Natisov 15.000 „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; na Ogrskem in v inozemstvu: Za celo leto 9 kron, za pol leta 4 krone 50 vin. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Stev. 4. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za »/i strani K 160 — za »/t strani K 80 — za V* strani K 40 — za V« strani K 20 — za V Ptuju, v nedeljo dne 27. januarja 1918. Vic strani K 10 — za Vas strani K 5"— za V84 strani K 2.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. XIX. letnik. Vojna in mir. Na bojiščih nobeni važni dogodki. - Mirovna pogajanja z Rusijo pretrgana. - Nove revolucije na Ruskem. — Naši ministri o miru. ia se i Na bojiščih se ni v preteklem tednu mnogo zanimivega zgodilo. Vzhodna fronta je vsled premirja mirna, na zapadni in na italijanski fronti pa so istotako kakor na Balkanu le manjši, večinoma poizvedovalni boji v ospredju. Zimski čas vpliva pač tudi na vojne dogodke. Vendar pa se pripravljajo veliki novi dogodki, ki bodejo morda odločili to krvavo neskončno vojno. Prav pridno delujejo medtem nemški podmorski čolni, ki so tudi v zadnjem tednu prizadeli združenim sovražnikom ogromno škodo. Zob za zob, oko za oko ! Sovražniki so hoteli nas in naše zaveznike izstradati, pa zdaj se jim odgovarja z istim orožjem. In naša mornarica ima prav, kajti Avstro Ogrska in njeni zavezniki se nahajajo v obrambeni vojni. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 17. januarja. Uradno se danes razglaša: Med Brento in M o n t o m P e r t i c o omejil je nasprotnik svoje bojevno delovanje po brezuspešnih, izgubenosnih napadih prejšnjega dne na ljute ognjene napade. V bojih dne 14. in 15. januarja smo vjeli 12 oficirjev in nad 300 mož. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 17. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Nobena večja bojevna delovanja. V mnogoštevilnih frontnih oddelkih poizvedovalni boji. Severno od Pa-schendaele, ob So ar p e, pri Vend-h u i 11 e in S t. Q u e n t i n u se je nekaj Angležev vjelo. Makedonska fronta. Ob Čemi traja povišano artiljerijsko delovanje naprej. Italijansko bojišče. Položaj jo nespremenjen. Pri svojih brezuspešnih in iz-gubepolnih napadih dne 14. in 15. so Italijani na vjetih izgubili 12 oficirjev in več kot 300 mož. Prvi generalk v ar tir moj s ter Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 18. januarja. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Šet generalštaba. Iz Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 18. januarja (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri največjemu delu fronte je ostalo bojevno delovanje neznatno ; živahnejše je bilo le v pokrajini južno od C a m b r a i a. Pri manjših podjetjih severno in severno-zapadno od Prosnesa seje vjelo nekaj sovražuikov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 19. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 19. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Živahni artilerijski boji severno-vzhodno od Yperna, na južnem bregu S c a rj^f e in v pokrajini M o e v-resa. Tudi na mnogih krajih ostale fronte, zlasti na obeh straneh Maase, je bilo ognjeno delovanje povišano. Severno od B e-c o n v a ri a pripeljale so napadalne čete vjete iz sovražnih jarkov. Makedonska fronta. Ob Cerni ležala je naša visočinska postojanka severno-vzhodno od P a r a 1 o v a čez dan pod ognjem artiljerije in min. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 20. januarja. Uradno danes razglaša: Nobenih pomembnih dogodkov. Šef generalštaba. se Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 20. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Od morja sem se je Ostende obstreljeval. Artiljerijski boji so v postojankah severno-vzhodno od Y p e r n a do pozno v noč naprej trajali. Na obeh straneh L y s e, ob kanalu Le B a s s e e, ter med L e n s o m in St. Q u e n t i n o m se je bojevno delovanje povišalo. S posebno silo ležal je angleški ogenj čez dan na naših postojankah južno od S c a r p e. Francoska artiljerija je bila v redkih oddelkih živahna. Ogenj se je povišal časovno v pokrajini Maase ter severno in južno od kanala R h e i n-M a r n e. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f i. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 21. januarja. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. ® šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 21. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Severno-vzhodno in vzhodno od Y p e r n a ter ob fronti od L e n r. a do R p eli y trajalo je povišano , artiljerijsko delovanje naprej. Južno od Vendhuille ostalo je pri zavrnitvi nekega angleškega sunka nekaj vjetih v naši roki. — Armada nemškega prestolonaslednika. V posameznih oddelkih v Champag-n i in na obeh straneh Maase bojevno delovanje artiljerij. Severno-zapadno od Reun-sa in v A r goni h imela so manjša podjetja naših poizvedovalnih oddelkov uspeh. — V zadnjih dveh dneh smo sestrelili 11 sovražnih letal in 1 balon. Makedonska fronta. Med V a r-d a r j e m in jezerom D o i r a n se je artiljerijski ogenj časovno oživel. V ravnini S t r-mal prišlo je večkrat do bojev v prednjem polju, ki so za Bolgare uspešno potekli. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 22. januarja. Uradno se danes razglaša: Položaj je nespremenjen. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 22. januarja. (W.-B.) Iz glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Vzhodno od Y p e r n a je bilo bojevno delovanje artiljerij čez dan in v posameznih nočnih urah živahno. Z malimi oddelki poskusil je Anglež zam&n, na raznih krajih v Flandriji v našo bojevno cono vdreti. Na ostali fronti ostalo je bojevno delovanje zmerno. — Armada nemškega prestolonaslednika in vojvode A1-brechta. V A r g o n i h severno od L e Four de Pa risa sunile so francoske kom-panije po čez dan trajajočemu artiljerijskemu učinku zvečer proti našim postojankam. Bile so z ognjem in v bližinskem boju zavrnjene. Na vzhodnem obrežju M a a s e in v pokrajini STRASCHILL'ova grenčica iz je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejš zelenjave ggf]i*0iirilnifl SKAlAfllA najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenje . ijfinejših uvAVUjCUV vsled teg4 priznano najboljši ¿elOdCC OKrejKUjOČi prebavni liker. ™jne zc nješolcer bajno po men, po Pran od F 1 e u r y se je artiljerijski ogenj časovno oživel. Prvi generalkvartirnioj8ter Ludendorff. % Z italijanske fronte. Italijansko bojišče. Iz vojaškega razmotrivanja : Po veliki zmagi v 12. soški bitki se je splošno prodiranje ob Piavi ustavilo. Nastali sta 2 fronti, ki se stekata v kot: fronta ob Piavi od izvira te reke do Perde-robe in gorska fronta od tega kraja do Asiaga, dalje zapadno ni nobene izpremembe. Na fronti ob Piavi so mogli Italijani zapadni rečni breg obdržati skoraj ves. Samo na iz-livnem ozemlju je neka honvedska divizija kmalu, ko je došla do Piave, prekoračila glavni rečni rokav in bori sedaj v lagunah žilavo proti italijanskim mornariškim četam. S strani čet Boroevičeve armadne skupine zavojevana mostišča na desnem Piavskem bregu so bila polagoma opuščena, zadnje ono pri Cenzonu. Ta mostišča so se nahajala vsa pod koncentričnim sovražnim artiljerijskim ognjem, sovražnik jih je obkoljeval in tako ni bilo možnosti za operativno razvijanje za njih. Opustitev teh mostiških opozicij se more smatrati za prekinjen je forsiranja Piave, toliko bolj, ker že nekaj tednov je središče boja preloženo na gorsko fronto v svrho, da se onemogoči Italijanom držanje piavske fronte vsled ogroženja z boka. Na gorski fronti je razločevati z ozirom na večjo boje dva odseka in sicer odsek med Piavo T> i • »r , Nabiri W.