ne pozablja na pomembnost ^ čebelarstva J^ Poročilo o delu ČZS Kakovost čebeljih pridelkov in viri onesnaževanja IZDBLAVA ČEBELARSKE OPREHIE IN TRGOVINA Tm^ntMn^ toHlm Mm#tf n^ 3 kt 4 Mft. Smnoobnč^n^ točH^ od 4 do 1$ $9tov. R9dMnM iočllM zšmod Mltmn329Miov. /mafe fftžavd a krlMtäHiMcffo rr^du? Uporsbs M^Mtmm^ tdš^a Uf v9m omogoča popoho d^knttškišcio rrmhf v9^n(no s^gr^v^j^ m^u. preden ga damo ns trg nt vač potratno, ker vam mad na bo vač knstBhZHBi Mad pn tam postopka na agubi svc^a vradnosti tahko pa mu zmiamo ko^čmo voda do 1% Za vač mtomac^ nat pokMa IPsar Polttni delovni čas trgovin«: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 In od 13.00 do 17.00, od 30.7. do 5.8. bo trgovina ZAPRTA, od 6.8. do 10.8. odprto od 9.00 do 13.00. Ob sobotah • JuUJ od 9.00 do 12.00, od 4.8. do 31.8. OB SOBOTAH ZAPRTO. i-i Pri gotovk*škam rnkupu i^t^hnk^ opfMM vvndo0$dnad4iBW prtinama ^aöHätJam X 4ah4Ufako tdtsi/iš^o 4% NAROČENO BLAGO VAM LOGAR TRADE d.o.o. lahko oopo^ljemo Poslovnš conš A 41. 4208 šončur s paketnopo&to. toL 04 25 n 410. fškB: 04 25 19 415 Našim zvaatim kupcam ».poi«,: K^ncÄvosR mtemot' ww^Jogür-trsdo.ai UW®DNDK I Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! UVODNIK, UKREPI V ČEBELARSTVU Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo so se tudi na področju ukrepov v čebelarstvu dogajale velike spremembe. Po obdobju neposrednih piačii na čebeijo družino smo že leta 2004 začeli uvajati takrat še nacionalno shemo ukrepov, primerljivih z evropskimi. Maja 2004 smo pri Evropski komisiji prijavili prvi evropski program ukrepov za obdobje od leta 2005-2007 ter ga začeli konec leta 2004 tudi izvajati. Glede na to od leta 2004 tudi na tem področju velja - in to je pomembno vedeti -, da so vsi ukrepi, ki niso zajeti v splošnih ukrepih v Uredbi 797/2004 ter v PRP, podvrženi strogim pravilom za državne pomoči, zato država članica sama ne more in ne sme izvajati nobenega ukrepa, ki ni v skladu z določili za dovoljene pomoči. Od leta 2004 naprej ^o torej natančneje določena in strožja tudi pravila za ukrepanje v čebelarstvu. Ker se Slovenija zaveda pomembnosti slovenske čebele in čebelarstva, je želela v Bruslju doseči nacionalni ukrep zaščite slovenske sivke, ta ukrep pa je v letih 2005 in 2006 tudi izvajala. Leta 2007 te sheme nismo nadaljevali, saj sta bili v pi^ejšnjih letih uveljavljeni shemi na podlagi t. i. »pomoči de minimis«, to pa je Slovenija v letu 2007 že izčrpala. Skupna pomoč je namreč omejena na ravni celotnega slovenskega kmetijstva za obdobje treh let, njen večji del pa je bil namenjen prav čebelarstvu. Eden poglavitnih namenov podpore čebelarstvu je vzdrževanje ekološkega ravnovesja, h kater^emu znaten del prispeva prav čebelarstvo, zato je pomembno, da se država sama odloči (glede na posebnosti in značilnosti nacionalnega sektorja), v katerem dovoljenem delu bo kar najuspešneje dolgoročno podpirala to področje. Država članica lahko ukrepe v dovoljenih okvirih izvaja, vendar jih mora prej z odločbo potrditi tudi Evropska komisija, ki s tem potrdi usklajenost pr^edlaganih u^repovz zakonodajo, hkrati pa določi tudi 50-odstotno sofinanciranje teh podpor iz evropskega proračuna. Za podpore čebelarstvu je na podlagi Programa ukrepov za obdobje od 2005-2007, ki ga Iztok Jarc: Uvodnik MKGP: Država ne pozablja na pomembnost čebelarstva POROČILO O DELU ČZS _ Boštjan Noč: Poročilo o delu ČZS v minulih dveh mesecih od občnega zbora 221 NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE_ Maja Smodiš Skerl: Kakovost čebeljih pridelkov in viri onesnaževanja - II del 224 Karl Philipp s sodelavci - prevod Miha Kunstelj: Vpliv satja na barvo medu 227 Franc Šivic: Novice iz sveta 229 DELO ČEBELARJA V TEM MESECU_ Janez Kropivšek: Čebelarjeva opravila v AZ-panjih v juliju in avgustu 231 Miha Kamplet: Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v juliju in avgustu 233 Mira Jenko Rogelj: Veterinarski nasveti za julij in avgust 235 NASVETI, IZ PRAKSE ZA PRAKSO_ Miha Kamplet: Odstranjevanje kristaliziranega medu iz satja pri nakladnih panjih 236 Norbert Jedlovčnik, Vlado Pušnik: Kremni med 241 MEDOVITE RASTLINE_ Robert Brus: Kako se oprašuje pravi kostanj 238 ODMEVI Janez Gregori: Kakšna naj bo širina satnikov 240 T INDEX EDITORIAL, MEASURES TAKEN IN BEEKEEPING_ Iztok Jarc: Editorial 217 MKGP: The Importance of Beekeeping Remembered by the Government 218 REPORT ON WORK OF BEEKEEPERS ORGANIZATION OF SLOVENIA_ Boštjan Noč: Report on Beekeepers Organization of Slovenia for the Past Two Months Following the Public Meeting 221 NEWS FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Maja Smodiš Škerl: Quality of Bee Crops and Sources of Pollution - Part II Karl Philipp et al. - Translation: Miha Kunstelj: The Effect of Honeycombs on the Colour of Honey 227 Franc Sivic: World News 229 224 BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH Janez Kropivšek: Beekeeper's Chores for Alberti- Znideršič Hives in July and August 231 Miha Kamplet: Beekeeper's Chores for Langstroth Bee Hives in July and August 233 Mira Jenko Rogelj: Veterinary Advice for July and August 235 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Miha Kamplet: Removing Crystallized Honey from Honeycombs in Langstroth Bee Hives 236 Norbert Jedlovčnik, Vlado Pušnik: Creamed Honey 241 FORAGE PLANTS: Robert Brus: How Castaneva sativa mill. is Pollinated 238 Nadaljevanje na naslednji strand RESPONSES Janez Gregori: The Width of Honeycombs 240 Barva napisa »Slovenski čebelar« na ovitku revije je tudi letošnja barva za označevanje čebeljih matic. Fotografija na naslovnici: Plavica ali modri glavinec {Centaurea cyanus) je vedno bolj redka medovita rastlina na naših poljih. Foto: Franc Šivic Čebelarje obveščamo, da še vedno zbiramo vzorce medu za analizo. Analize bomo opravljali še v mesecu juliju in avgustu. ii Nadaljevanje s prejšnje strani je Evropska komisija potrdila avgusta 2004, leta 2007 namenjenih nekaj več kot 610.000 EUR. Ukrepi so namenjeni vsem slovenskim čebelarjem, ne glede na število panjev in ne glede na članstvo v kateri koli organizaciji, saj so usmerjeni v stru^uro slovenskega čebelarstva. Slovenija je Evropski komisiji že predložila nov programski dokument za obdobje od leta 20082010, ta pa po našem mnenju in predvsem po mnenju strokovne javnosti kar najbolje izraža potrebe slovenskega č ebelarstva. Program je zdaj v natančni obravnavi Evropske komisije, ki preverja skladnost v^eh pi^edlaganih ukrepov s pravno podlago, potem pa bo na podlagi razpoložljivega proračuna eU za čebelarstvo določila finančno shemo oziroma višino sredstev, ki jih bo Slovenija na podlagi teh ukrepov lahko namenila za to področje. Leta 2005 je bila na podlagi evropskega programa vzpostavljena svetovalna služba v čebelarstvu, ki že tretje leto opravlja vedno bolj kakovostno in več kot potrebno svetovanje čebelarjem. Ta hip intenzivno pripravlja program dela svetovalne službe v prihodnje, saj želimo v interesu slovenskega čebelarstva zagotoviti kontinuirano delovanje javne svetovalne službe na tem področju, ki naj bi delovala neodvisno od evropskega sofinanciranja. Za podjetne čebelarje pa so še vedno na voljo tudi strukturni ukrepi. V skladu z evropsko zakonodajo je med mogoče zaščititi kot eno od obstoječih shem kakovosti (označba porekla, geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost ali višja kakovost). Sheme kakovosti so prostovoljni sistem, v kater^ega s svojimi proizvodi vstopijo združenja proizvajalcev. V novem programskem obdobju so v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje od leta 2007-2013 vsi strukturni ukrepi zbrani na enem mestu. Tako kot v prejšnjem programskem obdobju bodo upravičenci do dodelitve sredstev na področju medu (fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo oziroma so registr^ir^ane za pridelavo, predelavo in trženje medu in pr^eostalih čebeljih proizvodov oziroma za vzrejo čebeljih matic) lahko pr^idobili nepovratna sredstva za posodabljanje svojih gospodarstev oziroma živilskoprede-lovalnih obratov, za izboljšanje fizičnega potenciala, za izboljšanje trženja kakovostnih kmetijških in živilskih proizvodov ter na področju diverzifika-cije podeželskega gospodarstva. Na Ministrstvu z^a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pričakujemo, da bomo po sprejetju vseh programov skupaj s čebelarji uspešni pri njihovem uresničevanju in izvajanju ukrepov, ki smo jih oblikovali po meri slovenskega čebelarstva. Iztok Jarc, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ©RSAWA NE POZABLJA NA Ukrepi v čebelarstvu po letu 2004 Besedilo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vstop Slovenije v Evropsko unijo na področju kmetijstva ni povzročil večjih pretresov. Brez dvoma pa je povzročil številne novosti, ki niso obšle niti čebelarstva kot pomembnega člena v večnamenskem modelu kmetijstva. V prispevku predstavljamo pregled nacionalnih in evropskih ukrepov za to področje od leta 2004 naprej. Tudi na področju ukrepov v čebelarstvu so se od leta 2004 dogajale velike spremembe. Po neposrednem plačilu na čebeljo družino smo že leta 2004 začeli uvajati takrat še nacionalno shemo ukrepov, primerljivih z evropskimi ukrepi. Maja 2004 smo Evropski komisiji prijavili prvi evropski program ukrepov za obdobje od leta 2005-2007, ki smo ga začeli izvajati konec leta 2004. Pravila postavlja Bruselj V EU so v čebelarstvu dovoljeni ukrepi, kot jih določa Uredba Sveta 797/2004 ter državne pomoči. Pomembno je vedeti, da od leta 2004 tudi za to področje velja, da so vsi ukrepi, ki jih ne zajemajo splošni ukrepi iz Uredbe 797/2004 (ter PRP), podvrženi strogim pravilom za državne pomoči, zato država članica sama ne more in ne sme izvajati nobenega ukrepa, ki ni v skladu z določili za dovoljene pomoči. Od leta 2004 naprej so torej pravila za ukrepanje v čebelarstvu natančneje določena in tudi strožja. Kljub temu je RS, ki se zaveda pomembnosti slovenske čebele in čebelarstva, v Bruslju dosegla nacionalni ukrep zaščite kranjske sivke ter ga dve leti (2005 in 2006) izvajala kot shemo podpore evidentiranju lastnosti, osnovni odbiri in menjavi matic kranjske čebele. Leta 2007 te sheme nismo nadaljeva- li, kajti v prejšnjih letih sta bili shemi uveljavljeni na podlagi t. i. »pomoči de minimis«, ki jo je RS v letu 2007 že izčrpala (skupna pomoč je omejena za celotno slovensko kmetijstvo za obdobje treh let, od tega je bil večji del namenjen čebelarstvu). V Uredbi Sveta 797/2004 so določeni sklopi ukrepov, ki so dovoljeni kot pomoč čebelarstvu v državah članicah. To so: tehnična pomoč, nadzor nad varozo, prevozi čebel, obnova čebeljega fonda, kakovost