekcija 4 li dober odnos, pokazali so zanimanje drug za drugega in se pogovarjali o vsakdanjih stvareh. Druženje z izdelavo ročnih izdelkov je bilo zanimivo tako za otroke kot za starejše gospe. Projekt se bo še naprej izvajal na Zavodu MISSS. Izvajalke projekta smo se naučile koordiniranja interesov vseh udeležencev, pri tem pa smo morale biti fleksibilne in iznajdljive. Ti spretnosti sta pomembni za socialno delo, predvsem pri hitrem Sekcija 5 iskanju rešitev v nepričakovanih situacijah. Ključne besede: skupnostna akcija, medgeneracijsko povezovanje, dnevni center, stari, mladi Sekcija 6 41 Kazalo „Gremo na novoletne lučke“ – projekt medgeneracijskega Sekcija 1 druženja v Domžalah LAURA KALAN, ANA ŠELIH, MONIKA HRIBAR Sekcija 2 Projekt smo izvedle v sodelovanju z Medgeneracijskim centrom Bistrica. Povezale smo se z različnimi prostovoljci, socialno delavko, delovnim terapevtom in seveda uporabniki. S projektom smo želele uporabnikom v medgeneracijskem centru polepšati življenje v domu. Stanovalci doma so izrazili Sekcija 3 željo, da bi obiskali praznične Domžale in si ogledali novoletno okrasitev mesta. V okviru projekta smo organizirale sprehod po mestu in ogledovali smo si lučke ob druženju in uživanju dobrot, ki so jih ponujali na stojnicah. Vsi, ki so sodelovali pri izvedbi projekta (prostovoljci, zaposleni, stanovalci), so bili zadovoljni z obiskom. Pokazalo se je, da so se nekateri uporabni-Sekcija 4 ki med druženjem bolje spoznali in se njihova na novo stkana poznanstva ohranjajo, prav tako so se povezali tudi prostovoljci. Obljubili smo si, da bomo naslednje leto projekt ponovili. Omogočal je sodelovaje uporabnikov, upoštevanje njihovih predlogov in želja. S projektom smo pridobile kompetence za organiziranje, vpogled v organizacijo doma in izkušnje s sodelovanjem različnih ljudi. Sekcija 5 Ključne besede: demenca, medgeneracijsko sodelovanje, stari, zagovorništvo Sekcija 6 42 Kazalo Dan s starim človekom Sekcija 1 AMRA AJDINOVIĆ Akcijski projekt sem izvedla v času študijske prakse Sekcija 2 2023/2024. Izvedla sem ga v dnevnem centru za stare ljudi, ki so v domači oskrbi, toda čez dan, ko so drugi družinski člani v službi ali šoli, prihajajo v dnevni center, kjer je zanje poskrbljeno glede prehrane, čistoče, varstva, razvedrila in počitka. V socialnem delu ne gre zgolj za reševanje težav, ki jih človek sam ne more rešiti, temveč je dober izid vedno tudi izboljšanje kakovosti življenja. Na podlagi te ideje je nastal ak-Sekcija 3 cijski projekt, v katerem sem sodelovala z uporabniki centra, starimi od 56 do 65 let. Z enim od uporabnikov sem navezala tesnejši stik in z njim potem preživela dan v centru. Z druženjem sva se bolj povezala, zaupal mi je življenjske izkušnje in zgodbe. S takšnim projektom lahko ljudem na preprost način polepšamo hude čase, zanj ni potrebnih veliko sredstev in vkl-Sekcija 4 jučimo lahko ljudi, ki bi sicer dan preživeli bolj osamljeni. Ključne besede: osamljenost, kakovost življenja, pomoč, podpora Sekcija 5 Sekcija 6 43 Kazalo Organizacija aktivnosti za preživljanje prostega časa v Sekcija 1 varstveno delovnem centru ANJA STANIČ Sekcija 2 V okviru praktičnega študija sem izvedla akcijski projekt za uporabnike varstveno delovnega centra. K organizaciji in izvedbi projekta so me spodbudili pogovori z uporabniki, v katerih so sogovorniki izrazili željo po vključevanju v prostočasne aktivnosti. Poleg zagotavljanja možnosti za kakovost-Sekcija 3 no