-B. Berlin, 21. januarja. V zapadnem delu zatvornega okoliša okrog Anglije ^ prizadeli so naši neumorno delujoči podmor-jim a ski čolni sovražniku izgubo 19.000 brutto-zdaJ 1 register-ton prostora trgovinskih ladij. klarac Šef admiralnega štaba mornarice. P0C*P* s skt i tem i ljudst i Slepit i c Politični utrinki. Zaupna okrožnica. h ovni Kakor znano, so dale srbske zarote zad- nemo nji povod svetovni vojni. Od Belgrada sem proti se je vnelo „j u g o s 1 o v a n s k o" g i b a n j e,j huj8k ki se je pa potem v Bosni, Dalmaciji, Hrvat- telesr ski, na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem z vse razšiijalo. . vodi To s« je pokazalo zlasti pri neki sodnij- so ski razpravi, ki se je vršila pred izbruhom vaj ] otrok enjj — 3 — rank Joui i šii rrii arni naši« n an ceni 31'-to , de p Oi se j >odö ¡peli; šču ;e. Ino ojne ltan arki 5oln lam toku lešk jrtn ežko j taja litvi lilli" pila lodu ste ssini raž( fiele bi i iorju lilli i in >en4 mož a. voj. de ster- a na šajo nor- pad glije mor-ltto- zad- sem •j e, vat-kem Inij-tiom vojne zoper 32 slovenskim visoko- in srednješolcem v Ljubljani. Ti šolarji so imeli tajno politično organizacijo, ki je imela namen, pospeševati velesrbsko agitacijo. Razprava je dognala, daje ta organizacija stala v zvezi z ednakimi v Bosni in Hercegovini in da jo je slovenski srednješolec Vladko Fabjančič ustanovil. Ta se je nahajal od jeseni 1. 1911 do jeseni 1. 1912 v Belgradu, kjer je dobival iz uradnih sredstev na mesec 200 dinarjev. G-lavna kolovodja Fabjančič in Avgust Jenko sta junija 1914 1. na Srbsko >obegnila in sta se potem v srbski armadi >roti svoji avstrijski domovini borila. Neki Kndlicher si je vzel življenje pred razpravo, Janko Novak je bil obsojen na 5 let ječe, ostali pa na zapore od 14 dni do 4 mesecev. Vsled takih dogodkov so morale biti oblasti po izbruhu vojne še bolj opazne. Nekaj oseb je prišlo tudi pred sodnijo in so bile večinoma zaradi veleizdaje obsojene. Ko se je zopet ustavno življenje uresničilo, vložilo se je mnogo pritožb zoper postopanje oblasti. Dr. Korošec v znani svoji predrznosti je napadal posamezne oficirje, tako, do je moral vojni minister tega političnega kaplana prav ojstro za ušesa prijeti. Slovenski listi pa so tudi brez vsacega vzroka dolžili Neme e, čeč, da so ti dotične veleizdaje osumljene osebe denuncirali. Pred kratkim pa je prinesel „jugoslovanski" list „Slov. narod" prav zanimivo vest. Povedal je namreč na podlagi dokazov, da e svoj čas voditelj Slov. ljudske stranke dr. ŠusteršiČ organiziral pravi zistem za de-nuncijacije in vporabil za to čedno delo ves aparat klerikalne stranke. Slovenska klerikalna stranka je bila torej prava špijonska ali policijska družba. — Danes pa — in to je najzani-miveje na tej zadevi — danes nastopa ista klerikalna stranka za , jugoslovanstvo", torej za veleizdajalsko idejo, proti kateri je svoj čas najela na stotine policajev in vohunov. To je tako podla stran klerikalne duše, da se nam le vbogo slovensko ljudstvo smili, ki je žrtev te hujskarije. Ruski ustavodajni zbor razpuščen. Petersburg, 19. januarja. Ustavodajni zbor je po poldrugournem posvetovanju glasoval proti izjavi izvršilnega centralnega odseka. Boljševiki so se nato odstranili. Ustavodajni zbor ni hotel odobriti načina, kako vodijo sovjeti, ki so zapustili zbornico, mirovna pogajanja. Ob 4. zjutraj so pomorščaki zborovanje razgnali. Danes bo izšla odredba, ki razpušča ustavodajni zbor. Amsterdam, 20. januarja. (K.-B.) Reuter poroča iz Petersburga 18. t. m. : Konstituanto je otvoril ob 4. popoldne predsednik centralnega komiteja vseiT savjetov Svei-dlov. Štiri ure poprej je neka maksima-Jistična skupina napadla demonstracijski obhod zveze za obrambo konstituanto in strgala njeno zastavo. Na ukaz za streljanje se je odzvalo moštvo neke strojne puške. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Nabiranje podpisov za jugoslovansko deklaracijo4. Z vsem duhovniškim in posvetnim svojim aparatom pričela je klerikalna stranka zdaj nabirati podpise za „jugoslovansko deklaracijo." Kakšni namen ima to nabiranje podpisov, je očitno. Predložiti se hoče pole s skupaj prigoljufanimi podpisi vladi in s tem nekako „dokazati", da je slovensko ljudstvo za uresničenje , jugoslovanske"države. Slepiti se hoče javnost in vlado ! Seveda, težko ni nabirati podpise z duhovniškim pritiskom. Vsakdo podpiše, kajti kdor ne bi podpisal, ta bi postal na deželi nemogoč, tega bi bojkotirali in sovražili, proti temu bi raz prižnic in v spovednici hujskali, tega bi moralično in morda tudi telesno pobili. Poleg tega se pa ljudi tudi z vsemi mogočimi lažmi zapeljuje in za nos vodi. Zlorablja se vero in vemo slučaje, ki so tako gorostasni, da bi jih nikdo ne veroval, ko bi se v resnici ne dogajali. Enoletne otroke se podpisuje za „jugoslovansko dekla- racijo". Ljudem se laže, da se pri njih ne bode več rekviriralo, ako podpišejo, da v „jugoslovanski" državi ne bode treba toliko davkov plačati, nego v Avstriji, da je „ju-goslovanstvo" predpogoj za mir. Celo ime presvitlega našega cesarja se zlorablja v te namene in ljudje v svoji naivnosti res mislijo, da je sam cesar za „jugoslovanstvo." Na ta podli, hudobni in sleparski način se zamore seveda mnogo „podpisov" dobiti. Ali kdo bi veroval, da zamorejo imeti taki podpisi kakšno veljavo ? Kdo pa je sploh naročil to „glasovanje" za „jugoslovansko" državo? Kaplan dr. Korošec in nikdo drugi ! To glasovanje je torej navadni p o-litični švindei najgrše vrste in ti podpisi su izgoljufani! Protestiramo proti nasilju napram našim Poslanec Seitz (soc. dem.) je izjavil, da smatra včerajšnjo izjavo ministrskega predsednika za nezadostno. Socijalni demokrati zaupajo grofu Czerninu. Bojijo pa se, da mu bo zmanjkalo sile, premagati odpor nemških konservativcev, junkerjev in aneksijonistov. Pomiriti nas more danes le eno : Zagotovitev, da bodo pogajanja v Brestu Litovskem čim naj prej o končana . Notranji minister grof Toggenburg zagotavlja, da se vlada seveda zaveda resnega tre-notka.Žal, nimam čast poznati gosp. Trockega. Vem le toliko o njem, kar pripovedujejo gospodje socijalni demokratje in časopisi. Zato pa dobro poznam grofa Czernina. Iz polnega prepričanja pravim, da sta si grof Czernin in Trockij zelo podobna in da baš ta podobnost jamči, da bodo pogajanja v Brestu Litovskem dobro napredovala. Ako pravite, da bi se g. pošteno avstrijsko mislečim somišljenikom na 1 Trockij niti za trenutek ne pomislil iti zopet deželi. Protestiramo proti zlorabi katoliške vere in cesarjevega imena v politične „jugoslovanske" namene. In storili bodemo vse, da se to podlost enkrat vstavi! Državni tajnik nemškega mornariškega Aamirai v. Capelle. urada admiral v. Capelle bil je odlikovan z visokim redom pour le merite. Pogajanja za mir v Brest-Litovskem so se zopet do 29. t. m. prekinila. Zastopniki ruskih „boljše vikov" napravljajo vsekakor vtis, kakor da bi se jim v resnici ne bi šlo za mir, marveč le za zavlačenje vojne. Stvar se bode morala enkrat tako ali tako končati. Rusija je od našega in nemškega orožja premagana in naravnost samomor je, ako se zdaj vsled druge sovražne agitacije noče prilagoditi temu dejstvu, ko zmagovite osrednje sile vendar ne zahtevajo druzega, nego pravičnost. V naslednem prinašamo uradna poročila o razpravah v Brest-Litovskem, ki pač dokazujejo, da je naše in naših zaveznikov stališče vedno ednako pošteno. Glavna stvar kot mornariški vajenec v svet, ali končati kot vjetnik ali morda še hujše, potem velja, to Vam lahko rečem, isto o grofu Czerninu. Grot Czernin je človek, ki od svojega prepričanja ne popusti niti za ped in če bi izgubil službo in postal berač. To mu je vseeno. On je eden najkonsekventnejših značajev, kar sem jih srečal. Grof Czernin je torej mož, kateremu sinemo zaupati in zato je naša dolžnost, da mu