medu in uporabne raziskave v čebelarstvu. Eden poglavitnih namenov teh ukrepov je vzdrževanje ekološkega ravnovesja, h kateremu znaten del prispeva prav čebelarstvo, zato je pomembno, da se država sama odloči (glede na posebnosti in značilnosti nacionalnega sektorja), v katerem dovoljenem delu bo kar najuspešneje dolgoročno podpirala ta sektor. Država članica lahko ukrepe izvaja v dovoljenih okvirih - ukrepe z odločbo potrdi Evropska komisija in s tem določi tudi 50-odstotno sofinanciranje podpor iz evropskega proračuna. Program ukrepov v čebelarstvu v Sloveniji v letu 2007 Program ukrepov v čebelarstvu v Sloveniji v letu 2007 je del triletnega programa (2005-2007), ki ga je RS Evropski komisiji predložila maja 2004, ta pa ga je odobrila. Za podpore čebelarstvu po tem programu je v tem letu namenjenih nekaj več kot 610.000 EUR, in sicer za: - Usposabljanje čebelarjev ter svetovalno službo v čebelarstvu - Čebelarji bodo imeli ob lastnem interesu možnost za različna praktična usposabljanja na področju tehnologij čebelarjenja, vzreje čebeljih matic in čebeljih družin, izboljšanja kakovosti čebeljih pridelkov, zdravstvenega varstva ter usposabljanja za prodajo na trgu. Prav tako bo svoje delo nadaljevala tudi leta 2005 ustanovljena svetovalna služba na področju čebelarstva. - Usposabljanje na področju zatiranja varoze - Čebelarji se bodo lahko v okviru delavnic in demonstracij strokovno usposabljali za to. - Vzpostavitev ali obnova stojišč - V okviru teh ukrepov gre predvsem za podporo pripravi čebelarskih pašnih redov ter obnovi stojišč. - Vzreja matic - Namen spodbujanja vzreje matic kranjske čebele je obnavljanje čebeljega fonda v RS (spremljanje kakovosti čebeljega fonda, vlaganja v vzrejališča čebeljih matic, vzpostavitev rodovniškega vzrejališča, spremljanje kakovosti vzrejenih čebeljih matic). - Kakovost medu - Čebelarji bodo svoj med lahko dali v analizo fizikalno-kemičnih, mikroskopskih ter sen-zoričnih lastnosti. Prav tako bo podpora namenjena tudi organizaciji ocenjevanj medu. - Aplikativne raziskave v čebelarstvu - Namen ukrepa aplikativnih raziskav v čebelarstvu je dopolnitev zbirke podatkov o pelodu v medu. Zbirka navzočnosti pelodnih zrn v vzorcih slovenskega medu bo do- polnjevala merila kakovosti in omogočala dokazovanje geografskega in botaničnega izvora medu. Ukrepi so namenjeni vsem slovenskim čebelarjem, ne glede na število panjev ali članstvo v kateri koli organizaciji in so usmerjeni zlasti v strukturo slovenskega čebelarstva. Hkrati je RS Evropski komisiji že predložila nov programski dokument na podlagi Uredbe Sveta 797/2004 (za obdobje 2008-2010), ki po našem mnenju in mnenju strokovne javnosti kar najbolje izraža potrebe slovenskega čebelarstva. Program zdaj natančno obravnava Evropska komisija, ki bo preverila skladnost vseh ukrepov s pravno podlago ter določila finančno shemo oziroma višino sredstev, ki jih bo RS na podlagi teh ukrepov lahko namenila slovenskemu čebelarstvu. Priprava programa dela svetovalne službe v čebelarstvu Leta 2005 je bila ustanovljena svetovalna služba v čebelarstvu, tako da ta zdaj že tretje leto opravlja vedno bolj kakovostno in več kot potrebno svetovanje čebelarjem. Svetovanje poteka tako na terenu kot v obliki usposabljanj, delavnic in priprave strokovnega gradiva in sicer na področju tehnologije čebelarjenja, varne hrane in ekonomike. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prav zdaj intenzivno pripravljamo program in pravne podlage za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu, saj želimo zagotoviti kontinuirano delovanje le-te, kar je brez dvoma v interesu celotnega slovenskega čebelarstva. Zaščita medu v shemah kakovosti V skladu z evropsko zakonodajo je med mogoče zaščititi kot eno od obstoječih shem kakovosti (označba porekla, geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost ali višja kakovost). Sheme kakovosti so prostovoljni sistem, v katerega vstopijo združenja proizvajalcev s svojimi proizvodi. Postopek zaščite se začne na podlagi skupne vloge proizvajalcev, ki jo ti vložijo na ministrstvo. Ministrstvo vodi nacionalni postopek zaščite imena, po končanem nacionalnem postopku pa vlogo posreduje tudi Evropski komisiji za registracijo proizvoda na ravni EU. Po nacionalni zaščiti imena sledi postopek certifici-ranja posameznih proizvajalcev, s katerim je potrjena ustreznost proizvodnje po predpisanih pogojih. Šele po prejetju certifikata je zaščiten proizvod lahko tudi v prodaji. Enotni programski dokument 2004-2006 Leto 2004 je bilo tudi mejnik za ukrepe investicijskih podpor v sektorju med, ki potekajo v okviru sektorja za strukturno politiko in podeželje na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V programskem obdobju 2004-2006 je bilo mogoče v okviru ukrepov iz Enotnega programskega dokumenta Republike Slovenije za obdobje 2004-2006 pridobiti pomoč za različne naložbe, in sicer: - Ukrep št. 3.1: »Predelava in trženje kmetijskih proizvodov« - naložbe v predelavo in trženje medu. - Ukrep št. 3.2: »Naložbe v kmetijska gospodarstva« - naložbe v primarno pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter v vzrejo čebeljih matic. Do sredstev so bili upravičeni vsi čebelarji, ki so ob oddaji vloge čebelarili z vsaj 40 čebeljimi družinami oziroma so vzredili vsaj 1500 čebeljih matic na leto. - Ukrep št. 3.3: »Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu - alternativni dohodkovni viri« - naložbe v dopolnilno dejavnost predelave medu in proizvodov iz medu. V okviru nacionalnih ukrepov kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja so lahko čebelarji pridobili pomoč tudi za prevzem kmetij. Program razvoja podeželja RS za obdobje od leta 2007-2013 V novem programskem obdobju so v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje od leta 2007-2013 (v nadaljevanju: PRP 2007-2013) vsi strukturni ukrepi zbrani na enem mestu. Tako kot v prejšnjem programskem obdobju bodo upravičenci do dodelitve sredstev na področju medu (fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo oziroma so registrirane za pridelavo, predelavo in trženje medu in preostalih čebeljih proizvodov oziroma za vzrejo čebeljih matic), lahko pridobili nepovratna sredstva za posodabljanje svojih gospodarstev oziroma ži-vilskopredelovalnih obratov, za izboljšanje fizičnega potenciala, za izboljšanje trženja kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov ter na področju diverzifikacije podeželskega gospodarstva. Prednostna področja so: 1. Ukrepi za povečanje usposobljenosti in krepitev človeškega potenciala (1. os PRP 2007-2013) V primerjavi z drugimi področji je starostna struktura čebelarjev nadpovprečno visoka, to dejstvo pa je skrb zbujajoče. Pomoč za izboljšanje fizičnega potenciala bodo lahko upravičenci do dodelitve sredstev pridobili iz naslednjih ukrepov: - Ukrep št. 111: »Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu« - Pomoč bo namenjena do 100-odstot-nemu sofinanciranju stroškov usposabljanja, vendar ne več kot 1.000 EUR na osebo na leto. - Ukrep št. 112: » Pomoč mladim prevzemnikom kmetij« - Višina finančne pomoči bo določena na podlagi doseženih točk pri ocenitvi prispelih vlog, ki bodo izpolnjevale predpisane pogoje, vendar največ 40.000 EUR na upravičenca. Pri točkovanju bodo upoštevani tržni in ekonomski vidiki proizvodnje ter razvojni, regionalni, socialni in okoljski vidiki kmetije, pa tudi stroški prenosa kmetije. - Ukrep št. 113: »Zgodnje upokojevanje kmetov« - Po pričakovanjih naj bi sprememba zakonodaje, ki ureja pridobitev kmečkega pokojninskega zavarovanja, pomoč iz naslova tega ukrepa razširila tudi na področje pridelave medu in preostalih čebeljih proizvodov. _220_ 2. Ukrepi za prestrukturiranje fizičnega kapitala v kmetijstvu in gozdarstvu ter spodbujanje inovativnosti (1. os PRP 2007-2013) Spodbujanje naložb v kmetijstvu in v predelavi kmetijskih proizvodov, ki naj bi pospešile prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalnih obratov ter tako prispevale k večji učinkovitosti gospodarjenja, je temelj prestrukturiranja kmetijskega in živilskega sektorja. Pomoč za naložbe bodo upravičenci do dodelitve sredstev lahko pridobili na podlagi dveh ukrepov: - Ukrep št. 121: »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« - Podpore bodo namenjene za naložbe v nove objekte ali v obnovo objektov oziroma prostorov, vključno s pripadajočo opremo, namenjenih za pridelavo medu in preostalih čebeljih proizvodov ter za vzrejo čebeljih matic in pripravo teh proizvodov za trg, potem za nakup čebeljih panjev, prikolic in zabojnikov za prevoz čebeljih panjev ter za postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov), pa tudi za poplačilo splošnih stroškov, povezanih s pripravo in izvedbo projektov. Za nekatere od navedenih naložb bo priznan tudi prispevek upravičenca v naravi (izdelava čebeljih panjev, ter prikolic in zabojnikov za prevoz čebeljih panjev). Glede na območje in status upravičenca bo podpora obsegala od 40-60 % upravičenih izdatkov. - Ukrep št. 123: »Dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom« - Podpore bodo namenjene za naložbe v nakup, zgraditev in obnovo nepremičnin, v nakup strojev in tehnološke opreme, vključno z laboratorijsko ter računalniško strojno in programsko opremo, za poplačilo splošnih stroškov, povezanih s pripravo in izvedbo projektov, ter za pridobivanje patentov in licenc, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta. Podpora obsega do 50 % upravičenih izdatkov za mikro, majhna in srednje velika podjetja oziroma do 25 % upravičenih izdatkov za velika podjetja. Novost je podpora naložbam v proizvodnjo drugih, nekmetijskih proizvodov, katerih surovina so kmetijski proizvodi, teh naložb pa ta ukrep do zdaj ni podpiral. 3. Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov (1. os PRP 2007-2013) Skupine proizvajalcev in posamezni proizvajalci zaščitenih in certificiranih kmetijskih pridelkov oziroma živil bodo v okviru PRP 2007-2013 lahko kandidirali za tri ukrepe, namenjene krepitvi shem kakovosti: - Ukrep št. 132: » Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane« - Cilj tega ukrepa je spodbuditi kmetijske proizvajalce k sodelovanju v shemah kakovosti in financirati stalne stroške dodatne kontrole, nastale zaradi vključevanja v sheme kakovosti. Največji znesek podpore za sodelovanje v shemah kakovosti hrane je 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. - Ukrep št. 133: » Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, vključene v sheme kakovosti hrane« Slovenski čebelar 7-8/2007 Letnik CIX I ir - Cilj tega ukrepa je povečati prepoznavnost zaščitenih kmetijskih pridelkov oziroma živil, zato podpira zlasti obveščanje, oglaševanje in pospeševanje prodaje teh proizvodov. Pomoč za obveščanje, oglaševanje in pospeševanje prodaje obsega največ 70 % priznanih stroškov projekta, vendar ne več kot 200.000 EUR za posamezen projekt. - Ukrep št. 142: » Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev« - Cilj tega ukrepa je spodbuditi ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev na področju ekološke pridelave in proizvodnje posebnih kmetijskih pridelkov, ki vodijo v povečanje koncentracije ponudbe in lažje prilagajanje proizvodnje zahtevam trga, ter s tem prispevati k povečanju dodane vrednosti v kmetijstvu. Najvišja pomoč obsega do 5 % obsega lastne tržne proizvodnje, vendar ne več kot 100.000 EUR na leto. 4. Ukrepi na področju diverzifikacije podeželskega gospodarstva {3. os PRP 2007-2013) S prenosom podpor za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter proizvodov, katerih surovina so kmetijski proizvodi, v celoti na področje ukrepov 1. osi PRP 2007-2013 bodo upravičenci za dodelitev sredstev v okviru ukrepov 3. osi lahko pridobili pomoč za precej ožji izbor dejavnosti, pomoč pa bo po večini potekala v okviru - Ukrepa št. 312: » Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij«. V okviru tega ukrepa bo nepovratna pomoč namenjena za naložbe v že delujoča ter na novo ustanovljena mikropodjetja, ki imajo sedež na podeželju in tam tudi delujejo, ki zagotavljajo nova oziroma ohranjajo že obstoječa delovna mesta in povečujejo dohodek podeželskega prebivalstva. Podprta bo predvsem diverzifikacija dejavnosti podeželskega prebivalstva, kot so proizvodne dejavnosti, ki izrabljajo prednosti podeželskega prostora, pridobivanje energije iz obnovljivih virov za prodajo, prodajne dejavnosti, povezane s proizvodnimi dejavnostmi, turizem na kmetijah, domača umetnostna obrt, muzejski turizem ter druge dejavnosti mikropodjetij v skladu z določili uredbe in razpisnimi pogoji. Najvišja stopnja finančne pomoči obsega največ 50 % priznane vrednosti naložbe. j P®R®©DLU © DELU ©ZS V MIN uH EH M@§@©UH ©D ©B©N@@A ZBORA Besedilo: Boštjan Noč, predsednik ČZS Čas hitro teče in minilo je že več kot dva meseca od nadomestnih volitev za predsednika ČZS. Po mojem mnenju je prav, da vas redno obveščam o delu naše organizacije. Program, ki sem ga predstavil ob moji kandidaturi za ta položaj, imate po večini vsi, zato boste lahko tekoče spremljali, kaj je bilo obljubljeno in kaj tudi v resnici narejeno. Na tem mestu naj povem, da smo na ČZS skupaj z vsemi zaposlenimi vzpostavili resnično prijetno delovno ozračje. Dogovorili smo se o načinu dela in za zdaj sem z delom po večini zadovoljen. Uvedli smo redne tedenske kolegije zaposlenih, na katerih se dogovorimo o delu v prihodnjem tednu in pregledamo delo, opravljeno prejšnji teden. Kot sem napovedal v programu, sem združil sorodne strokovne komisije pri ČZS. Prav zaradi tega sem razširil kolegij predsednika, tako da ga poleg ožjega vodstva sestavljajo tudi predsedniki strokovnih komisij in predsednik sveta PRO. S tem smo po moji oceni zvišali strokovno raven kolegija. Kolegij predsednika tako sestavljamo: Franc Šivic, Marko Purnat, Anton Tomec, Lidija Senič, Aleš Rodman, Jožef Smrkolj, Franc Šmerc in moja malenkost. Večina predstavljenega v nadaljevanju je plod zavzetega dela zaposlenih na ČZS! Po dolgotrajnih prošnjah Ministrstvu za finance za sklic sestanka o davčni zakonodaji smo se končno le sešli z državnim sekretarjem g. Šircljem. Za to se moram zahvaliti nekdanjemu predsedniku ČZS g. Peterletu, ki je odločilno pripomogel k temu. Na ta način je g. Peterle dokazal, da mu ni vseeno za slovenske čebelarje. Na sestanku smo se pogovarjali predvsem o možnostih za razrešitev problema neprimerne obdavčitve za slovensko čebelarstvo. Predstavniki ČZS in g. Šircelj smo soglasno ugotovili, da je ČZS v minulem obdobju opravila velikansko delo za začetek urejanja zakonodaje na področju čebelarstva. Zavedati se moramo, da smo čebelarji končno enakovredni drugim kmetijskim panogam. Žal pa je urejanje zakonodaje za področje čebelarstva prineslo tudi obdavčitev. Skupaj smo ugotovili, da zdaj veljavna zakonodaja ni dobra, državni sekretar pa se je strinjal, da je zadevo treba urediti. Še več, poudaril je, da si je Ministrstvo dalj časa prizadevalo za ureditev, kot jo je predlagala ČZS, žal, pa so ugotovili, da pred spremembo celotnega zakona zadeva ostaja taka, kot je. Obljubil nam je, da bo zadeva spremenjena ob prvi spremembi zakona. Žal takojšne rešitve nismo dosegli, ohrabruje pa me dejstvo, da so na Ministrstvu za finance naklonjeni spremembi, kot jo predlaga ČZS. Še enkrat naj poudarim jasne besede državnega sekretarja, da je ČZS resnično dejavno sodelovala pri nastajanju omenjene zakonodaje, žal pa je bila v sklepni fazi (zaradi naglice sprejemanja in različnih mnenj na Ministrstvu za finance) sprejemanja zakonodaje vanjo vključena tudi za čebelarje nesprejemljiva obdavčitev. V tem obdobju je bilo zelo veliko energije vložene v izdelavo pašnih redov. Smo pred končanjem tega dolgotrajnega in pomembnega projekta. Jeseni bomo o pravilniku o pašnih redih pripravili tudi okroglo mizo. Zdaj, ko je zadeva tehnično po večini urejena, je nujno pregledati tudi pravilnik, in če se bo pokazalo, da so potrebne spremembe, jih bo treba tudi sprejeti. Dejavno smo se lotili oblikovanja zakonodaje o postavitvi čebelnjakov. Na ta problem smo pisno opozorili tudi vse občine. Prav tako smo vsem občinam poslali dopis glede uporabe gensko spremenjenih organizmov. Sestali smo se z predstavniki Veterinarske uprave Slovenije in Nacionalnega veterinarskega inštituta in se dogovorili o sodelovanju na področju zdravstvenega varstva čebel. Vsi skupaj si želimo, da bi bili na tem področju sprejeti enotni programi. Na željo precejšnega števila čebelarjev smo se odločili, da bo septembra mogoče na ČZS naročiti oksalno kislino, ki bo že pripravljena za uporabo. Zato bodo društva pozvana, naj svoje želje glede morebitnega društvenega nakupa oksalne kisline sporočijo na ČZS (g. Auguštinu). Ena izmed naših poglavitnih prednostnih nalog v tem letu bo promocija. Tako smo že objavili javni natečaj za oblikovanje enotnega kozarca za med za slovenske čebelarje. Pripravili smo tudi enotno nalepko in prelepko za med. Vzorec je objavljen v tej številki Slovenskega čebelarja. Na področje promocije sodi tudi izdaja brošure o čebelarskem turizmu v Sloveniji. Razpis za programe je bil že objavljen, zdaj pa poteka uredniško delo. Knjižica o čebelarskem turizmu bo izšla še letos. Poudariti moram, da smo za izdajo te knjižice po večini pridobili sponzor-ska sredstva. V pripravi je dolgoročna strategija trženja slovenskega čebelarstva. Pripravlja jo ožja skupina, v kratkem pa jo bo predstavila tudi komisiji za ekonomiko. Pozneje bo moral to strategijo potrditi še UO ČZS. Strategija bo podlaga za prijavo na razpis za promocijo kmetijskih proizvodov. Na ta razpis se namerava prijaviti tudi ČZS, seveda, ko bo objavljen, predvidoma pa naj bi bilo to jeseni. Ne smem pa pozabiti povedati, da smo na MKGP oddali vlogo za pridobitev geografske označbe »Slovenski med«. Po pridobitvi te označbe bomo slovenski čebelarji končno dobili možnost naš pridelek označiti kot »Slovenski med«. Zadeva je pripravljena tako, da bomo to označbo lahko uporabljali vsi slovenski čebelarji. Naš cilj je še letos pridobiti odločbo o tem na državni ravni, v najkrajšem možnem času pa tudi njeno potrditev v Bruslju. Tudi glede tega nam je g. Peterle obljubil vso pomoč. Vsak dan večji je problem prodaje medu. Ne samo da so cene nizke, med je zelo težko tudi prodati. Na ČZS smo zato prisluhnili pobudi čebelarjev na terenu glede povezave z veletrgovci. V kratkem se bomo sešli z njimi in se skušali dogovoriti za sodelovanje. Prav tako smo pozvali Medex, da nam pove, kakšna je njihova vizija, in ali smo vanjo vključeni tudi slovenski čebelarji. Lahko tudi povem, da prek Avgusta Grila navezujemo stike z Evropsko unijo o možnostih prodaje medu v povezavi. Z založbo Kmečki glas smo se dogovorili za ponatis posodobljene knjige »Od čebele do medu«. Knjiga bo izšla še letos. Prav tako smo se v sodelovanju s Kmečkim glasom odločili izdati knjigo »Recepti iz čebeljih pridelkov«. Na tem mestu naj se direktorju Kmečkega glasa zahvalim za sodelovanje. S čebelarskimi mojstri se dogovarjamo za izdajo nove knjige o tehnologiji čebelarstva. Ker je literature vedno premalo, sem izjemno vesel ponudbe g. Zde-šarja, da pripravi obsežno knjigo z naslovom Izkoriščanje čebelji paš. S snovalci terminološkega slovarja - vsem se ob tej priložnosti zahvaljujem za delo, ki bo za slovensko čebelarstvo izjemnega pomena - smo se dogovorili, da slovar izdamo do pomladi. Slovar bomo popestrili z ilustracijami. Prav tako so v sklepni fazi dogovori o projektih za čebelarsko knjižnico. Po načrtih bomo septembra začeli izvajati potrebna dela za ureditev knjižnice, saj želimo, da bi knjižnico odprli sočasno z izdajo terminološkega slovarja, predvidoma najpozneje spomladi 2008. V zadnjih dneh smo začeli pripravljati programe usposabljanja za jesen in zimo. Področju izobraževanja bomo čez poletje in v začetku jeseni namenili veliko pozornosti. Programe želimo končati čim prej, tako da jih bomo lahko začeli izvajati že oktobra. Na področju izobraževanja smo prav tako odločeni, da končno pripravimo podlage in programe za šolanje čebelarskih mojstrov. Izdali smo predstavitveno zloženko Čebelarskega centra na Lukovici, saj želimo z njim gospodarneje upravljati. Predvsem si želimo povečati oddajo naših predavalnic. Prvi vtisi o novih najemnikih Centra so pozitivni. Sodelovanje je obojestransko, vemo da so začetki težavni, vendar smo vsi skupaj optimistični. Zavedamo se, da bo samo skupna ponudba, in to kakovostna ponudba, zadovoljila vse. V pripravi je 5-letni vzdrževalni program Čebelarskega centra, saj se zavedamo, da je sprotno obnavljanje nujno. V skrbi za čebelarski podmladek smo se na sestanku mentorjev, ki je potekal ob robu tekmovanja mladih čebelarjev, dogovorili, da ČZS vsem krožkom priskrbi enotno omarico za prvo pomoč. Ker želim za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja navezati čim več stikov z različnimi organizacijami in ustanovami, sem se v tem obdobju že sešel z županom občine Lukovica ter z župani okoliških občin. Poleg navezave stikov z občinami sem slovensko čebelarstvo in njegove programe predstavil še Zvezi upokojencev Slovenije, Zvezi kmečkih žena Slovenije, Turistični zvezi Slovenije, Slovenski turistični organizaciji ter Zvezi diabetikov Slovenije. Dogovorili smo