preživljanje prostega časa je bil poglavitni namen moje-ga projekta krepitev medsebojnih vezi uporabnikov. Idejno zasnovo akcijskega projekta sem realizirala kot sklop petih organiziranih aktivnosti, ki se jih je redno udeleževalo devet uporabnikov. Naša tedenska srečanja so vključevala izdelavo voščilnic, ogled praznične okrasitve lokalnega okolja, pekarsko Sekcija 4 in lesno delavnico. S sodelovanjem v prostočasnih aktivnostih so uporabniki razvijali in krepili svoje ustvarjalne spretnosti ter okrepili medsebojne odnose. Socialno delo v skupini in raziskovanje življenjskega sveta uporabnikov sta bila ključna pristopa za izvajanje takšnega projekta. Ključne besede: odnosi, druženje, skupnostno socialno delo, ustvarjalnos Sekcija 5 Sekcija 6 44 Kazalo Sekcija 1 Sekcija 2 Sekcija 6: Sekcija 3 Delovanje v lokalnem okolju za blaginjo ljudi in skupnosti Sekcija 4 Sekcija 5 Sekcija 6 Kazalo Čistilna akcija v blokovskem naselju Sekcija 1 TIA ŠIŠKA Sekcija 2 V sodelovanju s Četrtnim mladinskim centrom Mladi zmaji Bežigrad sem v sklopu prakse leta 2023 pomagala pri organizaciji in izvedbi čistilne akcije. Namen akcije je bil očistiti blokovsko naselje BS3 in s tem prispevati k čistejši Ljubljani, poleg tega pa opozoriti na pomen varovanja in vzdrževanja okolja. Dogajanje je bilo povezano s praznovanjem dneva Sekcija 3 Zemlje. K izvajanju aktivnosti sta me spodbudili mentorici. Pri organizaciji so bili navzoči tudi prostovoljci Mladih zma-jev. Cilj projekta je bil ozaveščanje o pomenu skrbi za okolje in spodbujanje prebivalcev lokalnega okolja za sodelovanje pri skrbi za okolje. Skupno delo (pobiranje smeti, urejanje okolice, peka palačink in priprava prigrizka) in skupni cilj sta omogočila, da smo se sodelujoči med sabo bolje spoznali in se Sekcija 4 bolj povezali. Pomembno je bilo sporočilo, ki smo ga predali skupnosti, in sicer, da je zelo pomembno skrbeti za prihodnost sveta in da lahko delujemo le s skupnimi močmi in sodelovanjem. Povezovanje skupnosti in sodelovanje sta pomembni nalogi socialnega dela. Pri projektu sem se učila vodenja in or-ganizacije. Spoznavala sem, kaj pomeni sodelovati v skupnosti in jo povezovati. Sekcija 5 Ključne besede: socialna mreža, narava, skupnost, zeleno socialno delo Sekcija 6 46 Kazalo Poplave 2023 – hitra ocena potreb in storitev na prizadetih območjih v Sekcija 1 Ljubljani TINA DOBNIK, ŽAN IGREC, MARIKA KODRIČ Sekcija 2 Jeseni 2023 smo skupina študentk in študentov sodelovali v akcijski raziskavi, ki je potekala na pobudo CSD Ljubljana in jo je koordinirala Fakulteta za socialno delo. K akcijski raziskavi smo pristopili, ker do takrat še nikoli nismo sodelovali pri nobeni raziskavi, hkrati pa nas je zanimalo, kakšno vlogo Sekcija 3 ima socialno delo na področju izrednih razmer. Preučili smo potrebe na območjih, prizadetih v poplavah avgusta 2023, ki jih pokrivata CSD Moste-Polje in CSD Šiška. Na terenu smo izvedli 57 pogovorov, ki so potekali med novembrom in decem-brom 2023. Za zbiraje podatkov smo uporabili metodo HOPS (hitra ocena potreb in storitev). Raziskava je pokazala, da je v izrednih razmerah treba izboljšati pripravljenost na hiter Sekcija 4 odziv in okrepiti sodelovanje z drugimi organizacijami in da je pomembno vzpostaviti načrt terenskega dela za kontinuirano pomoč na prizadetih območjih, tudi kolektivno zagovorništvo. Identificirali smo tudi potrebo po razširitvi vloge socialnega dela v skupnosti ter izdelali zemljevid potreb in odzivov