pomagamo. Nikdo si ne želi miru iskrenejše, nego grof Czernin. Prepričan sem, da sploh ne bo pripustil, da bi se mirovna pogajanja ponesrečila, ako se naravno ne postavijo čisto nemogoče zahteve. Toda te nemogoče zahteve se ne bodo stavile. Saj ne smemo pozabiti, da sta si monarhija in Rusija složne v tem, da hočete mir. Kako bi se potem mogel mir ponesrečiti ? Treba je, da se z Rusi sporazumemo samo glede poti, po kateri moramo hoditi. Zavlačevali pogajanj ne bodemo. Grof Czernin v6 natanko, da je najhitrejši sklep miru, kakor hitro le mogoče, ravno tako v interesu Avstrije, kakor v interesu Rusije. Ako pričenjate dvomiti o Czer-ninovi sili, morate pomisliti, da se stavljajo pogajanjem nasproti prav posebne težkoče. Pogajanja se vršijo pri odprtih durih. Ali je bil že kdaj sklenjen mir, Ki je odgovarjal željam vseh strank ? Razumljivo je torej, da se javna pogajanja kritizirajo. Mi vsi, ki hočemo mir, pa smo dolžni grofa Czernina tako podpirati, da bo mogla vlada le dvoje storiti: Izjaviti, da je njena mirovna volja brezobzirno iskrena in nadalje, da naj ljudstvo in njega časopisje tako vpliva na potek pogajanj, da bo zaupanje, ki ga potrebuje mirovni delegat, prišlo tudi do izraza in da mu ne bodo spodkopana tla, na katerih mora stati, da doseže pri mirovnih pogajanjih to, čemur se v avstrijskem interesu ne more odreči. Mirovna konferenca odgodena do 29. t. m. (K.-B.) Dunaj, 19. januarja. Iz Bresta Litovskega poročajo dne 18. januarja: Razgovori komisije za ureditev političnih in teritorijalnih vprašanj so se danes dopoldne in popoldne nadaljevali. Glede vprašanja po- je pa sicer, da je Rusija v sedanjem stanju i vratka beguncev, o katerem se je govorilo že — ko se v njeni sredini porajajo zopet z vsa- j v zadnji seji, je izjavil državni tajnik dr. v. kini dnevom nove revolucije — za vsako na- Kuhlmann, da so centralne države v princi-daljevanje vojne nezmožna. „Boljševiki", ki i pu zadovoljne, da se te osebe vrnejo ter da toliko besedičili o socijalistični pravično- j se praktična izvedba tega repatriranja naj- so sti in ednakosti, delujejo proti drugače mis- j bolje prenese na ono komisijo, ki se bavi z lečim geslo nasilnostjo, kakor svoječasna I izmeno civilnih vjetnikov. Na vprašanje von vlada carja-batjuške. Načelo je torej postran- } Kiihlmanna, ali bo ruski vladi mogoče, podati ska stvar, — glavno je pri teh ljudeh moč! Vendar pa je upati, da se položaj ugodno spremeni. Uradna poročila pravijo, da stojimo neposredno pred sklepom miru z Ukrajinci, ki so eden najpomembnejših narodov na Ruskem. „Boljševiki" pa se morajo sami z nasiljem in med prelivanjem krvi braniti zoper lastne sodržavljane. Kdaj bode konec tej tragediji na Ruskem ? Notranji minister grof Toggenburg o mirovnih pogajanjih. Dunaj, 19. januarja. Proračunski odsek se je tudi danes predvsem bavil z mirovnim vprašanjem. onim, ki pridejo v poštev, dokazilne listine, da so pred begom živeli v onih pokrajinah, je odgovoril Trockij, da so ti begunci in eva-kuiranci zbrani v Rusiji v skupinah po deželah in da je dana njih civilnim organom brez dvoma možnost, podati ta dokaz. Ker je bila ta točka s tem zadovoljivo rešena, je prišla komisija na razgovor o vprašanju, kako naj se vrši glasovanje o državni prihodnosti onih zasedenih pokrajin, katerim priznava Rusija pravico samoodločbe. Z nemške strani se je opozarjalo, da od ruske delegacije za to predlagani referendum ne odgovarja duševnemu razvoju prebivalstva teh pokrajin in da bi bilo pravilneje, dopolniti in razširiti v onih teritorijih obstoječe korpora-cije zastopnikov z volitvami na široki podlagi, da bi jih bilo mogoče resnično smatrati za zastopstvo vsega prebivalstva. Temu nasproti je pripomnil Trockij, da ruska delegacija ni istega mnenja o kulturnem nivoju v pošte v prihajajočega prebivalstva in da vzdržava svoj predlog, da naj referendum odloča o bodočnosti teh dežel. V odgovoru na to je von Kuhlmann iz-nova opozoril na stremljenje centralnih držav, dati širokim slojem prebivalstva teh pokrajin vedno večji vpliv na politiko. Ono, kar se mora brezpogojno vzdržati, je red v času prehoda; kar se mora preprečiti je razširjenje revolucije na te pokrajine, ki so itak že dosti trpele vsled vojne. Nadaljno razmotrivanje tega vprašanja se je nato odložilo ter je prišla komisija v razgovor o obsegu onih pokrajin, ki jih je šele v poznejšem času izprazniti, ker jim je pridržana odločitev o njih državni bodočnosti. Na poziv predsednika je nato predložil general Hoffinann karto, ki obsega podrobnosti za pokrajino med Vzhodnim morjem in Brestom Litovskim. Na pripombo, da južno od Bresto-Litovskega ležeči teritoriji na tej karti niso upoštevani, ker se glede njih vrše pogajanja z ukrajinsko delegacijo, se je čutil g. Trockij primoranega, podati to-le proti-izjavo : „Kakor sem že dvakrat pripomnil, in sicer povodom priznanja ukrajinske delegacije, proces samoodločbe Ukrajine še ni dospel tako daleč, da bi se smelo smatrati za rešeno vprašanje meje med nami in novo republiko. 2e takrat sem opozoril, da to ne bo imelo za posledico nikakršnih težkoč za pogajanja, ker po naših principih določa meje volja širokih mas prebivalstva, ki so na tem iuteresirane in v vsakem posamnem slučaju bi bilo treba sporazuma med nami in ukrajinsko delegacijo. To se nanaša naravno tudi v polnem obsegu na pokrajino južno od Bresta-Litovskega." V zvezi s tem je spravil predsednik avstrijske delegacije na razgovor tema o pokrajinah zasedenih od avstro-ogrskih čet ter je zaprosil predsednika ruske delegacije za pojasnilo, ali naj se tozadevna pogajanja vrše s petersburško vlado, ali pa', kakor to veli ukrajinska delegacija, samo z ukrajinsko delegacijo. Tudi na to je odgovoril g. Trockij, da ukrajinski delegaciji enostranskega in samostojnega obravnavanja tega vprašanja ne more priznati, nakar si je grof Czernin pri-držal razgovor o tem vprašanju do časa, ko se bo razjasnilo vprašanje o meji med rusko in ukrajinsko delegacijo, kar je pričakovati v najkrajšem času. Tekom dopoldanskega razgovora je zaprosil državni tajnik v. Kuhlmann za pojasnilo o razmerah v Kavkaziji napram peters-burški vladi. Nato je podal g. Trockij to-le pojasnilo : „Kavkavška armada stoji v polnem obsegu pod poveljništvom predstojnikov, ki so vdani sovjetu ljudskih komisai-jev. To se mi je pred kratkim, nekako pred dvema tednoma na splošnem kongresu delegatov fronte v Kavkaziji potrdilo.4' Na nadaljnje vprašanje g. v. Kuhlmanna, ali se bo vlada ljudskih komisarjev bavila z zadevo Alandskih otokov ali pa je za mednarodno obravnavanje tega vprašanja pristojna finska republika, je podal g. Tiockij to-le izjavo : „Izvršena proklamacija državne neodvisnosti dosedaj ni povzročila nobene izpre-membe v vprašanju Alandskih otokov." Izjavo o meri tu tega vprašanja si je g. Trockij pridržal. Koncem popoldanske seje je izjavil g. Trockij, da je iz notranje-političnih vzrokov prisiljen odpotovati za en teden v Peters-burg. Ker je komisija v svojih razpravah glede predmetov, o katerih se morajo vršiti pogajanja, dospela do detajlov, predlaga, da naj se posvetovanja te komisije odgode do 29. januarja. Z njegovim odpotovanjem preide vodstvo ruske delegacije na g. Joffa. Cen- tralne države so to izjavo vzele na znanje ter izrazile upanje, da se bo po povratku g. Trockega dosegel popolen sporazum. Pred mirom z Ukrajino. K.