se za sodelovanje na različnih področjih. Zveza kmečkih žena bo s ČZS dejavno sodelovala na več področjih. Kot prvo smo se dogovorili za sodelovanje ob predstavitvi knjige o receptih iz medu. Turistična zveza nam bo pomagala pri izdaji naše brošure o čebelarskem turizmu, poleg tega pa bomo prispevke o čebelarskem turizmu lahko redno objavljali v njihovem Lipovem listu. Z Zvezo diabetikov smo se dogovorili, da bodo letno srečanje diabetikov pripravili na Lukovici. Ob tej priložnosti bomo skupaj pripravili predavanje o možnostih uživanja čebeljih pridelkov v prehrani diabetikov. Skupaj bomo pripravili članek o tem in ga objavili tako v SČ kot tudi v njihovi reviji. Cilj vseh teh povezav je slovensko čebelarstvo in čebelje pridelke predstaviti širši javnosti. Ne smem pozabiti na zelo uspešno izveden čebelarski praznik v Kopru. V tem obalnem mestu se je zbralo veliko čebelarjev iz vse Slovenije, prav tako pa je bila rekordna tudi udeležba na državnem tekmovanju mladih čebelarjev v Žirovnici. Ob tej priložnosti naj se za te dosežke zahvalim vsem organizatorjem! Objavili smo tudi razpise za organizacijo praznika čebelarjev in tekmovanja mladih čebelarjev za prihodnje leto. Mineva 35 let od začetka graditve Čebelarskega centra na Lukovici, zato smo sklenili, da ob tej priložnosti pobudniku graditve g. Benedičiču ob domu postavimo doprsni kip. PRO deluje po rejskem programu. Strokovno jo dopolnjuje DPO, to pa je Kmetijski inštitut Slovenije. Na sestanku z vodstvom KIS-a smo se dogovorili, da bo KIS na vsaki seji UO ČZS poročal o svojem delu, saj želimo na ta način čebelarje redno obveščati o strokovnem delu te ustanove. Prav tako se dogovarjamo, da bi ČZS oz. PRO in KIS vsako leto organizirala DAN KRANJSKE ČEBELE, na katerem bi predstavili delo Priznane rejske organizacije in Kmetijskega inštituta Slovenije ter pripravili okroglo mizo o različnih temah, povezanih s kranjsko čebelo. PRO je imenoval tudi delovno skupino, ki bo pripravila strokovne podlage o ogroženosti kranjske čebele v Sloveniji. Tudi na področju trženja kranjske čebele se povezujemo z EU, saj se moramo zavedati da v povezavi cenijo našo kranjsko čebelo in so pripravljeni na marsikatero sodelovanje. Pogoj za to je seveda, da v Sloveniji naredimo vse, da ostane kranjska čebela taka, kot je, in da s strokovnim delom na rodovniških in gospodarskih vzrejališčih ter z osnovno odbiro vseh slovenskih čebelarjev skrbimo za ohranjanje njenih odličnih lastnosti. Ker želimo kranjsko čebelo še bolj promovirati smo v dopisu Pošti Slovenije predlagali izdajo znamke s kranjsko čebelo. Vseskozi dejavno sodelujemo tudi z MKGP. V sklepni fazi je priprava programov za prihodnje obdobje, predstavili pa jih bomo takoj, ko bodo sprejeti. Ministra za kmetijstvo smo v pismu prosili, naj preuči možnost dodelitve sladkorja iz državnih rezerv po znižani ceni. Zavedamo se, da je možnost za odobritev naše prošnje minimalna, vendar se za morebiten uspeh splača napeti vse sile. Seveda pa ne smem pozabiti tudi preostalega dela, predvsem izvajanja programov Uredbe 2006. Tako še vedno potekajo usposabljanja čebelarjev, v laboratoriju izvajamo analize interne kontrole, potekajo praktične delavnice o zatiranju varoje, končuje se tri leta trajajoč program aplikativnih raziskav na področju pelodnih analiz, poteka program obnove čebeljega fonda in, ne nazadnje, v okviru Uredbe deluje tudi Čebelarska svetovalna služba. Veliko dela, predvsem administrativnega, pa zahtevajo vloge za povračilo stroškov izvedbe programov. V okviru Uredbe 2006 bomo izdali tudi priročnik o zatiranju varoje, ki bo obsegal približno 150 strani. Ne smem pozabiti niti na opazovalno-napovedovalno službo medenja, saj ta po najboljših močeh opravlja svoje delo. Na voljo je nova spletna stran ČZS, uredniško delo v zvezi s tem pa je prevzel g. Vlado Auguštin. Za preglednost zadev in za to, da vse poteka v skladu s programom ČZS, skrbi UO ČZS. Tako smo na nedavni seji UO ČZS obravnavali aktualne zadeve. ČZS se je odločila tudi za posebno dobrodelno akcijo pod geslom »V vseh vrtcih v Sloveniji za zajtrk med slovenskih čebelarjev«. Zbrati želimo toliko medu, da bodo z njim v vseh vrtcih po Sloveniji lahko pripravili en zajtrk za vse otroke. Zato bomo pozvali vsa društva, naj za ta namen prispevajo po 5 kg medu. Vsak otrok bo ob tej priložnosti dobil tudi promocijsko zgibanko o čebeljih pridelkih. Kot vidite, smo se v minulih dveh mesecih lotili precej stvari, poudariti pa moram, da se je v izvedbo najrazličnejših dejavnosti vključilo tudi veliko število čebelarjev iz različnih krajev Slovenije. To je dokaz, da želimo vsi skupaj narediti korak naprej v dobro vseh slovenskih čebelarjev. Vsem, ki kakor koli sodelujete, najlepša HVALA! S SKUPNIMI MOČMI ZA SKUPNE CILJE V KORIST SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA! VZREJA MATIC HENRIK ZALETELJ Fužina 59, 1303 Zagradec Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke. Vzreja poteka pod nadzorom KIS. Naročila sprejemamo po telefonu: 041 775 333 oz. 01 788 60 86 ali po e-pošti: henrik.zaletelj@siol.net TT juH N VURU PRUDg ŽENJA - uu. ESL Obremenitve v čebelarstvu Prevod in priredba članka: Maja Smodiš Škerl - Kmetijski inštitut Slovenije Sredstva za zatiranje varoze Najpogostejši vzrok onesnaženja čebeljih pridelkov so sredstva za zatiranje varoze (akaricidi), saj jih v čebelarstvu redno uporabljajo. V Švici zatirajo varoje že od leta 1984. Spletna stran Centra za raziskave čebel (http://www.alp.admin.ch/themen/00502/ index.html?lang=de) vsebuje tudi seznam v Švici dovoljenih in priporočenih sredstev za zatiranje varoze. Ta sredstva se glede na razgradljivost ostankov delijo v tri skupine: sintetična obstojna sredstva, hlapljive komponente eteričnih olj in organske kisline. Folbex VA, apistan, bayvarol in perizin so kot obstojna sintetična sredstva izrazito topna v maščobah. »Obstojna« jih imenujemo zato, ker se ob segrevanju ne razgradijo v celoti. Hlapljivi timol je bolj topen v maščobah, nekoliko pa tudi v vodi. Organske kisline so topne samo v vodi. V čebelji družini se vodotopne snovi porazdelijo v sladkornem sirupu in medu, snovi, ki so topne v maščobah, pa se kopičijo v vosku. Dovoljena^ in priporočena sredstva za zatiranje varoze v Švici Trgovsko ime sredstva Aktivna snov Dovoljenje Folbex VA bromopropilat * Perizin kumafos S Apistan fluvalinat S Bayvarol flumetrin S Apitol cimiazol * Thymovar timol S Mravljinčna kislina (razl. proizvodi) mravljinčna kislina CRČ Mlečna kislina, vodna raztopina mlečna kislina CRČ Oksalna kislina (razl. proizvodi) oksalna kislina CRČ * ni več dovoljeno S: z dovoljenjem Swissmedic CRČ: dovoljenje Centra za raziskave čebel Ostanki akaricidov v satju in medu V poskusu, ki so ga izvedli po enem ali dveh letih uporabe, so izmerili ostanke akaricidov, in to posebej v satju z zalego, v medenem satju in v medu samem. V čebeljih družinah so varoje zatirali pozno poleti, ko je bila v panjih še zalega. Meritve ostankov so izvajali naslednjo pomlad ob prvem točenju medu. V satju v plodiščih z zalego so našli veliko več ostankov akaricidov kot v satju iz medišč. Vrednosti so se občutno razlikovale in so bile po večini odvisne od tega, kolikšna količina sredstev je bila ob zatiranju varoze vnesena v satje. Pri družinah, ki so jih zdravili s folbexom (bromopropilat) oziroma s perizinom (kumafos), so v medu našli ostanke aktivnih snovi. To pomeni, da je bil vnos bromopropilata zelo velik, Perizin pa je sredstvo, ki se v maščobah najslabše topi. Pri uporabi fluvalinata in flumetrina je bila vsebnost ostankov v medu pod nivojem detekcije. Že ena sama uporaba dovoljenega obstojnega aka-ricida, najpogosteje sta to folbex VA in perizin, tudi če ga uporabimo v skladu z navodili, lahko prihodnje leto povzroči ostanke teh sredstev v medu. Koncentracije so seveda še vedno nižje od dovoljenih vrednosti. V dolgoletnih preiskavah ostankov pesticidov v laboratorijih so v medu našli akaricide v sledovih, to je pod mejo tolerance. Preiskave, ki so jih opravili v švicarskem Centru za raziskave čebel, so pokazale, da je zaradi zatiranja varoj z akaricidi propolis v Švici onesnažen podobno kot čebelji vosek (Bogdanov in sod., 1998a). Več v: Bogdanov in sod., 1998a, in Wallner, 1999. Center za raziskave čebel že od leta 1991 nadzoruje ostanke akaricidov v čebeljem vosku, pri tem projektu pa sodeluje večina švicarskih obratov, v katerih predelujejo vosek. Predelani vosek vedno vsebuje tudi ostanke bromopropilata, kumafosa in fluvalinata. Ker so topni v maščobah, jih iz voska ni mogoče izločiti. Kot Aktivna snov Zdravljenje število let Satje z zalego Medeno satje (srednje vrednosti, mg/kg) Med Dopustna vrednost za med bromopropilat 1 47,8 2,4 0,01 0,1 fluvalinat 1 2,9 0,1 p. n. d. 0,01 kumafos 1 3,8 0,7 0,015 0,05 flumetrin 2 0,05 - p. n. d. 0,005 p. n. d. = pod nivojem detekcije Ostanki spomladi, po zdravljenju s timolom, in jeseni po zdravljenju z apilife VAR Apilife VAR Obremenjenost medu V0Sezaie(SDtja Z Zdravljenje Minimum Maksimum 500-600 mg/kg Apilife VAR (CH) 0,02 0,48 Nastavek s timolom (CH) 0,08 1,1 Vosek iz Nastavek s timolom (D) 0,09 2 medenega satja 20-30 mg/kg Švica (CH>); d°pus'na ^ ^ vrednost 0,8 mg/kg Hrana 1-4 mg/kg primer poglejmo učinkovino bromopropilat {folbex VA). To sredstvo so v boju proti varozi uporabljali že pred letom 1991. Pozneje so ga nadomestili apistan {fluvalinat), perizin {kumafos), bayvarol {flumetrin) in drugi, vendar moramo upoštevati, da se bromopropilat iz voska popolnoma izloči šele po približno 20 letih. Flumetrina v nobenem primeru ni bilo mogoče določiti v mejah detekcije, saj bayvarola niso veliko uporabljali, vnos flumetrina pri enem zdravljenju pa je pravzaprav neznaten. Raziskovalci so polnih deset let zbirali podatke o vsebnosti ostankov akaricidov. Pri tem je treba upoštevati, koliko časa so sredstva na tržišču, pogostost uporabe določenega sredstva v praksi in kolikšna količina učinkovine je ob vsakem posegu vnesena v čebeljo družino. Pri ekološkem čebelarjenju je pomembno, da aka-ricidne ostanke v vosku odstranimo z zamenjavo satja s satjem brez ostankov. V Centru za raziskave čebel skušajo najti postopek, po katerem bi lahko sanirali vosek. Prve raziskave so pokazale, da panjev ni treba uničiti, saj zadostuje, da iz njih odstranimo satje, postrgamo propolis in jih razkužimo {Imdorf in sod., 2002). Več v: Bogdanov in sod., 1998a, Wallner, 1999, ter Imdorf in sod., 2002. Ostanki organskih kislin 1996 1997 1998 K Z K Z K Z Mravljinčna kislina (M) 45 94 31 91 41 71 Oksalna kislina (O) 41 33 22 18 19 19 MO-zdravljenje spomladi (1997, 1999), 7 stojišč K Z Srednja