nanje. Zemljevid smo uporabili kot podlago za nadaljnje ukrepan-je. Pri projektu smo upoštevali načela znanstvenega razisko-Sekcija 5 vanja in terenskega dela. Zdaj bolje razumemo vpliv izrednih razmer na vsakdanje življenje, pomen socialne mreže, vlogo vladnih in nevladnih organizacij ter koordiniranega odziva na situacije. Spoznali smo HOPS, terensko delo in strukturo sistema pomoči na nacionalni ravni. Ključne besede: socialno delo, izredne razmere, center za socialno delo, terensko delo, pomoč Sekcija 6 47 Kazalo Izmenjava izkušenj med prostovoljci v času poplav v Sekcija 1 Sloveniji KATJA BIEKAR, KLARA FIJAVŽ, URŠKA GAŠPAR Sekcija 2 Predstavile bomo dogodek, ki smo ga organizirale s prostovoljci, ki so pomagali v času poplav v Sloveniji leta 2023. K izvajanju projekta so nas spodbudili aktualni dogodki, ki so močno prizadeli skupnost in povzročili potrebo po prostovol-jcih. Organizirale smo tri srečanja, potekala so v treh krajih, in Sekcija 3 sicer v Celju, Murski Soboti in Kopru. Na srečanjih smo prostovoljcem zagotovile možnost za pogovor o osebnih izkušn-jah in jim omogočile povezovanje z drugimi prostovoljci, ki so imeli podobno izkušnjo. Prostovoljci so bili zadovoljni, ker so si lahko zaupali izkušnje. Izrazili so željo po povezovanju z drugimi prostovoljci. Projekt je pripomogel k izboljšanju lokalne Sekcija 4 pripravljenosti na naravne nesreče in okrepitvi občutka solidarnosti. Pridobile smo izkušnjo z vodenjem pogovorov, ustvarjanjem varnega okolja za izražanje, upravljanjem konflik-tov in spodbujanjem aktivne udeležbe. Spoznale smo pomen podporne skupine in odkrile, da so za zagotavljanje podpore prostovoljcem pomembni poslušanje, postavljanje vprašanj, deljenje informacij in izmenjava praktičnih nasvetov. Sekcija 5 Ključne besede: naravne nesreče, povezovanje, podpora Sekcija 6 48 Kazalo Prostovoljno izvajanje osebne asistence: ko država ne priznava Sekcija 1 oviranosti ANA HORVAT Sekcija 2 Predstavila bom sodelovanje z uporabnico Slovenske filan-tropije, s katero sem se srečala leta 2023, ko sem opravljala prakso. Gospa je na invalidskem vozičku in živi sama, vendar kljub temu ni upravičena do osebne asistence. Mojo nalogo pri najinem sodelovanju bi opisala kot neformalno osebno Sekcija 3 asistenco, saj delo osebne asistentke opravljam kot prostovolj-ka. Za sodelovanje z gospo oz. za nadaljevanje sodelovanja me je navdušil najin zaupen in ljubeč odnos, med nama je nasta-lo trdno prijateljstvo. Zato sem se po končani praksi odločila sodelovanje nadaljevati. Cilji in rezultati najinega sodelovanja so predvsem najino prijateljstvo, dobro počutje in pomoč ter Sekcija 4 podpora, ki jo lahko zagotavljam gospe za lažje življenje. Moje delo je zelo povezano s stroko socialnega dela, saj prostovol-jstvo in osebna asistenca spadata na to področje. Čeprav ne izvajam uradne osebne asistence, gospe zagotavljam pomoč in podporo. S tem sodelovanjem sem pridobila več spretnosti, med drugim, kako lahko z uporabniki zgradim zaupen, varen in prijeten delovni odnos, ki temelji na vrednotah socialnega Sekcija 5 dela. Naučila sem se, kako pomemben je dogovor o sodelovanju na začetku odnosa, saj se s tem izognemo nesoglasjem in s tem tudi postavimo temelje našega odnosa. Ključne besede: prijateljstvo, solidarnost, terensko delo, fizič- na oviranost Sekcija 6 49 Kazalo Vzpostavitev neformalne pomoči med sosedi Sekcija 1 HANA SEJARIĆ, MATEJA VIDOVIČ Sekcija 2 Projekt je nastal na