-B. Dunaj, 20. januarja. Iz Bresta-Litovskega poročajo : Delegacije Avstro-Ogr-ske, Nemčije in Ukrajine so sklenile ob koncu dosedanjih pogajanj izdati tole izjavo : Dosedanja pogajanja, ki so se vršila na eni strani med delegati centralnih držav in na drugi strani z delegati ukrajinske ljudske republike, so imela tak uspeh, da je upravičeno upanje, da bo prišlo glede temeljev mirovne pogodbe, ki naj se sklene, do sporazuma. Z določitvijo bistvenih temeljev mirovne pogodbe so dospela pogajanja do točke, ki nalaga delegacijam dolžnost, stopiti z domačimi odgovornimi mesti v stik. Del pooblaščenih zastopnikov smatra za potrebno, da osebno poroča tem mestom o poteku pogajanj in da dobi od' njih privoljenje k temu, kar se je sklenilo. Vse delegacije so si edine v tem, da naj bo vsled tega potrebno prekinjenje pogajanj tako kratko, kakor le mogoče. Zato so se sporazumeli, da se takoj, ko bodo razgovori v domovini končani, zopet sestanejo v Brestu-Litovskem. — Zastopniki Ukrajine so odšli še danes ponoči v Kijev, da poročajo svoji vladi. Nemški državni tajnik dr. v. Kuhlmann odpotuje iz istega vzroka danes v Berlin. Negotovo je še, ali bo mogel zunanji minister grof Czernin z ozirom na svojo bolezen odpotovati na'Dunaj. Naša slika predočuje ruski izvoz pred vojno. Ker ima Rusija velikanske plošče rodovitne zemlje, izvaža seveda največ živil. Tudi surovine in napol izdelano blago igra pri ruskemu izvozu veliko vlogo. Ker pa je Russlands ßusfohr vordem Kriege. über die europäische Grenze und uöer mitte! Finnland rabnkaie | 807Mutet ^ für j mtllMel /?oft stoffe u Halbfabrikate ' für550MiHMe± Tiere für 33 m 'Hübet ruska industrija še mnogo za zapadno-evro-pejsko zaostala, zamore izvažati le prav malo gotovih fabrikatov. Po sklenjenem miru se bode vse to seveda jako spremenilo, ker bode Rusija v gospodarskem oziru gotovo močno napredovala. Ne pustite se prisiliti v protiavstrijske sklepe! Štajerski in koroški kmetje, obrtniki ter delavci! Z neskončnim nasiljem in z izrabo katoliške vere pričela se je na povelje mariborskega dr. Antona Korošec gonja za „jugoslovansko državo." Ta hujskanja je v zmislu cesarskih postav veleizdajalska; kajti ona se obrača proti sestavu in obstoju avstrijske naše domovine. Seveda trpi naša oblast to gonjo v neki ravno pri naš običajni zaspanosti. Ali vkljub temu je „jugoslovansko" stremljenje veleizdajalsko ter protiavstrijsko. Kajti naperjeno je proti enotni veliki Avstriji. Za razumne ljudi je to že davno zname pozi in razumljivo. Zato tudi „jugoslovanski" lidvisna skači glede te zadeve nočejo čakatii Star konec vojne, ko bi se naši zmagoviti ivstrije i strijski vojaki vrnili v domovino, da si ¿ajti vt dijo po besedah cesarja Karla „s a tode to svoj do m." Ti „jugoslovanski" hujgkeh podj hočejo zdaj, ko prelivajo naši vojaki biihkomis razlike narodnosti v strelskih jarkih svoj 1 o b toplo kri za Avstrijo, — ustanoviti skleljani c no „državo" s k r a 1 j e m o r i 1 s k i ejo, to S r b i, torej z neposrednimi povzročitelji siajti ti tovne vojne. Njih želja je, da binašijunaio obse avstrijski vojaki prišli po sklenjenem miladki ne več v avstrijsko domovi niraje jt m a r v e č v „j u g o s 1 o v a n s k o" drža vroti A Kajti teh vojakov, ki so se v vojni inno(£oda jc priučili, ki so izpoznali vso zahrbtnost pro Dell avstrijskih špijonov in veleizdajalcev, se trija je goslovanski" agitatorji bojijo .... Zato it........ širjajo ti hujskači srbske ideje sije nazore zdaj med vbogimi ženskami i otroemi, ki vendar ničesar o javnem živ];,........ nju ne razumejo in ki poslušajo verno o bij be ter laži dostikrat vero izrabljaj č i h gospodov. G. 1 Ni čuda, da je vsa Spodnja Štajerska \ velik Koroška v velikanskem razburjenju. Vse osebne na povelje mariborskega kaplana ! Cerkv(iiasn0 in posvetna oblast vsega tega ne vidijo ! >0 je s ljudstvo je tako, kakor se vzgoji; ljudstvo, s'voje otrok, posebno ako so možje v vojni. Tiip0dnje gospodje, ki nimajo vsled pomanjkljive Prozovil stave napram domovini izvrševati nobeno je dolžnosti, so danes pravi vladarji na kater našim ljudstvom. Zato ni čuda, ako^nem izrablja sveto katoliško vero 3i0h n „jugoslovanske" namene. Ljudst^ „dei je izdano in prodano „jugoslovanski hujskarijL ki j« To ne gre tako naprej ! Mi imamo ve> g0to no več navdušenja za avstrijsko d^ah h m o v i n o. Mi se ne bojimo nobene hujsk^m§ki) rije, pa čeprav bi se poslalo proti nam %)gel vadne m o r i 1 c e, kakor se nam to obliu^ga K lja v fanatičnih nepodpisanih pismih, sesta^kaza: i j enih v zmislu srbske politike. Mi se vse&nlpar tega ne bojimo in do zadnjega vzdih lja. j a baja0 , demo klicali : Živela naša A v stri j ajteto" Ali ljudstvu povemo zopet in zop^voije resnico: lina \ „Jugoslovansko" hujskanje je protiavstrijskhdi v Kajti razdrobiti, razrušiti in raztrgati bos Kor« našo Avstrijo. Uresničiti hoče novo „državoli o b ki bi Avstrijo odrezala od morja. Danes sj^o bi morda še klanja pred habsburško krono, kvariš tri jo bode izdalo in prodalo. >rniga „Jugoslovanska" hujskarija je veleizdaja»red s ska. To je zapisano v cesarski postavi^kaza Kdor to postavo pozna, mora vedeti, da im^šec mo prav. Proti temu dejstvu ne pomaga m Ms beno zavijanje in politično sofiranje. K doLrsto je proti Avstriji, ne more biti zjk ; ii habsbifršk o družino. Kdor hoče iužek kosov Avstrije uresničiti novo „jugoslovanskor. Kc državo, ta hoče tudi prestol Habsburžanohem prestoi presvitiega našega cesarja Karla, uns t r i čiti in razbiti. To je jasno, kakor beli dan3§ca . Jugoslovanska „majska deklaracija" je Ijene konečni kamen v dolgoletni protiavstrijski goni slar Tega ne more danes nikdo vtajiti! Zap[onfisc ljani, zaradi veleizdaje v ječo vrženi ljubi}aiierah ski šolarji iz leta 1914. in med vojno ob*0lgo jeni veleizdajalci, dezerterji, špijoni itd. so ^i i7A naravni produkti te gonje. Vzgoja i dom? Belgrada je to nesrečo p o v z r nde. čila! In tej zločinski, morilski vzgoji sjka 1 mora enkrat konec napraviti. Protia\strijs^nih hujskači ne smejo triumfirati v naših avstrifrdnij skih deželah. dkrit Zato pa: v boj zoper protiavstrijsko, veleavija izdajalsko gonjo! Časi potrpežljivosti so min%ga i li! Časi nepoštene hujskarije se morajo podnos* nehati! jego' Kdor vas sili na podpisanje „jugoslovanskeneno deklaracije, ta vas sili v veleizdajo! Kajti $ kol vsi ste prisegli Avstriji in cesarju zvestobo .h ne Vi vsi ste zvesti svoji domovini . . . Ali t^ga : morali prelivatitoaši možje in očetje, bratji.iga in sinovi že nad tri leta svojo kri, ako bite, d „jugoslovanski" morilci v Serajevi ne usmrtilčitar avstrijskega prestolonaslednika ? To prelito la, kri ne more nikdo pozabiti! Avstrija jo n.alec ) zna nu h a t i ri )viti a si u „s a mjsk ki b i svo; ti sku s k i in iiji sv j unaš li m i v i n žavi mno it pro »j ato i i e sv e pozabiti, ker je od tega njena bodočnost dvisna . . . Starčki, možje, žene in mladina, ne izdajajte [Avstrije in ne podpisujte „jugoslovanske" izjave! ajti vkljub vsem hinavskim obljubam vas ode to enkrat kesalo! Vemo, da zbiranje h podpisov, ki se godi pod izrabo vere in alikomiselnosti ljudstva, ne bo de o d 1 o-ilo bodočnost Avstrije. Kar za-eljani otroci in nerazumne ženske podpisu-ejo, to ne bode nikdar vodilo za državo, ajti ti reveži bi podpisali tudi svojo smrt-o obsodbo, ako bi to zahteval ta ali oni ;ladki hujskač. Ali sramota za naše raje je, ako se izjavljajo vsaj navidezno roti Avstriji! In politična ter gospodarska koda je tudi! Delujmo torej za Avstrijo, kajti edino Avstrija je naša domovina! I........I ami lf življf d o bij« a j J Tedenski pregled. Štajerske vesti. i G. Ornig in dr. Korošec. Kakor znano, se »raka i|e velika večina občinskih predstojnikov na Vse «osebnem zborovanju v Ptuju izjavila edno-erkvenjgiasil0 ZOper „jugoslovansko" deklaracijo, jo ! AJp0 je seveda aranžerju „jugoslovanske" in Istvo j;T svojem bistvu p roti avstrijske gonje na ^«Spodnjem Štajerskem, kaplanu dru. Korošcu l ve poLrozo vi to v svoj čas blagoslo vlj eni nos zasmrdelo. nobenpato je napravil čudovito vprašanje na ministre, i i na L katerem je načelnika g. Orniga — ki o do-, ako stanem zborovanju občinskih predstojnikov ®r 0 sploh