vrednost mg/kg 61 254 Minimum-maksimum 20-127 58-506 K-kontrola Z-zdravljenje pred enim letom Naravna vrednost v nektarju: mravljinčna kislina: 18-85 mg/kg oksalna kislina 8-51 mg/kg Pri čebeljih družinah, v katerih so varoje vsako leto avgusta in septembra zatirali s sredstvom apilife VAR {timol), so naslednje leto izmerili vsebnosti timola v vosku in medu. Vsebnost timola v spomladanskem medu je bila manjša od dopustne vrednosti 0,8 mg/kg. Pri timolu ne zaznamo spremenjenega okusa medu, ker vsebnost od 1,1 do 1,5 mg timola na kilogram medu ne doseže senzoričnega praga zaznavanja. Ostankov v vosku {satje z zalego, medeno satje) in v hrani za čebele pa je bilo veliko več. Timol iz satja popolnoma izhlapi v nekaj tednih po vnosu v čebeljo družino. Če je v čebelji družini vse leto vložek, prepojen s ti-molom, je vsebnost ostankov timola v medu veliko večja, lahko tudi večja od maksimalne, v Švici dovoljene vrednosti. Med, ki vsebuje več timola kot približno 1 mg/kg, že spremeni okus in ni več primeren za prodajo. Več v: Bogdanov in sod., 1998b,c, 1999. V tri leta trajajočem poskusu so v poskusnih čebeljih družinah vsako leto avgusta in oktobra zatirali varoze z mravljinčno kislino z dolgotrajnim delovanjem, novembra in decembra pa z oksalno kislino {s pršitvijo). V kontrolni družini so avgusta in septembra zatirali varozo z apistanom. Naslednje leto so v medu merili vsebnost mravljinčne in oksalne kisline pri obeh skupinah družin. V medu iz poskusnih družin je bila vsebnost mravljinčne kisline nekoliko večja kot v medu iz kontrolnih družin. Povečane vrednosti kot posledica zatiranja varoze pa niso oporečne, saj so količine v mejah naravne vsebnosti mravljinčne kisline v medu. Spomladansko zatiranje varoj {brez nastavkov) pa poveča količino naravne vsebnosti mravljinčne kisline v pridelku, zato jo v tem času uporabimo le, če je to nujno. Pri zatiranju varoze z oksalno kislino se vsebnost te kisline v medu ni povečala. V čebeljih družinah lahko torej varozo z mravljinčno kislino zatiramo pozno poleti, z oksalno kislino pa zgodaj spomladi. Več v: Bogdanov in sod., 2002. Nezakonit boj proti povzročitelju hude gnilobe z antibiotiki Leta 2000 je švicarske čebelarje presenetila slaba novica: med na švicarskem trgu je vseboval ostanke antibiotikov. Pri 6 % medu, pridelanega v Švici, so našli predvsem ostanke sulfonamidov, predvsem sul-fatiazol. Približno tretjina preiskanih medov iz tujine je leta 1999 vsebovala antibiotike, predvsem strep-tomicin. Od takrat Urad za nadzor živil izvaja strogo kontrolo medu. Ostanke antibiotikov so zanesli v med čebelarji, ki so hudo gnilobo čebelje zalege v čebelji družini zdravili z antibiotiki. Drugi viri antibiotikov v medu {npr. sredstva proti hruševemu ožigu) so manj verjetni, vendar jih ne moremo izključiti. Ostanki antibiotikov zaradi bolezni hude gnilobe V letu 2000 so analizirali ve; kot 800 vzorcev švicarskega medu 6 % vzorcev je vsebovalo sulfonamidne in druge ostanke antibiotikov 2,5 % vzorcev je vsebovalo več ostankov kot je maksimalna dovoljeno vrednostj, ki znaša 0,05 mg/kg medu vir: Zvezni urad za zdravstvo Uporaba antibiotikov pa ni ustrezno sredstvo proti hudi gnilobi čebelje zalege, saj antibiotik uniči le vegetativne stadije bakterije, ne pa tudi spor, ki ostanejo v medu še več let. V članicah Evropske unije in v Švici je uporaba antibiotikov v čebeljih družinah prepovedana. Med ne sme vsebovati nikakršnih ostankov teh sredstev. V tem obdobju je bil na evropskem trgu prepovedan med iz Kitajske, saj je vseboval antibiotik - kloram-fenikol. Predhodne preiskave vsebnosti ostankov kažejo, da je v čebelarstvu daleč največja težava prav vnos antibiotikov, in to predvsem zaradi ostankov. Več o tem: Bogdanov in Fluri, 2000. Proti voščeni vešči s paradiklorbenzolom V 10 let trajajočem poskusu preverjanja ostankov v satnicah so izmerili vsebnost paradiklorbenzola (PDCB), ki ga čebelarji pogosto uporabljajo za zatiranje voščene vešče. Vselej so ga dokazali v novem Ostanki paradiklor benzola Med Leto št. vzorcev min-max g/kg % pozitivnih 1997 28 7-65 14 1998 13 4-114 46 2000 23 4-56 26 2001 16 4-37 31 2002 11 3-13 54 Vir: Katalonski laboratorij SH, BL, BS Obremenitve panjev, medenih pridelkov, pri skladiščenju medu Panj sredstva za zaščito lesa, barve z insekticidi in fungicidi Pridelki iz medu Uporaba repelentov, kot so fenol, benzaldehid, benzacetaldehid, nitrobenzol. Pretirana uporaba dima. Skladiščenje medu v neprimerni embalaži Pocinkana posoda (sprošča se cink). Obarvana posoda (sproščajo se sestavine barve)._ vosku. Pri predelavi voska ostankov tega sredstva ni mogoče odstraniti. Laboratorijske raziskave kažejo, da je PDCB vsebovalo kar povprečno 34 % vzorcev švicarskega medu, pridelanega v obdobju od leta 1997 do 2002! V 13 % vzorcev so bile vrednosti večje od dopustne meje, to pa brez dvoma zbuja velike skrbi. Paradiklorbenzol ostane v vosku kot učinkovina, topna v maščobah, iz voska pa lahko preide tudi v med (Wallner, 1991). Zaščito pred voščeno veščo moramo izvajati izključno po pravilih, sredstva za zatiranje vešče pa uporabljati skrbno po navodilih proizvajalca (Charriere in Imdorf, 1997). Drugi viri obremenitev v čebelarstvu Sredstva za zaščito lesa in barve, ki jih uporabljamo za zaščito panjev, ne smejo vsebovati insekticidov in fungicidov, saj ti lahko onesnažijo med. Pri točenju medu ne smemo uporabljati repelentov, ki jih vsebujejo spreji za preganjanje čebel, saj te snovi zaidejo v med. Posoda za skladiščenje medu mora biti iz ustreznega materiala. Najbolje se obnesejo posode iz legira-nega jekla in iz plastike za shranjevanje živil. Posoda iz bele pločevine (brez rjastih madežev) in aluminija je manj primerna. Pocinkana posoda ni primerna, prav tako ne, če je z notranje strani prekrita s plastjo barve. SONARAVNO ZATIRANJE VAROZE HLAPILNIK BS-05 • UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJ MRAVLJINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO NANOKEM, d. o. o. Rečna ulica 6, Ljubljana Tel./faks +386 1 251 16 53, GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA _226_ Slovenski čebelar 7-8/2007 Letnik CIX I m Sklep Navedene raziskave kažejo, da so količine ostankov različnih snovi v čebeljih pridelkih odvisne predvsem od čebelarjenja. Največja nevarnost za onesnaženje medu so brez dvoma antibiotiki proti povzročitelju hude gnilobe čebelje zalege. Vosek in propolis sta najpogosteje onesnažena zaradi zdravljenja čebel s sintetičnimi akaricidi. Čebelji pridelki so onesnaženi tudi s snovmi iz okolja, predvsem s tistimi, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, vendar veliko manj. Če čebelarimo vestno in nadziramo svoje ravnanje, kot tudi če se odločimo za ekološko čebelarjenje, bo obremenitev čebeljih pridelkov s škodljivimi snovmi zelo majhna. Vir: Bogdanov, S., Imdorf, A., Charriere, J. D., Fluri, P., Kilchen-mann, V., Center za raziskave čebel, Švica (2003), http:// www.apimondia.org/apiacta/articles/2003/bogdanov_1.pdf Fotografije: vir internet. Navedena literatura: - Bogdanov, S., Kilchenmann, V., Imdorf, A. (1998a): Acarici-de residues in some bee products, Journal of Apicultural Research 37, 57-67. ■ Bogdanov, S., Imdorf, A., Kilchenmann, V. (1998b): Residues in wax and honey after Apilife VAR treatment, Apidologie 29, 513-524. ■ Bogdanov, S., Kilchenmann, V., Fluri, P., Buhler, U., La-vanchy, P. (1998c): Einfluss von organischen Säuren und Komponenten ätherischer Öle auf den Honiggeschmack, Schweizerische Bienen-Zeitung 121, 581 -585. ■ Bogdanov, S., Imdorf, A., Kilchenmann, V., Fluri, P. (1999): Thymolanwendungen zur Bekämpfung der Varroa, Schweizerische Bienen-Zeitung 122, 445-451. ■ Bogdanov, S., Fluri, P. (2000): Honigqalität und Antibiotikarückstände, Schweizerische Bienen-Zeitung 123, 407410. ■ Bogdanov, S., Charriere, J. D., Imdorf, A., Kilchenmann, V., Fluri, P. (2002): Determination of residues in honey after treatments with formic and oxalic acid under field conditions, Apidologie 33(4), 399-409. ■ Charriere, J. D., Imdorf, A. (1997): Schutz der Waben vor Mottenschäden. Weiterbildungskurs für Berater, Mitteilung der Sektion Bienen 1-14. ■ Imdorf, A., Kilchemann, V., Kuhn, R., Bogdanov, S. (2002): Wird akarizidfreies Bienenwachs durch Rückstände auf den Kastenwänden verunreinigt? Schweizerische Bienen-Zeitung 125, 22-24. ■ Wallner, K. (1991): Das Wachsmottenbekämpfungsmittel Paradichlorbenzol, Schweizerische Bienen-Zeitung 116, 582-587. ■ Wallner, K. (1999): Varroacides and their residues in bee products, Apidologie 30, 235-248. J WPLQW SATJA NA BARW® M Avtorji: Karl Philipp, Friederike Sophia, Klaus Fristof in Karsten Muensted, Krokelstrasse 43, 35435 Wettenberg, Nemčija Po American Bee Journal (oktober 2006) povzel: Miha Kunstelj Barva medu je posledica delovanja več dejavnikov. Najbolj znani in najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na barvo medu, so izvor nektarja ali mane ter razmere med pridelavo medu in skladiščenjem. V naši raziskavi smo se osredotočili na vprašanje, kako vpliva obarvanost deviškega in enkrat ali večkrat zaležene-ga satja na barvo medu. Zanimalo nas je, kakšen je vpliv satja na med, če je bil med iztočen iz deviškega satja oziroma iz večkrat zaleženih satov. Za ugotavljanje razlike v obarvanosti medu glede na obarvanost satja smo uporabili skoraj brezbarvni invertni sirup in trotovsko satje različne obarvanosti, od svetlega deviškega do temnega. Razlike v obarvanosti medu so se jasno pokazale, če je bil sladkorni sirup (apiinvert) shranjen v deviškem trotovskem satju ali v večkrat zaleženih trotovskih celicah. Obarvanost je bila očitna, to pa je bilo mogoče odkriti na podlagi presojnosti s svetlobo, valovne dolžine 366 nm. Žal pa v tej študiji nismo raziskali, katere snovi so povzročile obarvanost; verjetno je to v povezavi z minerali in organskimi barvili. Ker je bil ugotovljen njihov vpliv na okus medu, bodo fotometrične meritve sčasoma gotovo postale sestavni del ocenjevanja kakovosti medu. Predstavitev Barva medu je po večini odvisna od snovi, ki jih vsebujeta mana ali nektar, te pa se razlikujejo od rastline do rastline (torej izvora medu), cvetnega prahu in mineralov v njem kot tudi od razmer, v katerih je med pridelan, predvsem od temperature med proizvodnjo in skladiščenjem. Med postane sčasoma in zaradi temperature temnejši. Temperatura ima pomembno vlogo pri intenzivnosti reakcije encimov in Maillardo-vi reakciji, pri kateri sladkorji kondenzirajo s prostimi aminokislinami, kar povzroči nastanek rjavih pigmentov. Na podlagi zelo strogih normativov Nemške čebelarske zveze za pridelavo in distribucijo medu ter ob