podlagi raziskave potreb med sosedi, ki imajo omejeno socialno mrežo. V projektu sta bili vključe-ni gospe, med katerima je ena že več let osredotočena samo na delo v domačem okolju, saj zagotavlja skrbstveno pomoč svojemu hudo bolnemu možu. Ta gospa pogreša druženje zunaj domače hiše in vzpostavljanje stikov z drugimi v oko-Sekcija 3 lici. Druga udeleženka projekta je upokojena gospa, ki že dlje časa živi sama, saj je izgubila partnerja in sina. Ta gospa pogreša pokojne bližnje, spopada se z osamljenostjo in ima več zdravstvenih težav, ki jo dodatno bremenijo. Oba projekta neformalne podpore sta potekala v času novoletnih praznikov. Delo je potekalo v obliki obiskov, med katerimi smo ustvarjale praznične dekoracije in darila za vnukinje, se pogovarjale in Sekcija 4 družile. Namen obiskov je bil, da nekomu iz naše skupnosti in neformalne mreže polepšamo čas praznikov in jih tako v obliki sosedske pomoči povežemo z lokalno skupnostjo. Z izvedbo projekta sva omogočili, da se ljudje v najini skupnosti počutijo bolj vključene in razbremenjene. Tako sta obe sodelujoči pričakali praznike v bolj sproščenem ozračju in sta po dol-gem času imeli nekoga na voljo za pogovor in vzpostavljanje Sekcija 5 stika. V projektu sva pokazali, da si socialno delo prizadeva za upoštevanje uporabniške perspektive, raziskovanje potreb sodelujočih, organiziranje podpore in pomoči ter vključevanje ljudi v skupnostne mreže. Ključne besede: socialna mreža, pogovor, druženje, ustvarjanje, potrebe Sekcija 6 50 Kazalo Projekt pomoči družini v materialni stiski Sekcija 1 ANDREJA SANDIĆ, ALEKSANDER S. VOGLAR, NIKA ŠTREKELJ Sekcija 2 Predstavljamo projekt dobrodelnega meseca, ki smo ga izvedli na Fakulteti za socialno delo. Spodbudila nas je želja po uresničevanju načel trajnostnega razvoja, povečanja vpliva v lokalni skupnosti in konkretnejši pomoči družini v finančni stiski. Glavni rezultati vključujejo zbiranje sredstev za nakup Sekcija 3 pisalne mize za otroško sobo in ozaveščanje skupnosti o potre-bah družin v stiski. Naše delo se povezuje z načeli socialnega dela s poudarkom na vključevanju družine v proces odločanja in oblikovanju rešitev. Sodelovanje z družino je ključno, saj želimo, da projekt upošteva njene potrebe in želje. Pristopali smo sistemsko, z analizo okolje in se osredotočali na trajnejše rešitve. Z izvedbo projekta smo pridobili izkušnje z organizaci-Sekcija 4 jo in izvajanjem dobrodelnih akcij ter razumevanje specifičnih potreb družin v stiski. Povezovanje s širšo skupnostjo nam je omogočilo krepitev solidarnosti in ozaveščanje o socialnih izzivih. Pridobljene spretnosti in zavedanje o pomenu trajnostnih pristopov bodo koristni za naše prihodnje strokovno delo v socialnem delu. Sekcija 5 Ključne besede: finančna pomoč, lokalna skupnost, solidarnost, humanitarnost Sekcija 6 51 Kazalo Imensko kazalo Sekcija 1 A Gorišek Urša 24 Ajdinović Amra 43 Grebenc Vera 7 Arslanović Jasmina 29 Grifič Nuša 30 B H Sekcija 2 Barber Melani 29 Hočevar Nina 12 Biderman Anja 19 Hodžić Lejla 16 Biekar Katja 48 Horvat Ana 49 Bregar Katja 40 Hribar Monika 42 Č I Sekcija 3 Čevnik Lea 40 Igrec Žan 47 Ilovar Lara 30 D Ivanuša Sofija 30 Dimitrovski Sara 32 Dobnik Tina 47 K Drofenik Zala 23 Kalan Laura 42 Sekcija 4 Kodrič Marika 47 E Končina Laura 12 Erjavec Romina 23 Kos Ula 21 Kosi Zala 35 F Kraševec Anja 37 Feratović Sara 29 Krč Rok 28 Sekcija 5 Fijavž Klara 48 Križaj Taja 24 Kuri Tadeja 14 G Kutin Manca 28 Gajšek Karolina 