ni ničesar vedel — nesramno opsoval Ljudstv za „denuncijanta". Tako očitanje si g. Ornig Skariji. __ ki je za štajersko ljudstvo že deloval, ko no ve( jo gotovi politični kaplančki še po mestnih ' o d c i0iah hlače trgali in kot „betelštudenti" v hujska lemškili družinah obedovali — seveda ni am na n0gel pustiti dopasti. Gotovo bi bil g. Ornig obljub ;ega Korošca pred sodnijo pripeljal in mu sestav lokazal, daje tako obrekovanje podlost in vseg umparija. Ali ta mariborski Korošec* je slu-jaja bolajno „poslanec" in vživa vsled tega „imu-i.1 ahiteto", tako da mu je sleherna lumparija zopefcovoijena. Vsled tega je ostala g. Ornigu ■edina pot: objavil je v razfth listih (m. dr. rtrijskoftudi v „Štajercu") odprto pismo, v katerem ti hoč|e Korošca in njegove čedne tovariše imeno-ržavoatai obrekovalcein tatove časti, mes sl^ko bi imel ta dr. Korošec z vsemi svojimi n0> jufcovariši le iskrico 'poštenosti, moral bi g. (Orniga ednostavno pred c. k. sodnijo tožiti. $izdajaljpred sodniki ali pred porotniki bi se dalo os ta vi pokazati, kdo je lažnik ! Pa tega ta dr. Kola imalošec noče storiti. Svoj čas je poslanec iga nojg. Marckhl javno „jugoslovanskemu" dru. K d o JVerstovšeku očital, da je obrekovalec in laž-i t i z afcik ; in Verstovšek se je otresel kakor mokri loče izfužek in molčal. Zdaj je storil g. Ornig isto z ranskoTdr> Korošcem in tudi ta je vreden, da sedi v ržanovLnem klubu z Verstovšekom ... V" zadnji •la, unii s t r a ž i" skuša pač neki nerodni pisač Ko-i danL0šca oprati. Omenimo to polemiko le zaradi ' j& '^jnjeue smešnosti in prav klerikalne lažnjivosti. ;i gonji.R' članku „Straže" — ki je bil celo deloma Zape-fconfisciran, kar se nam pri današujih raz-ubljanjinerah skoraj čudno zdi — se besediči na > obsofeoigo jn široko o „gospodinu" (srbsko-hrvat-I. so lejski izraz, ki se je pri naših nasprotnikih že j a izfvdomačil!) Ornigu, ali na jedro zadeve se ne vz roLride. Dotični pisač se drega nekaj ob ured-igoji se|nika Linharta, govori o „nedolžno zasledo-rstrij8k|vanih Slovencih" (pri čemur misli pač na avstrij-Jgodnijsko obsojene veleizdajalce), se jezi nad idkritim patrijotizmom g. Orniga in zavija, avija ter zavija . . . Kaj pa je treba vsega ega besedičenja? Stvar je vendar povsem pojednostavna! Dr. Korošec in ostali podpisani njegovi tovariši so imeli predrznost, da so fanskelimenovali g. Orniga „de nuncij a nt a." Ker so ajti vik0 kot poslanci v državni zbornici storili, se istobo ijih ne more tožiti. G. Ornig pa jih je vsled Ali bijtega imenoval obrekovalce in lažnike. G. Or-bratje|niga se lahko toži . . . Zakaj torej ne to-ako bižite, dr. Tone Korošec ? Ako ne dokaže svoje ismrtilijočitanje o „denuncijantstvu", potem je rav-prelitono lagal in obrekoval! In lažnik ter obreko-jo ne valeč menda ne bode vodja „jugoslovanske" države . . . Tako in prav nič drugače stoji zadeva ! In čez to dejstvo ne pomaga nobeno zavijanje. Občinski svet v Celju je imel dne 18. t. m. sejo, na kateri je sklenil tudi ojstro rezo-lucijo zoper „jugoslovansko" hujskarijo. V re-zoluciji čitamo : „Občinski odbor autonomne-ga mesta Celja opozarja nujno visoko vlado, da naj nastopi z vso odločnostjo zoper z brezprimernim pritiskom izvršeni agitaciji za v jugoslovanski deklaraciji od 30. maja 1917 izražena stremljenja. Ta stremljenja ne ogrožajo samo trdni državni sestav monarhije, in edinost ljubljene naše domovine, marveč nameravajo tudi Avstrijo odrezati od Jadranskega morja ter od v orijent vodečih trgovskih potov." — Tako je! „Jugoslovanska" hujskanja nima nobenega druzega cilja, nego razbiti avstrijsko in štajersko domovino. Kdor podpiše to od vseslovanskih hujskače v razširjeno izjavo, ta podpira pogin Avstrije ! Iz Ptujske gore se nam poroča: Dalje časa smo imeli tukaj politični mir in bilo je to gotovo vsem v korist. Kajti od političnega boja vsi skupaj nismo ničesar imeli. Zdaj pa se je pričela zopec nevarna politična hujskanja. Naš j ako mladi kaplan Vinko je pričel namreč nabirati podpise za „jugoslovansko" državo. Da pri temu seveda vse mogoče ob-Ijubuje, je znana stvar. Mnogo je tudi ljudi, ki mu sedejo na Jim in se podpisujejo kakor pri ljudskemu štetju. Ti ljudje pač ne vedo, zakaj se gre. Gre se ednostavno za raztrganje Štajerske in Avstrije! Tako stoji stvar in preko temu dejstvu ne pomaga nobeno zavijanje. In mi odrašeni ljudje, mi pošteni avstrijski kmetje, ki smo vedno cesarju zvesto služili, naj bi se dali od fantka Vinkota v take stvari zapeljavati? Ta kaplan Vinko, ki je prišel komaj iz črne šole, ki o svetu še prav ničesar ne ve, razven kar si je na šolski klopi priučil, — ta mladenič torej naj pomisli, da je uslužben in plačan za izvrševanje duhovniških poslov, ne pa za politično, v svojem bistvu protiavstrij-sko hujskarijo. Političnih črnih petelinčkov smo že mnogo videli in — ozdravili. Tudi Vinkota bodemo kmetje iz Ptujske gore ozdravili . . . Iz Polenšaka nam pišejo : Tukaj se klati neki 16 letni deček od hiše do hiše in podpisuje imena za „jugoslovansko" državo. Ljudje seveda podpisujejo sebe in svoje otroke, celo nedolžne dojenčke. Kajti dotična pola je prav zvito sestavljena. Zgoraj se Čita nekaj o miru, spodaj pa nekaj o cesarju Kariu. Nevedni ljudje torej mislijo, da se gre tukaj zii uresničenje miru in da se nabira podpise po naročilu cesarja samega. T o j e podlo izrabljanje imena ljubljenega cesarja Karla. Cesar Kari je sam in po svojemu ministru izjavil, da hoče obdržati n e r a z r u š 1 j i v o Avstrijo. In zdaj stavijo gotovi duhovniški in posvetni politiki njegovo prezvišeno ime na polo, na kateri se vendar zahteva razdrobitev Avstrije. To je pač žalostno in sramotno ! Kmetje, ne udajmo se tej „jugoslovanski" hujskanji! Ostanimo cesarju in Avstriji zvesti! Iz Sv. Trojice v Halozah nam poročajo: Tukajšni, iz gotovih vzrokov precej znani g. Potrč je šel zdaj nakrat med „jugoslovanske" agitatorje in nabira podpise za „jugoslovansko" državo. Pomagajo mu seveda ednakovredni bratci po Halozah. Ti agitatorji razširjajo n. p. nesramno laž, da se tam ne bode več rekviriralo, kjer se podpiše za „jugoslovansko" državo. Neki „duhovnik" je celo nabiral podpise za „jugoslo-vanstvo", ko je šel bolnika obhajat. Tako žalostne pojave opazujemo povsod. Mi Haložani smo bili in ostanemo zvesti cesarju in Avstriji. Mi se ne pustimo zapeljavati v take politične neumnosti, ki nam zamorejo le škodovati. Prosimo torej g. Potrča, patra Pij a in ostale „Jugoslovane", da nas naj pustijo pri miru s svojimi sleparskimi polarni, kajti drugače bi znala tudi poštena haložanska kri zavreti! Iz okolice Poličan smo sprejeli sledeči dopis : Tu pri nas so pričeli klerikalci nabirati podpise za „jugoslovansko" držav«). Seveda delajo to z navadno hujskarijo in na podlagi vseh mogočih laži. Kakor povsod, tako tudi v naših krajih ! Ljudje seveda podpisujejo, ker ne vedo, zakaj se gre. Enkrat bodejo britko obžalovali svojo nevednost in otroško lahkomiselnost. Med nabiralkami podpisov se nahajati zlasti Gorica nova ličerka Veronika Š v a g o n iz Modrač ter Mica T ur i n iz Hrastovca. O obeh bodemo svoj čas izprego-vorili par resničnih besed, ki jima seveda ne bodo posebno všeč. Žalostno je le, da se pustijo tudi odrašeni možje od takih „jugoslovanskih" žensk za nos voditi. V Hajdini pri Ptuju se pričenja tudi — kakor se nam od raznih strani poroča — podpise za jugoslovansko deklaracijo" nabirati. Ta stvar je prav zanimiva. Za danes še zamolčimo glavne agitatorje, ali ako bode treba, povedali bodemo svoje mnenje prav odkrito in tudi brezobzirno- Sicer pa nekaj že danes : na zborovanju občinskih predstojnikov ptujskega okraja je bil navzoč tudi g. Grahar, občinski predstojnik hajdinski. Vkljub vprašanju se ni oglasil k besedi, da bi govoril za jugoslovansko deklaracijo". Istotako