dejstvu, da se barva medu oljne repice, ki ga v Nemčiji pridelajo veliko, zelo spreminja (od bele do svetlo rumene), je jasno, da na barvo medu vplivajo tudi druge stvari. Po našem mnenju so razlike v barvi medu delno posledica obarvanosti satja. Med iz svetlih oz. čistih (deviških) satov naj bi bil svetlejši kot iz zaleženih. Nekateri čebelarji imajo raje starejše, večkrat zaležene sate, ker se pri točenju manj poškodujejo. Če pogledamo različne knjige o čebelarstvu, ugotovimo, da v nobeni ni pojasnjeno, kako temna barva satja je še dopustna za satje v medišču. O tem problemu je pisal že Albert (1974), natančneje o vplivu deviškega oziroma zaleženega satja na barvo medu. Sami smo predvsem raziskovali razlike v obarvanosti medu med deviškim ter enkrat, dvakrat, trikrat ali večkrat zaleženim satjem v eksperimentalnem modelu. Materiali in metode V čebelarski sezoni 2005 smo posebej zbirali lipov med iz deviškega satja in posebej glede na obarvanost satja oziroma glede na to, kolikokrat so bili sati zaleženi. Posebej pa smo zbirali med iz deviškega in večkrat zaleženega trotovskega satja. To satje smo napolnili s 500 pl sladkornega sirupa, ki se uporablja za zimsko krmljenje. Ta sirup smo vzeli zato, ker je prozoren, v razmerju z medom manj viskozen in ne kristalizira. Sirup smo pustili v celicah štiri tedne, potem pa smo ga pretočili v posode za fotometrične meritve, ki smo jih namestili v Eppendorfov fotometer 1101M (podjetja Eppendorp, Hamburg, Nemčija). Razliko v barvi smo primerjali z originalnim sladkornim sirupom. Vse meritve smo izvedli dvakrat ob valovni dolžini svetlobe 366, 405 in 436 nm. Poleg tega smo merili dve različni vrsti medu. Rezultati Analize ločeno zbranega lipovega medu so pokazale, da je ta iz svetlega (deviškega) satja svetlejši od onega iz večkrat zaleženega in obarvanega satja. Rezultati meritev pri različnih valovnih dolžinah so pokazali, da so razlike najbolj vidne pri valovni dolžini 366 nm. Analiza poskusnega modela je razkrila podobne rezultate. Barva medu je bila v premem sorazmerju z mnogokratnikom zaleženosti satja. Tudi tokrat so bile razlike najbolj vidne pri valovni dolžini 366 nm. Barva sladkornega sirupa, ki je bil v deviškem, torej nezale-ženem satju, je bila občutno svetlejša kot barva sladkornega sirupa v večkrat zaleženem satju. Ta poskus je pokazal, da so razlike v barvi ne samo merljive, ampak opazne tudi za laika. Razprava Ta raziskava je jasno pokazala, da je med, pridelan v zaleženih satih, temnejši od medu iz nezaleženih satov. Čim večkrat so sati zaleženi, tem temnejši je med. Ta poskus je pokazal, da je vzrok obarvanosti v barvilih in mineralih v satju. Ker pustijo ličinke svoje izločke v satju, lahko verjamemo, da tudi to vpliva na obarvanost medu. Zanimivo je, da je stopnja obarvanosti pri poskusu s sirupom skoraj enaka kot pri poskusu z lipovim medom. Ta eksperiment je pokazal, da obarvanost satja pomembno vpliva tudi na barvo medu. Skratka, razlikujemo tri temeljne razloge za obarvanost medu: - prvič: izvor medu glede na rastlino, vrsto in količino cvetnega prahu ter glede na naravno vsebnost mineralov; - drugič: razmere v panju (obarvanost oz. starost satja), katerih posledica je vsebnost mineralov (zaradi izločkov ličink); - tretjič: tehnika shranjevanja medu po točenju, čas skladiščenja in temperatura med skladiščenjem. Ugotovitev, ki ste jih prebrali v tem sestavku, ne boste našli v čebelarskih učbenikih. Vprašanje pa ostaja: ali barvila in minerali, za katere verjamemo, da prispevajo k spremembi barve, v resnici spremenijo barvo? Nedavno je bilo ugotovljeno, da sprememba vsebnosti mineralov v medu vpliva tako na barvo kot tudi na okus medu (Gonzales - Miret et al., 2005). To se ujema tudi z opisano povezavo med barvo in okusom (Rodenberg, 1992). V tem smislu je merjenje barve pomemben vidik kakovosti, še posebej pomemben pa je pri primerjavi medu enakega izvora. V okviru določanja kakovosti medu je zato že predlagano tudi merjenje barve. Vendar naj bi merilni instrumenti (analizator barve medu C221 - proizvaja ga Hanna Intruments) merili valovno dolžino 420 nm, da bi tako lahko ugotovili (tudi) vpliv Maillardove reakcije. Bilo bi zanimivo izvedeti, ali imajo produkti Maillardove reakcije različen absorpcijski maksimum v primerjavi s snovmi (omenjenimi v tem sestavku), ki vplivajo na barvo. Kot kaže, bo raziskava vzrokov obarvanja medu kot tudi primerjava razlogov za obarvanje v prihodnje še pomembno področje raziskav. Literatura: Albert, M. A. (1974): Light and dark Honey - From White and Brown combs, American Bee Journal, 114-373. Gonzales - Miret, M. L.,Terrab, A., Hernanz, D., Fernandez -Recamales, M. A., Heredia, F. J. (2005): Multivariate correlation between color and by their botanical origin, J Agric Food Chem, 53:2574-2580. Rodenberg, H.: Marketing the crop of the cemmercial beekeeper. V: Graham, J. M.(1992): The hive and the Honey Bee. Hamilton, Illinois, ZDA (Dadant&Sons), 783-829. J ANA KUNSTELJ, s. p. ŠIVILJSTVO KUNSTELJ ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jmkunstelj@volja.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE N DRUGO ČEBELARSKO OPREMO. Inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@volja.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila za med. Ponujamo plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70 in 100 litrov. UGODNO! _228_ Slovenski čebelar 7-8/2007 Letnik CIX t D©@ DZ @W@TA Prevedel in priredil: Franc Šivic ZDA Med vzroki za lanski propad velikega števila čebeljih družin so po mnenju ameriških čebelarjev tudi neustrezna kemična sredstva proti varoji, saj se je ta zajedavec nanje že prilagodil. Zato je Wellmark International iz zvezne države Illinois na tržišče poslal nov proizvod imenovan Hivastan. Po navedbah proizvajalca vsebuje novo sredstvo zelo aktivno snov fenpiroksimat (kemična formula je C22 H27 N3 O4 ), ki kontaktno deluje na parazita. Prodajajo ga v obliki nekakšne paste, ta pa je izdelana iz več snovi: iz rastlinskega olja, mletega sladkorja, medu, razkuženega z žarki gama, in iz 0,2 do 0,3 % fenpiroksimata. Pasto je treba v tankem sloju namazati na lepenko, to pa položiti na satnike plodiš-ča. Čebele pasto počasi odstranjujejo in tako pride aktivna snov v dotik z varojami. V panju jo pustijo 42 dni, potem pa odstranijo tisto, česar niso pospravile že čebele same. Poskusi na Floridi in v Teksasu so pokazali, da je uspešnost zatiranja varoj 95-odstot-na. Slaba stran tega novega zdravila pa je nekoliko povečana smrtnost med čebelami v prvih 24 urah po vstavitvi v panje. Nikjer nisem zasledil podatka o ostankih tega novega akaricida v medu. Sporno se mi zdi, da proizvajalec priporoča uporabo tega sredstva dvakrat na leto, najprej spomladi, potem pa še po končani paši. Ker sta v pasti sladkor in med, menim, da del tega »zdravila« konča tudi v satju mediščnih naklad. Ali je proizvajalec sploh pomislil na to nevarnost? Zaradi velike smrtnosti čebel je na ameriškem tržišču zaznati pomanjkanje medu. Lani so ga ameriški trgovci samo iz Argentine uvozili 46.500 ton, skoraj toliko kot celotna Evropska unija. Cena je bila 1,57 dolarja za kilogram. To nameravajo storiti tudi letos. Toda v Argentini je bila minula čebelarska sezona razmeroma slaba. Namesto predvidenih 120.000 do 130.000 ton so pridelali »samo« od 80.000 do 90.000 ton. Menda so argentinski izvozniki medu v enem samem tednu prejeli več povpraševanj po medu kakor lani v vsem letu. Seveda je to takoj vplivalo na zvišanje cen. V ameriških trgovinah na drobno so se že doslej zvišale za 25 do 30 odstotkov. Argentinskim čebelarjem internet omogoča odličen pregled nad svetovnim tržiščem z medom. Ker se zavedajo, da imajo zdaj vse adute v svojih rokah, ne hitijo s prodajo pridelka medu, temveč čakajo na nova zvišanja cen. Ravnajo torej povsem drugače kot lani, ko so v paničnem strahu zaradi velikih zalog razprodajali svoj pridelek pod vsako razumno ceno. Takšno stanje na svetovnem tržišču zbuja upanje, da bodo razmere kmalu urejene tudi pri nas. Znano je, da je v shrambah slovenskih čebelarjev še vedno veliko neprodanega lanskega medu, to pa je breme predvsem za tiste, za katere je čebelarstvo edini ali poglavitni vir preživetja. Italija Na italijanskem čebelarskem nebu se še kar naprej kopičijo črni oblaki. Čebelarje je zelo prizadela nedavna izjava nekaterih inšpekcijskih služb, da bodo začele kontrolirati med in vosek v plodiščih panjev. Znano je, da Italijani čebelarijo v nakladnih DB-panjih, v katerih je eno samo veliko plodišče, nanj pa ob paši naveznejo polovična medišča z odebeljenimi sati, v katere matica ne more zalegati. Ti sati so torej vedno deviški. Kadar čebele zdravijo, medišča odstranijo, tako da kemikalije ne prodrejo v mediščne sate. Kljub temu se nekaj ostankov zdravil vendarle znajde tudi v medu. Zakaj torej kontrola medu in voska v plodiščih? Številni italijanski čebelarji uničujejo varojo s prepovedanim akaricidom birlan, v katerem je aktivna snov klorfen-finfos. Kaže, da je sredstvo zelo učinkovito, sicer bi ga ne uporabljali in pri tem tvegali onesnaženje svojega medu. Massimo Ilari, urednik revije Apitalia, se strinja, da to ni prav in da je edina prava pot za italijansko čebelarstvo prehod na naravna zdravila, kot so eterična olja in kisline. Navsezadnje so že dobro preizkušena in veliko čebelarjev jih uspešno uporablja. Toda urednik zameri inšpektorjem, da bodo uprizorili nekakšen »lov na čarovnice«, namesto da bi svojo energijo uporabili za bolj koristna početja in pomagali italijanskemu čebelarstvu pri izhodu iz zdajšnje krize. Zakaj se raje ne lotijo raziskave, katera sredstva za zaščito rastlin uporabljajo v kmetijstvu, da je moralo od jeseni do zdaj umreti približno 50 % čebeljih družin, oziroma zakaj čebelarjem ne pokažejo možnosti za prodajo medu po dostojnih cenah. Nekateri kmetijski inšpektorji dobesedno nagajajo čebelarskim organizacijam in jih ovirajo pri njihovem poslanstvu, namesto da bi skušali najti zastrupljevalce čebel in jih kaznovati. Če se bo ta gonja nadaljevala, bodo čebelarske organizacije proti nekaterim nevestnim inšpektorjem prisiljene sprožiti sodne postopke ali pa zahtevati od oblasti, da jim prepovejo opravljanje inšpektorskih nalog. Precejšnja zmeda še vedno vlada glede razlikovanja in razumevanja pojmov ekološko, biološko in biodi-namično čebelarjenje. Zadnje čase so razčistili vsaj pomen prvih dveh pojmov. Evropska unija v svojih dokumentih omenja ekološko čebelarstvo, ki so ga Italijani preprosto prevedli v biološko in ga pod tem imenom tudi propagirajo, zlasti ob prodaji svojih pridelkov. Naj omenim nekaj pogojev za