24 Kuzman Nika 16 Gašpar Urška 48 Sekcija 6 52 Kazalo L Staroveški Sara 17 Likar Tina 13 Strah Urška 41 Sekcija 1 M Š Marajh Larisa 33 Šabec Eva 27 Marinič Karolina 33 Šalamon Nika 15 Miklavčič Matej 20 Šelih Ana 42 Šiška Tia 46 Sekcija 2 O Šmalc Lara 20 Obrenović Milkica 20 Štrekelj Nika 51 Ocvirk Ema 26 T P Teofilović Jenny 34 Pelengić Nataša 26 Terbuc Brina 41 Sekcija 3 Perhavec Mojca 33 Trdin Nika 37 Petrovčič Nika 39 Petrovič Sara 22 V Poklukar Martina 27 Videtič Maša 17 Polajnar Meta 26 Vidovič Mateja 50 Polh Paulina 39 Voglar Aleksander S. 51 Sekcija 4 Požar Nastja 27 Požarnik Eva 27 Z Zobec Jerca 34 R Zorn Lea 13 Ritlop Alja 33 Zulfaj Ilirjan 26 Ritonja Ela 33 Sekcija 5 Ž S Žagar Žnidaršič Neža 36 Sandić Andreja 51 Sejarić Hana 50 Skočir Gaja Luna 41 Stanič Anja 44 Sekcija 6 53 Document Outline Kazalo Sekcija 1: Krepitev moči otrok in mladih Sekcija 2: Oblike dela z mladimi za večjo vključenost Sekcija 3: Sodelovanje za bolj povezano skupnost Sekcija 4: Povezovanje in širjenje socialnih mrež Sekcija 5: Posegi v rutinirane poteke vsakdanjega življenja Sekcija 6: Delovanje v lokalnem okolju za blaginjo ljudi in skupnosti Krepitev moči v skupnosti Veriga pozornosti – projekt neformalne krepitve vrstniških vezi med otroki Čezmejno povezovanje otrok in delavnica z otroki iz socialno ogroženih družin Projekt krepitve moči v šolskem okolju: učenje učenja Preventivne delavnice o vrstniškem nasilju na osnovnih šolah Božični bazar v Coni Korak Krepitev moči otrok iz Materinskega doma Ljubljana Ustvarjanje prazničnega razpoloženja v stanovanjski skupini za otroke, ki ne morejo bivati doma Družabne igre za otroke in mladostnike v strokovnem centru Smlednik Filmski večer v Kriznem centru za otroke Palček Organiziranje aktivnosti v Varni hiši Pomurje Oblike dela z mladimi v različnih organizacijah: »Kaj si pa ti želiš?« Skrb za sprejetost LGBTQIA+ skupnosti na Fakulteti za socialno delo Povezovanje študentk in študentov Fakultete za socialno delo z organizacijo pohoda na Rožnik Spodbujanje trajnostnih praks med študentkami in študenti Fakultete za socialno delo: od skodelice d Večer družabnih iger v študentskem domu Učenje uporabe pametnih naprav v Domu starejših občanov Fužine Ustvarjalna lutkovna delavnica Medsebojno povezovanje med stanovalci in širjenje socialne mreže - primerjava dveh projektov Krepitev socialnih mrež uporabnikov dnevnega centra Šent Projekt za večanje moči pri vključevanju v skupnost Širjenje socialne mreže uporabnika varstveno delovnega centra Organizirano druženje med uporabniki Združenja Dlan in Društva za kulturo inkluzije Čajanka za spoznavanje, povezovanje in dobro voljo v domu za stare ljudi Povezovanje in druženje uporabnic in uporabnikov Dnevnega centra aktivnosti za starejše Pletarije - sodelovanje starih ljudi in otrok pri učenju pletenja zapestnic „Gremo na novoletne lučke“ - projekt medgeneracijskega druženja v Domžalah Dan s starim človekom Organizacija aktivnosti za preživljanje prostega časa v varstveno delovnem centru Čistilna akcija v blokovskem naselju Poplave 2023 - hitra ocena potreb in storitev na prizadetih območjih v Ljubljani Izmenjava izkušenj med prostovoljci v času poplav v Sloveniji Prostovoljno izvajanje osebne asistence: ko država ne priznava oviranosti Vzpostavitev neformalne pomoči med sosedi Projekt pomoči družini v materialni stiski Imensko kazalo Povezovanje uporabnikov in uporabnic skupnostnega programa za mlade Cona Cent‘r