je g. Grahar glasoval za našo izjavo, ki zahteva nerazrušljivo Avstrijo. Seveda te izjave ni podpisal, ker je z nekaterimi drugimi občinskimi predstojniki preje odšel. Ali njegovi tovariši so prišli nazaj in so izjavo vkljub temu podpisali. G. Grahar pa menda ni imel časa, da bi prišel nazaj in tudi s podpisom svoje glasovanje potrdil. Pa to nič ne stori, kajti beseda itak zadostuje in ni treba podpisa. Umrl je nadučitelj na okoliški šoli v Slov. Bistrici gospod Franc K o 11 e t n i g. Pokojnik je bil učitelj v pravem zmislu besede, mož iz ljudstva in za ljudstvo, poštenjak ter naprednjak. V Slov. Bistrici je deloval več kot 28 let in vse prebivalstvo ima zanj le hvaležni spomin. N. p. v m.! Koroške vesti. Tudi na Koroškem se je pričela „jugoslovanska" hujskarija z vso zistematično brezobzirnostjo širiti. Koroško ljudstvo kar strmi, Var einem Zsitungskiosk inBrest-Litonsk. tis Unf-psha.ndierbeim Lesen derneusten deufschenNacbrichfert Kakor znano, se vršijo v Brest-Litovskem mirovna pogajanja med nami in našimi zavezniki na eni strani, ter ruskimi boljševiki na drugi strani. Naša slika kaže prizor iz Brest-Litov-skega. Ruski delegatje čitajo ravno pred nekim časniškim kioskom najnovejša nemška poročila. „ Zahtevajte „Štajerca." da si gotovi ljudje upajo, javno in očitno uganjati p r o t i a v s t r i j s k o hu i s kar i jo, ko je vendar koroška dežela s svojimi junaškimi sinovi v tej vojni dovolj krvi za Avstrijo prelila. Korošci niso bili nikdar domovini nezvesti, razven par privandranih panslavistov, ki so že v mirnem času delovali, za srbofilske in rusofiiske cilje ter so se deloma pozneje tudi v ječi za svoje grehe pokorili. Koroško ljudstvo nemške in slovenske narodnosti pa je bilo vedno poštenega avstrijskega mišljenja ter je napram domovini in cesarju na vzorni način izvrševalo svojo sveto dolžnost. Zato tudi koroško ljudstvo sedaj noče in ne mara „jugoslovanske" hujskarije. Noče se združiti z ljudmi onkraj Karavank, ki so itak že dovolj nesreče na Koroško prinesli; še manj pa bi se Korošci združili s kraljemorilskimi Srbi ter njih prijatelji. Zato ni čuda, da dobivamo iz vseh krajev koroške zemlje, kjer se govori slovensko, ogorčena pisma zaradi „jugoslovanske" sleparske agitacije. Žal, da nimamo prostora, da bi vsa ta pisma zamogli objaviti. Naš list je ra^no še vedno premajhen. Ali zagotovimo pa le vsem svojim prijateljem na Koroškem, da se bodemo i zanaprej vedno držali avstrijskega načela. Prekrasna koroška dežela ne sme biti nikdar raztrgana. Italijan jo v tej vojni ni mogel raztrgati in razbiti, — „jugoslovanski" hujskači pa tega istotako ne bodejo izvršili! , Razno. Kuga na Kitajskem. Iz Londona poročajo, da se je kuga na Kitajskem tekom 6 tednov razširila 300 milj daleč in dosegla je železnico iz Pekinga v Hanaku. Goved vprežna živina v Berlinu. Doslej 7 vojakov in podčastnik, 13 je lahko ranjenih. Smrtna obsodba. Na Dunaju je bila zidarjeva žena Marija Nutil obsojena na smrt na vislicah, ker je umorila Viljemino Sikoro, njena hči Josipina radi soudeležbe na umoru v ječo 8 mesecev, katero s preiskovalnim zaporom, v decembru 191G. pa je Umor že prestala se je izvršil i Zadnji telegrami, j '...........................................................: Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 23. januarja. Uradno se danes razglaša: Na obeh straneh B r e n t e je bilo artiljerijsko delovanje živahnejše nego v zadnjih dneh. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 23. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Skoraj na vsej ilandrijski fronti je bil popoldne ognjeni boj povišan. Tudi južno od S c ar p e se je bojevno delovanje zopet oživelo. Pri St. Quentinu se je pri uspešnemu izvršenju mnogoštevilnih poizvedb vjete napravilo. — Armada nemškega prestolonaslednika. Severno od S o u a i n a in severno-vzhodno od Avocourta sledili so močni ognjeni pripravi francoski sunki. V ljutih bližinskih bojih bil je sovražnik zavrnjen. Lastni infante-rijski oddelki vdrli so vzhodno od M a 1 o n-c o u r t a v sovražne jarke in so se vrnili z vje-timi. Med B e a u m o n t o m in O r n e s o m je bilo prepovedano porabljati goved za vpre- j se je artiljerijsko delovanje zvečer povečalo žno živino v Berlinu in tudi goniti živino i T t a 1 i i a n s k o boiišče. Na obeh po ulicah iz prometnotehničnih vzrokov. Sedaj pa je to dovoljeno. Glede vprege treba šte-diti.s konjsko močjo. Samomor dveh sester radi zabranjenega kinematografa. V Neuktfllnu sta izvršili sestri Schmitz samomor, ker so jima stariši zabra-nili obiskovati kinematograf, v katerega sta silili vsak dan. Sestri, stari 16 in 17 let, sta se zaprli v kuhinjo in jutro so ju našli mrtvi. Italij ansko boj išč e. straneh Brente artiljerijski boj. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Podmorski čolni v Srednjem morju. W.-B. Berlin, 23. januarja. Naši podmorski čolni v Srednjem morju so delovali odprli plin. Drugo \ pred kratkim s posebno dobrim uspehom proti ! transportnemu prometu v Italijo in Orijent. Argentinska pšenica za Italijo. Iz Buones ! 7 parnikov in 2. ladji na jadre z okroglo Airesa poročajo, da je predsednik predložil j 27.000 prostornimi tonami padli so njih na-kongresu dogovor, sklenjen z odposlanci padom kot žrtev. Francije in Anglije, kateremu seje pridružila j Proti „jugoslovanski" hujskariji. V državni zbornici so vložili poslanci . M a r c k h 1, D o b e r n i g, grof B a r b o in j tovariši na vlado ojstro vprašanje zoper „ju-| goslovansko" hujskarijo. Dokazali so na pod-! lagi dokumentov in člankov prvaškega časo tudi Italija. Francija in Anglija sta obvezani do 1. novembra 1918 nakupiti dvfc in pol milijona ton pšenice in drugega žita. Vprašanje je le, če bodejo junaški podmorski čolni dovolili uvoz te pšenice ! Letoči gasilci, v San Diegu v Kaliforniji so ustanovili prvo leteče gasilno društvo. Z mestnimi sredstvi so napravili posebno gasilno letalo, konstruirano v gasilne namene. Stroj ima motor 6 cilindrov s 110 konjskimi močmi. To je hidroplan, na katerem je prostora za 2 moža in večjo množino kemičnih gasilnih sredstev. Letalski vajenec ponesrečil. Iz Dunaja poročajo, da je v nedeljo letalski vajenec Ernest Franz blizu Kagranske cerkve padel s svojim letalom na tla in se ubil. Velika tovarna vžigalic zgorela. Iz Stock-holma poročajo, da^ je zgorela največja tovarna vžigalic na Švedskem v Joenkoepingu. Škode je več milijonov. Na tisoče delavcev je brez dela. Armada ne potrebuje več cerkvenih zvonov. Ogrski listi poročajo, da ima armada dovolj kovinskih zalog in da nadaljna rekvizicija zvonov in delov cerkvenih zgradb za sedaj ni potrebna. Prepoved prodaje alkoholnih pijač za čas demobilizacije. V Budimpešti misli deželna liga protialkoholnih zvez že na demobilizacijo in je sklenila naprositi vlado, da zabrani za čas demobilizacije točenje alkoholnih pijač. Eksplozija ročne granate pri predavanju. V Olomucu je neki podčastnik v tamkajšnji vojašnici raziagal ravnanje z ročno granato. Granata pa je eksplodirala in ostalo je mrtvih . vnajo po izjavili odločno zoper protiavstrljsko ae,terih že it* racijo „Jugoslovanov". Istotako velika i Dobivs r o vanj a „Štajerčeve" stranke, nadalje mr.^11^^3 ,G kmetskih občin in pretežna večina sl°ven,ai^jjveapoSc občinskih predstojnikov ptujskega okn m0g0(*e> c Proti temu dejstvu se navaja od nasprotni: slame po strani podpise dojenčkov in deklet, starfeimi v | in od farovžev odvisnih ljudi, ki se jih je'dnih strug sleparski način izvabilo. Vsakdo vidi iz t^hSeVresie da je resnica na naši strani. Ljudstvo tylna na(tor Avstrijo, mogočno, nerazrušljivo Avstrijo! Določ: »spodarski .......................................................cestniki pc | Delavski štrajki končani,^!2! i......................................................