t. i. biološko čebelarjenje v Italiji: - maticam je prepovedano rezati krila, prav tako je prepovedano moriti čebele za pridobivanje medu, - obvezno je vodenje evidence vseh posegov v panje, - v notranjosti panjev je prepovedano uporabljati plastiko in lake, - uporabljati je treba satnice iz voska, pridobljenega v biološkem čebelarjenju, - za boj proti varojam je dovoljeno uporabljati samo eterična olja in organske kisline, - stojišče čebel mora biti od odlagališča odpadkov ali zažigalnice smeti oddaljeno vsaj en kilometer, - prehod iz konvencionalnega v biološko čebelarjenje traja najmanj eno leto, - za krmljenje čebel je poleg medu dovoljeno uporabljati samo sladkor, pridelan na biološki način, - medu se ne sme segrevati na več kot 35 °C, - čebelariti je dovoljeno samo z domačo, avtohtono čebeljo raso. Biodinamično čebelarjenje, ki so ga začeli izvajati leta 1928 v Nemčiji in katerega posledica je bil pojav kolektivne znamke Demeter, je za Italijane manj privlačno, ker je tudi bolj zahtevno. O znamki Demeter smo sicer že pisali tudi v Slovenskem čebelarju. Anglija Kljub velikemu številu čebelarjev v tej britanski pokrajini je pridelava medu razmeroma majhna, saj ga morajo britanski trgovci uvoziti kar 75 %. Lani so ga v Argentini kupili 11.300 ton, torej nekoliko več kot Italijani. Plačali so ga po 1,45 dolarja za kilogram. Velik problem za angleško čebelarstvo je neugodna starostna struktura čebelarjev. O tem sem se lahko osebno prepričal maja letos, ko nas je obiskalo 45 čebelark in čebelarjev iz okolice Liverpoola. Velika večina med njimi je bila stara več kot 65 let. Za en dan sem prevzel vlogo njihovega vodnika po Sloveniji. Bili so izjemno hvaležni za vse, kar sem jim takrat pokazal ali povedal. Gospa Milena, ki vodi čebelarsko trgovino v našem Centru na Brdu, mi je zaupala, da tako prijaznih in dobrih kupcev še ni imela. Znano je, da kdor daje, tudi prejema. Vsaj zase lahko rečem, da sem od njih izvedel marsikaj novega. Ker so stari in zato številni tudi precej oslabeli, imajo velike težave zlasti z dviganjem težkih naklad pri svojih nakladnih DB-panjih. Ko so v našem čebelnjaku videli, kako z lahkoto opravljamo vsa dela v AŽ-panjih, so soglasno menili, da je to idealen panj za ostarele, bolehne in celo invalidne čebelarje, kakršnih je v starajoči se Evropi, žal, vedno več. Prav ganljiv je bil prizor, ko se je v čebelarski trgovini neka skoraj 80-letna čebelarka dobesedno zaljubila v tri-etažni 10-satar in ga je hotela na vsak način kupiti. Komaj smo jo prepričali, da se je ločila od njega, ker ga ne bi mogla spraviti na letalo. Varoja je letos med angleškimi čebelarji zahtevala visok davek. Doslej so jo zdravili z apistanom, ker pa je postalo to zdravilo zaradi odpornosti zajedavca na fluvalinat neučinkovito, so se nenadoma znašli v slepi ulici, še posebej, ker apiguard ni izpolnil njihovih pričakovanj. Zato so napeto sledili mojemu predavanju o tem, kako po končani poletni paši že sedem let uspešno zdravim čebele z alkoholno raztopino timola, pozno jeseni pa z izhlapevanjem oksalne kisline. Še bolj nazorno jim je ta do narave prijazen način zmanjševanja števila varoj predstavil moj čebelarski kolega Aleksander Mikuž iz Kamnika, ki izdeluje odlična sredstva proti varozi na podlagi eteričnih olj. Ob koncu obiska v Sloveniji so angleški čebelarji izrazili veliko hvaležnost in priznanje vsem, ki smo jih sprejeli in jih obogatili z novimi spoznanji. Portugalska Med osumljenci za tiho izginjanje čebel so na Portugalskem tudi gensko spremenjene kulture, med njimi VZREJA MATUC - Čebelarstvo DREMELJ Janez Dremelj GSM: 041 836 050 041 779 119 Tel.: 05 971 06 23 Ivan Dremelj st. Tel.: 01 899 11 31 GSM: 041 656 056 041 588 248 Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji • e-pošta: cebelarstvo.dremelj@volja.net Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke, matičnike in druge čebelje pridelke. Matice so označene. Prevzem matic osebno ali po pošti. še posebej koruza. Na njej čebele v sušnih letih nabirajo cvetni prah. Ugotovljeno je, da ta ubija voščeno veščo, ki napade satje, v katerega so bile čebele pred tem shranile cvetni prah z genetsko spremenjene koruze. Raziskave o njegovem vplivu na umiranje čebel pa še niso končane. Hkrati s temi raziskavami so portugalski raziskovalci preučevali, kako daleč letijo čebele na pašo. Doslej so domnevali, da obiskujejo medonosne rastline v krogu s polmerom 3 kilometre. Zdaj so ugotovili, da letijo čebele 6 kilometrov daleč, če je paša privlačna pa celo 10 km. Naš znani velečebelar Janko Pislak mi je letos sporočil, da so njegove čebele, ki jih ima v Halozah, nabirale nektar na oljni ogrščici na Ptujskem polju, za to pa so morale preleteti približno 8 km zračne razdalje. Francija Čebelje družine so dobro prezimile in zaradi toplega aprila v severnih in osrednjih delih države odlično izrabile pašo na oljni ogrščici. V južni Franciji čebelarji niso imeli take sreče, saj tam tri mesece ni deževalo, zato so povsem odpovedale nekatere medovite rastline, med njimi rožmarin. Sicer pa se po besedah Henrija Clementa, urednika revije Abeilles et Fleures, vodstvo francoske nacionalne čebelarske zveze vneto pripravlja na svetovni kongres Apimondia 2009, ki bo v mestu Montpellier. Septembra letos se bodo množično udeležili kongresa Apimondie v Melbournu v Avstraliji, kjer se nameravajo srečati z vsemi delegacijami članic te svetovne organizacije, tudi s slovensko, in jih uradno povabiti na kongres čez dve leti v Montpellier. Računajo, da bo kongres Apimondie v Franciji največji, kar jih je bilo v minulih stotih letih. Celo večji od tistega v Ljubljani leta 2003. No, bomo videli. Viri: Abeilles et Fleurs, št.683, maj 2007 Apitalia, 3/2007 American Bee Journal, maj 2007 Journal of Apicultural Research, št.1/2007 Bienen aktuell, maj 2007 Ustni viri Internet DELO ČEBELARJA V TEM MESECU V ST Besedilo: Janez Kropivšek - Jeronim nad Vranskim Zelo zgodnja pomlad in visoke temperature so vzrok, da je kostanj zacvetel že v začetku junija in da se bo poletno brezpašje začelo precej prej, kot smo navajeni. Ker skoraj ni bilo prave zime, so dobro prezimili predvsem škodljivci povzročiteljev medenja, zato obilnejšega in splošnega medenja gozda skoraj ni pričakovati. Pa vendar, pustimo se presenetiti. Pred leti smo vozili čebele na pašo, ki jo je povzročil medeči škržat, vendar je, žal, tudi tega napadel naravni sovražnik in paše ni več. Zelo bo dobrodošla kaka medeča ajda ali facelija, na krasu morda žepek in še katero medovito rastlinje. Sicer pa je zdaj čas, da se oskrbimo s sladkorjem, ki bo našim ljubicam omogočil uspešno prezimitev. Malce razočaran ugotavljam, da nam Evropska unija kljub obljubam ni zagotovila cenejšega sladkorja oz. hrane za čebele, dobili pa smo izjemno poceni med in namesto subvencij davek. A čebelarji smo trdoživi in se ne damo. Potrudili se bomo, da bomo pridelali najboljše, kupce pa poučili, da je naš med vrhunske kakovosti, in da samo naš med vsebuje cvetni prah in druge snovi iz našega okolja, ki jih organizem potrebuje, to pa je zelo pomembno za zmanjšanje alergij in okrepitev odpornosti. Upam, da bo kostanj dobro medil. Po končani paši bom presodil, ali se morda splača čebele prepeljati še kam. Če jih bom vendarle peljal na hojo, bom na stojišču postavil napajalnike za vodo in oskrba se bo začela. Večina hojevih pasišč je na kraškem območju, tam pa ni vode. Slabše, ko medi, večja je poraba vode. Skrbno si bom zapisoval podatke s tehtnice in porabo nadomeščal s sladkorjem. Takrat, kadar dobro medi, je treba samo poskrbeti, da matica ni preveč blokirana, če ne medi, pa je treba čebele krmiti, sicer matica popolnoma preneha zalegati. Ko ne bo več možnosti za medenje, bom med iztočil. Matično rešetko bom pokril s polivinilno vrečo od sladkorja, odrezano v velikosti matične rešetke. Na vreči za širino enega palca odrežem sprednji vogal, tako da skozi to odprtino čebele lahko prehajajo v medišče. To omogoča, da čebele varujejo medišč-no satje pred veščo, hkrati pa se čutijo dovolj osamljene, da vanj ne nosijo hrane. Pa tudi po samem točenju je manj nevarnosti za rop. Mediščna žrela so Kaj moramo storiti julija in avgusta? - Iztočiti med. - Izrabiti poletno pašo. - Zmanjšati število varoj. - Oskrbovati čebele z vodo. - Urediti gnezdo za zimo. - Po končani paši čebele dobro nakrmiti. seveda zaprta. Točim cel dan in satje takoj vračam v panje, tudi če v naravi ni paše. To deluje samo v panjih, v katerih je matična rešetka nameščena po njegovi celotni širini in pokrita, kot sem opisal. V nasprotnem je poleti v brezpašju velika nevarnost ropa. Nekoč sem po kostanjevi paši naredil narejence z zalego in matičnikom ter jih zložil pod nadstrešek pri čebelnjaku. Čez kake tri tedne sem dopoldne šel pogledat, ali so se matice oprašile in ali zalega-jo. Pri tretjem panju, ki je bil tudi dober, sem opazil, da okoli njega stika nekaj čebel. Takoj sem ustavil delo, vendar je bilo že prepozno. Nekaj čebel je v panj prišlo od zadaj, se napilo medu in nemoteno skozi žrelo odletelo domov. Doma so povedale, kje je mogoče dobiti med, in cela armada čebel je priletela prav tja, kjer njihovim sestram nisem preprečil odhoda. Mlada družinica se ni mogla ubraniti in imel sem veliko dela, da se rop ni razširil. Proti ropu pomagajo nekatere močne dišave, priprta žrela in v skrajnem primeru vodna zavesa ali pa zaprtje panja. Če moramo panj zapreti mu odpremo zračenje od zadaj, občasno pa še izpustimo roparice, ki so se nabrale na mreži okenc. Napadeno družino je najbolje odpeljati ali za nekaj dni zapreti v klet. Že stari čebelarji so vedeli povedati, da je za rop vedno odgovoren tisti čebelar, katerega čebele so oropane. Paziti moramo tudi, ali je morda na našem območju kak zanikrn čebelar, ki ni dovolj zmanjšal števila varoj v svojih panjih. V zelo napadenih družinah namreč varoje začutijo, da v njih nimajo več prihodnosti, zato tak panj zapustijo, potem pa skušajo na vse mogoče načine vdreti v močno, vitalno družino. Tako se lahko reinvazija zgodi neposredno z ropom. Nekoč me je poklical starejši čebelar, v čigar čebelnjaku sem imel nekaj svojih rezervnih družin, češ da imava rop. Najprej sem ga skušal pomiriti, češ da to ni verjetno, ker so vse družine močne in je z njimi vse v najlepšem redu. Ker je vztrajal, sem šel pogledat in opazil, da čebele samo intenzivno izletavajo, sicer pa nosijo cvetni prah in se imajo lepo. Pa je še kar vztrajal, da nekaj ni v redu. Opazil sem, da so med sivkami tudi posamezne črne čebele in najprej posumil na hojevo pašo, vendar v smeri letenja ni bilo hoj. Ko sva tako skupaj opazovala let čebel, sva se spomnila