Politiški pregled. * VsesloTanska razstava t Pragi. Po daljši razpravi med čpškimi poslanci in miaistrskim predsednikom B enerthotn je vlada dala Oehom zagotovilo, da ne bo stavila nikakih ovir za leto 1912 oameravaui vseslovanski razstavi v Pragi. Razstavo namerjajo prirediti v velikem slogu. * Izza kulis ob anebsijski krizi. V Ašu je govoril poslanec Wolf o dispozicijah nemške armade ob bosenski krizi. Tri dui poprej, ko je odstopil srb*ki prpstoloriasleduik, je obvestila Nemčija Rusijo. da je Nemčija vse pripra?ila, da mobilizuje svojo arrnado. Rusija in Angleška pa še nista verovali, da Nemčija resno misli. Nato je naročila Nemčija vojaškim pooblaščeneem v Peterburgu, če pride do ?o.jne nipd Avstrijo in Srbijo, da takoj zasedt-ta dva saška armadna zbora Oeško, da zadušita eventualno revolueijo. Nadalje je obvestil rusko vlado, da je že tudi pripravljena bavarska armada, da odrine na južno avstrijsko mejo, ker namerava Italija zasesti Trst in Trident. Obpnetn je javil zastopnik Nemfije, da je tudi vse pripravljeno za vojno proti Rusiji. Nato niso imeli Rusi več veselja do vojne. * Črna Internacionala se pripraTlja. Oeški klerikalni ^čech" ,je objavil uvodnik, v katerem na široko in dolgo piše o nUaiji", mednarodni organizaciji klerikalcev. Ideja se je porodila na Angleškem, propagirajo jo pa posebno iia Francoskem. Organizacija bo ustanovila mednarodni sekretariat, zbirali se bodo fondi, iz katerih se bodo plačpvali stroški za obrambo duhovnikov in katoliške vere. Vsak član bo moral plačati na leto eoo krono. Mednarodni komite, ki bo sestojal iz škofov, duhovnikov in lajikov, bo vodil ves aparat. Predsednik bo od papeža imenovan kardinal. Zdaj pa naj poreko naši klerikalci, da so narodni. Klerikalizem je mednaroden in direktno nasprotuje narodn^stni ideji. Upajnao pa, da tudi ta med narodna organizacija ne bo rešila klerikalizma. * Društro za slovansko knlturo t lloskvi je poslalo profesorju Masaryku presrčno pisano pismo, v katerpm se mu zahvaljuje za njegovo potegovanje Slovanom v prilog. Pismo pravi, da se društvo popolnoma strinja z nalogami in tudi s srpdstvi, ki jib uporablja Masaryk v posameznih slufiajih. Ziasti mu izreka priznanje za pogumno obrambo srbskih in hrvaških bratov v stvari falsifikovanih dokumentov. *Raski plemiči protl Žtdom. V Petrogradu so imeli te dni ruski plemiči shod, na katerem 80 sklenili resolucijo, ki v nji zahtevajo, da se Židov ne sprejema v ruske javne službe in se jim ne dovoli vstopa v državne urade ter da tudi ne morejo postati poslaniki. Ravno tako naj se jim odvzame možaost priti v vojaške službe.