-75 kg, 25C V zadnjih dneh so se vršili po velfc^g mestih in industrijskih centrih Avstrije ogi^ ^)% ze|( ni delavski štrajki Neposredni vzrok teh % drobno kov je bilo skrajšanje mokine kvote. V ie 70 kg i stvu pa so bili štrajki le demonstracija Številke jalističnih delavcev, na kateri se je zahte^ ^v^sok lo splošni mir. S to zahtevo se strinja 'svoječasnc veda vso ljudstvo in ne samo v naši mo&ršijo polit hiji, marveč tudi v drugih, celo v nevtraisebnega « državah. Ali naši sovražniki se vkljub na?ož,nG resnim ponudbam doslej niso pustili dovi^^.^ ^ do tega, da je splošni mir obenem spk%jcm ¡n p človeška potreba. In tako se moramo pranjšanje d ljeno od naših strupenih sovražnikov.stotkov. obrambi naprej borili. ........... Kar se štrajkov samih tiče, vršili so);-povsem mirno in resno, skoraj brez izgred . In to je bilo dobro. Vlada je pričela tudi koj pogajati se z voditelji delavcev. Izj»Ldec "u je nanovo in slovesno, da je prej kot slfejr. stališču poštenega, častnega miru. To 2'g ■ šče je vedno zagovarjala in skupno z vlaTJ J ' mi Nemčije ter ostalih naših zaveznikov • "■ ' ' ■ f glašala. Obenem je vlada tudi dala delavst Znana i. ° , . , «-t t. t- • •• 1 naznanja, nekaj koncesij. Voditelji organizacij so vaj ceni na n tega priporočali delavstvu, da naj zopet j(a\°v lom prične. ■ Po našem mnenju je želja delavstva-miru gotovo opravičena. Morda bi se dale t štrajki tudi kaj doseči, to pa le tedaj, ako Z ozi se štrajkalo v vseh vojujočih se državroki sme zlasti tudi na Angleškem, Francoskem in ti. Odšle lijanskem. Ali iaternacijonalni socijalizemf imel te moči, da bi tudi v sovražnih drždfl povzročil počivanje dela municijskili fabf Zato so izgledali štrajki v Avstriji prav i nostransko in nesimpatično. Angleški in fr. coski socijalisti so danes ravno tako šovi stični vojni hujskači, kakor njih meščan tovariši. Pri nas pa se pridiguje mir. Sporazuma doslej naši sovražniki u ^^ hoteli skleniti, ker imajo še vedno blaj.^.^ prepričanje, da bodejo nas in naše zavez|tem list premagali, našo državo razkosali in rad_— bili. Mi torej ne moremo meča proč vrt gg^ dokler so nasprotniki do zob oboroženi. Pi Cela Pol s V* 8ti V« Stl Vi« St st st Vsled V» '/64 pisja, da je ta hujskarija — v katere sredini stoji dr. Anton Korošec in njegov zaščitnik minister dr. Ž o 1 g e r — v svojem bistvu protiavstrijska in veleizdajalska. Radovedni smo na odgovor vlade! Mesto Ptuj proti „jugoslovanski" deklaraciji. Ptuj, 23. januarja. Danes je imel občinski svet ptujski javno sejo, na kateri je m. dr. sprejel ednoglasno ojstro rezolucijo zoper „jugoslovansko" deklaracijo od 30. maja 1917, katero smatra kot veliko nevarnost za Avstrijo. Ta deklaracija hoče Avstro-Ogrsko od Jadranskega moija odrezati, hoče postaviti zadnji kamen v obkoljenju osrednjih sil in hoče razbiti štajersko kronovino. Mesto Ptuj noče biti žrtev te protiavstrijske politike. Občinski zastop je obenem ojstro protestiral zoper nezaslišano gonjo, s katero se na deželi nabira med nevednim ljudstvom podpise za „jugoslovanstvo." Mesto je napram tej hujskariji popolnoma brez varstva in zato odklanja tudi odgovornost za vse posledice. Konečno je zahteval občinski zastop ptujski z vso odločnostjo, da naj državni poslanci brezobzirno v dvanajsti uri izvršijo svojo dolžnost napram državi in ljudstvu. Doslej so se skoraj vsa mesta in vsi pomembnejši trgi na Spodnjem Štajerskem temu dejstvu pač ne pomaga nobena stav uo naju novo 1 f......................................................$rah je j Gospodarske stvari. ....................... ..........................."""iolniti, V križu hromi konji. Ta nenadoma nas,0PDram i; ča bolezen, ki se imenuje tudi mrtvoud v križu,H scalni vetrovi, hemoglobinemija, se pokaže v ohrbenih s ljenju zadnjega dela z istočasnim izločevanjem kri drUge barvne scalnice. Bolezen napada najrajše konje tž_________ pasme v starosti od 4 do 8 let, in sicer navadno ^^^mam ko časa po vpregi, če so stali nekaj dni brez gib; hQČ pri močni klaji v toplem, neprezračenem hlevu. Ve- . . tudi tozadevno niso izključene izjeme. Kot prilični vS J je označiti hipno hudo prehlajenje, ki nastopa v mr. vetrovnih in ojstrih zimskih dneh. To se kaže m način, da pričnejo konji, ki so sicer delu vajeni, zaj neugodnega vremena, zaradi praznika ali iz kakih i gih vzrokov nekaj dni v hlevu stali, kmalu potemi so zapustili hlev, okorno in nesigurno hoditi, da seil nejo potiti, tresti in težko dihati in da nazadnje pač, z zadnjim delom in se zgrudijo. Bolezen poteče prt neugodno; 50 do 70 odstotkov obolelih živali je | trati za izgubljene. Prednapoved je tem neugodr čim intenzivnejše nastopi ohromelost in čim intenr- nejše je barvana scalnica s primesjo krvnega baiv * Glavna stvar glede te bolezui je tedaj preubranitev.flMfl sigurneje se ubrani bolezen s tem, da se konji Vr I dan gibljejo ter omeji krmljenje zrnja. Z ozirom ni JL ULJ naj se konji tudi ob brezdelnih dnevih in ob slal-vremenu vsaj za kratek čas gibljejo in pri tem manj datno krmijo. Tudi snaga in izdatno zračenje hlevi važno. Posestniki konj se posebno opozarjajo, da ko de! ilika z je mn> ilovens okr sprotni , starč! jih je li iz tej »tvo hi rstrij o ! :ani. po velil ije ogr teh št e. V icija s i zalite strinja ,ši mo aevtral |ub na li do v a splo amo p ;nikov, ivnajo po leh navodilih, da preprečijo izgubo konj, iterih že itak skoro na vseh delih dežele primanjkuje. Dobivanje stelje. Popolnoma nenavadna suša tošnjega leta je povzročila zelo občutno pomanjkanje aje. Da se po možnosti olajšajo za živinorejo zelo odljive posledice, je potrebno, da se nadomesti, kjer mogoče, slama z drugo steljo, da se morejo množi-slame porabiti za klajo. Kot taka stelja pride med igimi v poštev tudi trstje, ki raste ob ribnikih in dnih strugah, ter enake vodne rastline, dalje stelja, se dobi pri poljedelstvu kakor izkopano strnišče, h. vresje, pirnica (v kolikor zadnja ni porabna za vina nadomestila) in enako. Določitev najvišje izmere semenja. Deželni spotlarski urad poroča : Ne glede na zasego smejo estniki poljedelskih obratov porabiti za setev za hek-obdelane površine semenja: Ozimne pšenice 150 kg kg, 250 kg), jare pšenice 150 kg (200 kg, 250 pire 220 kg (260, 300 kg), ozimne rži 150 kg Jo kg, 250 kg), jare rži 140 kg (180 kg, 250 kg), ^imnega ječmena 120 kg (160 kg, 200 kg), jarega jčmena 140 kg (190 kg, 240 kg), ovsa 120 kg (200 kg), zelene koruze za-klajo 200 kg (250* kg, 300 ), drobno zrnate jare koruze 50 kg (60 kg, 70 kg), e 70 kg (90 kg, 120 kg), prosa 15 kg (20 kg, 25 ;). Številke se nanašajo na spodnje lege do 500 me-y morske višine, v oklepajih na srednje od 500 do m visoke in višje lege. Izmera semenja sočivja se svoječasno že javila. Uvrstitev v semenske razrede ršijo politične okrajne oblasti, ki so pooblaščene v ebnega ozira vrednih primerih zvišati semenske ožine do največ 30 odstotkov. Na drugi strani se Te odrediti, ako se dobi izvirno seme oziroma ako odkaže priznano semensko blago ter ako se seje s »jem in pod posebno ugodnimi pogoji za obdelovanje anjšanje določene najvišje množine semenja do 15 Istotkov. 'šili so I izgredJ ia tudi t[ Izjav] ;ot slej To sts > z via" nikov delavst1 j so vsi jopet z Loterijske številke. j ■ adec, 16. januarja 1918:84, 69, 63, 64, 74. maj, 12. januarja 1918: 38, 40T 29, 25, 28. st, 23. januarja 1918: 18, 31, 90, 39, 84. nc, 5. januarja 1918: 11, 76, 12, 29, 79. Znana f. ur Max Böhnel, Dunaj, IV., Margaretenstr; 27/51 naznanja, da ima vkljub povišanju cen še nekatere vrste ur po i ceni na razpolago, ki bodejo pač v kratkem času razprodane, [zahtevo dobi vsak čitatelj našega lista veliki il. cenik franko vpošiljatvi K 1'—. Inzeratna tarifa. avstva se dal laj, ako i Z ozirom na splošno draginjo v tiskovni državafcroki smo morali svojo inzeratno tarifo zvi-em in 1 ti. Odslej stanejo inzerati v „Štajercu" jalizem ih držav, tih fabri prav ki in fn iko šovi meščant lir. žniki ni no blaz za vezni in razdi proč vre ženi. Pri- . , , , mo naiuludneie na stavk J. 0 Cela stran.......K 160-—• Pol strani . .... K SO — '/< strani........K 40 — V. strani........K 20 — 11« strani.......K 10 — .....K 5 — ......K- 2- Vs2 strani..... Ve« strani .... Vsled svoje razširjenosti je „Štajerc" ij bolj še glasilo za inzeriranje in imajo oglasi tem listu vedno polni uspeh. r Cenjene naročnike in prijatelje proda naj takoj naročnino novo leto vpošljejo, kajti pri sedanjih raz-erah je vsakemu časopisu nemogoče, čakati naročnino. Mi zamorenio svojo dolžnost prani naročnikom in čitateljem le tedaj jolniti, ako izpolnjujejo i oni svojo dolžnost v križu,PiPram listu- „Štajerc" je ljudski listin nima e v ohre )benih skladov, iz katerih bi mogel tiskarja druge stroške plačevati. Zato mora se II. ■■■■■■■■■i ijem krva' konje tel lavadno brez gib levu. Ven prilični v opa v m kaže na /ajeni, za z kakih lu potem, iti, da se :adnje pa poteče pr živali je ; neugodn čim inten nega bai ibranitev. se konji ozirom nai in ob slal tem manj ienje hleva! izarjajo, da držati na svoje naročnike in odjemalce! Iz tega vzroka prosimo še enkrat za nujno vplačilo naročnin. „Štajerc" bode tudi v bodoče nevstrašeni zagovornik ljudskih pravic ! Tubrkute 35 zum Holzfuhren von Wurmberg nach Pettau werden gegen sehr gute Bezahlung ...............■!■■■......■! ■■■ ■! ■! — ■ IHM.....IM aufgenommen beim Stadtamt Pettau. Uozniki za prevažanje drv od Vurmberga v Ptuj se proti j ako dobremu plačilu sprejmejo pri mestnem uradu Ptuj, v Čevljarski učenec se sprejme pri 36 g. Sehnidar v Gradcu, Brockmann-gasse Nr. 8. 2 moderno zgrajeni cinžni hiši, s še 3 stavbenimi prostori in postranskim poslopjem ter šupo, ležeči 2 minuti od kolodvora, primerne tudi v špedicijske namene, ležeči v nekem spodnje-štajerskem mestu. Hiši ste še 5 let davka prosti. Lastni vodovod in plinska razsvetljava v vsakem stanovanju. Hiši in stavbeni prostori se posamezno ali skupno prodajo. Resne ponudbe na lastnika pod „Cinžni hiši št. 170" na upravo tega lista. 35 Ali si že éé & 1 naročil? Ako ne, stori P> p* to takoj! Uredništvo in npravništvo nahajala se v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3 ij, 9., flisorsfifj45 vhod Hebragasse 1. Telefon št. 23442. Židane ostanke, stare in nove do 40 K. »Cupiana« Žida, židane niti, židane štrene po vrsti in kakovosti eno kilo do 100 K. Plačam najvišje cene za raztrgane židane bluze, židana krila, židano perilo ter raztrgane obleke, odpadke blaga in pavole, juta-vreče, platno, stare mehke j klobuke. — Povrnem troške za cestno železnico. — Provinčne pošiljatve se reelno in takoj izvršujejo. 601 Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno Šilo Sije Štep-Štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, štofe za šotore, filc, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4—. 2 kosa K 750, 3 kosi K 11—, 5 kosov K 18'—. Se dobi v vsaki trgovini ali pa razpošilja poštnine prosto, ako se denar napret pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josei Pelz, Troppau 122, OlmUtzerstrasse 10. Naprej-proda-jalci dobijo rabat. In sadni jeslh kupi trgovina Brüder Slawitsch, Ptuj. 562 Avtomatični lovilec za podgane K 5*50, za miši K 4*—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za Ščurke „Rapid", tisoče ščurkov in f^usov v eni noči, po K 5*70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. RazpoŠiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Ali hočete •d svojega w REFM ATIZMA temeljito ozdraviti? Tisoči že ozdravljeni ! Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, bodenje, bolesti v raznih delili trupla, ja celo slabost oči in posledice revmatičnih ter gihtičnih bolezni. 31 Ponudim Vam naravno sredstvo za ozdravljenje! Ne univerzalna medicina, marveč zdravilo, kakor ga daje dobra mati natura bolanemu človeštvu. Vsakdo dobi poskušnjo brez troškov! Pišite mi takoj, pošljem Vam moje sredstvo in podučno razpravo popolnoma brez troškov. Postali bodete moj hvaležni pristaš. Expedition der Opern Apotheke Budapest VI. Abteilung. Učenec zdrav in krepak, se sprejme z oskrbo pri Johanu Krainz, sedlarju in tapetniku, Bruck a. M.__29 Odpiranje slame (Strohaut-schliessung) to je kuhanje sekljane slame z lugom, s katerim postane redilna vrednost slame skoraj ednaka oni mrve. Za to delo se iščejo industrije ali kmetijski obrati. Ponudniki dobijo natančnejša pojasnila pri podpisanemu uradu v Mariboru, Eisenstrasse Nr. 16 od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do ij, ure popoldne. 30 Verwaltungskommission des k. u. k. Militarver-pfiegsmagazines in Marburg. Sigurna naložba kapitala. 27s nadstropna moderna zidana cinžna hiša, še 5 let davka prosta, v nekem spodnje-štajerskem mestu, parketna tla, lastni vodovod, ki je vpeljan v vsako stanovanje, se dobro obrestuje. Mitnina se zamore še povišati. Ponudbe resnih kupcev pod „Naložba kapitala 55" na upravo „Štajerca." rima kavini — nadomestek in žajfa se dobi pri mestni oddaji živil (Stadt. Lebensmittelabgabe) v Ptuju. Mlinarji pozor! Mühlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri lawiisch& Heiler trgovina v „Štajerc" h petek, datira prihodnje Brezplačno dobi vsakdo na moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Violine po K 14, 25 in -.išje! Dobre harmonike po K 16, 25, 35, 50 in višje, dvevrstne harmonike K 70, 80, 100. 120. tri vrstne K 180, 200, 240, 280. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po .povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši nans Konrad, c in kr. dvorni liferrnt BrCix št. 1740 fCeško). 52 Xa kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, gamze, jelene, vidre, jazbece, mačke, srne, zajce itd. plačam naj-višjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stossl, trgovina z usnjem i a kožullastim blagom, Celovec. 567 (Wohnung- mi Dienstvermitllung) M »« službe, učence, stasio-Tanja In posestva v Ptuju izvršuje m vrste posredovanja najhitreje. TBS Vprašanja tu pojasnila v mestni stražnic» (rotoTŽ). Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25',— 30"— ali 35'—. Z radium svetilom K 30 —, 35'—, 40'—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrfka ur HANNS KONRAD, c. In kr. dvorni liferant Brüx Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Razglas. Zaradi premalega odkazanja Špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bodo imr 3 aferi svel-le ¡n sive jas in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica poštnino vred K 2-70. D vdvnl ie roinata voda- IVjUjUlki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. — 1 steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, ¡¡[OB, 635. ?taa. Naročnina ' strijo: za --------.----------------------- 8 kron, z; ~ ¿"4 krone, z (Garnitura za darilo 2 kroni, m in v inozc celo leto 1 pol leta 4 k Naročnino naprej. Pos vilke se p 20 obstoječa iz: 1 dobro idoča anker-remontoar ura, srebro 1 pancerska verižica s priveskom, 1 prstan, 1 igla za kr 2 gumbi za ovratnik, 2 prsni, 2 manšetni gumbi, v elega imitiranem usnjatem etuiju po sliki vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Ista garnitura za dame, obstoječa iz : 1 ura za dame ali n»; roenik, 1 židana žnora s šuberjem, 1 prstan, 1 brošna g 2 uhala, dve ušesni šravbi, 1 koljerska verižica s priveski elegantnem imitiranem usnjatem etuiju vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Pri naročilu prosim natanko pisati, ali je garnitura za gonimimHHiH n M I I I in r rrrn in tji i n f n_u lllu 'xdejatelj in ©d^voini orednik: Kari Linhart. Tiak: W. Blanko viPh