na čebelnjak pozimi umrlega čebelarja, ki pa je bil na drugi strani hriba v smeri letenja čebel, kaka dva kilometra oddaljen od najinega čebelnjaka. Odpeljal sem se tja in opazil, da so prav tedaj ropale zadnji panj. Medu v panjih ni bilo prav veliko, zato pa so čebele prinesle domov zelo veliko varoj, ki so se križale z domačimi in postale hibrid z vsemi dobrimi lastnostmi. Ker je bayvarol takrat še dobro deloval, je varojam prekrižal račune, tako da so skoraj vsi, tudi najlepši primerki, neslavno končali pod mrežo na podnici. Pravilo je, da štirinajst dni po tem, ko na nekem območju zaradi varoj propade prva družina, tam propadejo vse čebelje družine, seveda, če čebelarji tega ne preprečijo. Takoj po točenju bom po nasvetih veterinarke obračunal z varozo. Po zadnjem točenju bom čebele izdatno nakrmil, in sicer tako, da bo gnezdo blokirano, še posebej, če bo to že po kostanjevi paši. Ker bo matica blokirana, bo manj zalegala, v panju bo manj poletnih čebel, zato bodo pojedle tudi manj hrane, hkrati pa bodo zimske čebele vzrejene v izobilju in bodo bolj dolgožive. Ko jih bom nakrmil toliko, da bo gnezdo blokirano, bova z ženo verjetno odpotovala na dopust. Ta način sicer ne omogoča načrtovanja dopusta, zagotavlja pa uspešno prezimitev čebel. Pred krmljenjem bom še zadnjič temeljito pregledal plodišča in zamenjal oz. nadomestil neustrezne matice. Če bom naletel na trotarja, ga bom izselil na ponjavo za grm, in to najmanj sto metrov od čebelnjaka, panj zaprl, vanj pa naslednji dan naselil močno družino iz rezerve. Pomembno je še, da v plodišču ne pustimo posameznih nezaleženih satov, ker delujejo kot pregradne stene in jih matice pozno poleti ne zaležejo več. Če pa po končani paši naredimo močnega ometenca, ga lahko damo na satni-ce in ob intenzivnem krmljenju bodo čebele satnice zgradile v satje, ki ga bo matica zalegla in družina bo lahko uspešno prezimila. Ometenci so poleti zanimivi tudi z davčnega vidika, saj v davčno osnovo šteje število panjev na dan 30. junija tekočega leta. Ome-tenec, v katerem uničimo varoje, mu dodamo dobro matico in ga pravočasno dovolj nakrmimo, bo zanesljivo dobro prezimil. Do letos sem skoraj vedno krmil sladkor, ker je bil preprosto cenejši od sicer boljšega, že invertirane-ga sirupa. Sirup je boljši tudi zato, ker je manj sladek in ne izziva ropa. Pa tudi s sladkorjem ni težav. Ob obisku avstrijskega velečebelarja z dva tisoč panji smo lahko videli, kako je nakladne panje krmil cel dan. Pomembno je samo, da so družine izenačene in na preletni razdalji vse hkrati nakrmljene. Za zimsko krmljenje pripravim sladkorno raztopino tako, da v 200-litrski sod natočim nekaj manj kot polovico hladne vode iz pipe, vključim mešalnik in ob pomoči dvigala dodam tri vreče sladkorja. Po dvajsetih minu- tah ura izključi mešalnik in zmes lahko s črpalko pretočim v sod na prikolici. V pitalnike jo nalivam z akumulatorsko zobniško črpalko, ki ima na koncu cevi lučko in stikalo za vklop. Želim vam kar najprijetnejši dopust, a prosim, ne pozabite čebel pravočasno pripraviti na novo sezono. Čebele vam bodo ves trud povrnile prihodnje leto, okoliški čebelarji pa bodo veseli že letos. j ČEBELARJEVA ©PRAWDLA V NAK PANJIH V JULIJU DN AW@U@ d; LM IX H Besedilo: Miha Kamplet V poletnih mesecih, torej junija, julija in avgusta, je več občinskih, krajevnih in vaških prireditev ali praznikov, na katerih so predstavljene tudi značilnosti in običaji posameznih krajev. To je prilika, da tudi čebelarji seznanimo širši krog ljudi z našo dejavnostjo in našimi pridelki. Za tak prikaz ne potrebujemo veliko. Dovolj je zložljiva mizica, na kateri bomo razstavili naše pridelke. Kot podstavek lahko uporabimo kak prazen, lepo pobarvan panj. Zanimiv je tudi opazovalni panj, zaprt za izlet čebel in postavljen v senco. Z zanimanjem ga opazujejo predvsem otroci. Čebelar naj bo zanimivo oblečen, vsaj v kakšni čebelarski majici, če pa ima tudi čebelarski klobuk, naj nikakor ne pozabi nanj. Razstavimo čim več naših pridelkov, več sort medu, in to tako, da bodo obiskovalci pridelke lahko tudi poskusili, torej kot nekakšna degustacija. Za ta namen so za med zelo primerni tako imenovani medvedki, iz katerih lahko iztisnemo majhno količino medu, a dovolj veliko za pokušnjo. Na takšno prireditev ne smemo iti z mislijo, da bomo tam prodali polovico svojega pridelka, temveč mislimo predvsem na predstavitev naših čebeljih pridelkov. Iz svojih izkušenj vem, da prodaja medu na takšnih prireditvah ni velika, bolje »gre v promet« medeni liker, brez dvoma pa vpliva na poznejšo prodajo. Odkar se udeležujem različnih tovrstnih prireditev, se je namreč moja prodaja na domu podvojila. Ni dovolj samo obvladati čebele, da kaj pridelajo, pridelek moramo tudi prodati, če ga je več, kot ga porabimo sami. Pridobivanje propolisa Pri čebelah v začetku julija nimamo kaj dosti opravil. Pustimo jih na miru, da nemoteno nabirajo, dokler je paša. V drugi polovici leta čebele intenzivneje nabirajo drevesne smole, jih predelajo v propolis in z njim mašijo luknje, razpoke in za čebele premajhne prehode v panju. Če še nismo vstavili mreže za nabiranje propolisa, lahko to storimo zdaj. Mreže so različne. Za ta namen lahko uporabimo mrežo proti komarjem, ki jo v trgovinah s tehničnim blagom kupimo na tekoče metre. Tako mrežo razrežemo na velikost zunanje mere naklade. Položimo jo na vrh gornje naklade čez sate. Čebele bolj mašijo luknjice, če je nad mrežo nekoliko prepiha, zato lahko med mrežo in vmesnim pokrovom vstavimo kakšno rezervno matično rešetko, sicer pa se mreža tako ali tako nekoliko upogne, tako da med mrežo in vmesnim pokrovom nastane prostor. Mreža nas pozneje pri krmljenju čebel ovira, zato jo tedaj odstranimo, damo v vrečko, da se ne zamaže, po končanem krmljenju pa jo znova namestimo na prejšnje mesto. Pred zimskim zatiranjem varoj mreže odstranimo in damo v zamrzovalnik, da postane propolis krhek. Če takšno mrežo premečkamo, propolis odpade. Ta propolis ne pride v stik s sredstvi za zatiranje varoze in je najbolj čist. Točenje S točenjem ne hitimo. Naj med dozori, čebele pa naj dodobra pokrijejo celice z medom. Sam ne točim prej, kot nekako deset dni po zadnjem pomembnejšem julijskem dežju (več kot 5 mm, to je več kot 5 litrov na m2), to je nekako med 20. julijem in 5. avgustom. Iztočim vse, tudi skrajne sate iz plodišča, če na njih ni nobene zalege. Pri odvzemanju satov z medom moramo biti v tem brezpaš-nem obdobju zelo previdni, da ne povzročimo nepotrebnega cirkusa ali celo ropa, saj čebele stikajo za vsakim možnim dostopom do medu. Najmanj dela imamo, če prejšnji dan pod medišče vstavimo be-galnice. Čebele se bodo čez noč umaknile iz me-dišča, če v njem ni zaleženih satov. Tudi delo z lijakastim sipalnikom je preprosto. Ometene čebele so v njem kot v kletki, po končanem odvzemu medu udarimo s sipalnikom ob tla, ga odpremo in čebele vsipamo od zgoraj v panj, tam pa se hitro umaknejo v ulice med sati. Ometanje satov v odprti panj ni priporočljivo, ker s tem preveč razdražimo čebele. Če begalnic ali sipalnika nimamo, čebele nekoliko za-dimimo, mediščne naklade odstavimo, na plodišče damo vmesni pokrov in nanj prazno naklado. Sate z medom ometamo v to prazno naklado, nekaj čebel bo odletelo, nekaj se jih bo umaknilo skozi veho, večina pa se bo gručala na stenah naklade in lezla celo čez rob naklade. Po končanem ometanju te čebele z metlico pometemo nazaj v naklado, jih nekoliko zadimimo in stresemo v panj. Odvzete sate odlagamo v prazne naklade in jih sproti pokrivamo, tako da čebelam preprečimo dostop. Točimo v zaprtem in toplem prostoru. Iztočene sate porežemo oz. poravnamo z žagastim nožem {z nožem za kruh), ki ga sproti namakamo v vodi. Sate sproti razvrščamo in nekako označimo. Ločimo deviške, še ne zaležene sate, ki jih bomo uporabili prihodnje leto. Sate s cvetnim prahom vrnemo čebelam. Lepe sate, v katerih je že bila zalega, vrnemo čebelam, presežek pa prihranimo za prihodnje leto. Stare, temne sate izločimo in čim prej pretopimo. Ko so panji preurejeni, damo presežek satja za dan ali dva čebelam, da ga očistijo. Naklado, v kateri so sati, ki jih morajo čebele očistiti, damo nad vmesni pokrov. Presežek satja, ki ga nameravamo shraniti za prihodnje leto, lahko shranimo k čebelam, vendar le tako, da takšne naklade pod-stavimo, ker čebele krmimo zgoraj. Lahko jih tudi zažveplamo in shranimo v hladen prostor, sicer jih bo uničil voščeni molj. Priprava čebel za prihodnje leto Veliko napako naredimo, če čebele po iztoče-nju medu prepustimo same sebi. Ker ni paše, bo matica omejila zaleganje na minimum, množica čebel v panju pa bo brezkoristno porabila tisto hrano, kolikor je je še v panjih. Takšne sestradane čebele izgubijo tudi kondicijo za odvzem in predelavo dodane hrane, in ko jih pozneje začnemo krmiti traja cel teden, preden so zmožne odvzeti in predelati večjo količino hrane. Ne smejo nas zavesti številčno močne družine. Te čebele ne bodo dočakale zime. Število čebel v avgustu ne pomeni nič, za prihodnje leto je pomemben le obseg zalege, saj se bodo iz te zalege izlegle dolgožive čebele, ki bodo prihodnjo pomlad vzrejale novo generacijo čebel. Predpostavimo, da je plodišče pri LR-panjih v eni nakladi, pri dvotretjinskih panjih pa v dveh nakladah. Prav tako predpostavimo, da bomo čebele v LR-panjih prezimili v dveh nakladah, tiste v dvotretjinskih panjih pa v treh. Najpreprostejši način ureditve je, da pri LR-panjih odvzamemo matične rešetke, nad plodiščno naklado dodamo naklado, v kateri so sati s cvetnim prahom in lepi iztočeni sati. Iz plodišča odvzamemo dva ali tri sate zalege z venci medu in jih dodamo v to naklado. Ob steno dodamo satni pitalnik, poln pogače ali sladkorne kaše {to je kristalni sladkor, pomešan oz. navlažen z medom ali invertnim sirupom). Čebelam dodamo 2 do 3 litre sladkorne raztopine, to količino pa bodo čebele odvzele čez noč. Sledi zatiranje varoze na enega od priporočenih oz. dovoljenih načinov. Odpad varoj preverjamo na pod-ničnem vložku. Vložke pregledujemo na vsakih 5 do 7 dni, saj se v daljšem obdobju nabere preveč drobirja, zato je odpadle varoje teže prešteti. Nato sledi krmljenje za zimsko zalogo. S tem spodbudimo matico k čim večjemu zaleganju, množico čebel pa izrabimo za predelavo dodane hrane. Vsakodnevno krmljenje z manjšo količino je zamudno delo, zato hrano dodajamo vsakih nekaj dni v večji količini. Ko bodo čebele odvzele tekočo hrano, se bodo preusmerile v satni pitalnik in začele odvzemati pogačo, tako da bo dotok hrane stalen. Matica bo prešla v zgornjo naklado in tam pridno zalegala. Vse družine v čebelnjaku krmimo sočasno, po možnosti proti večeru. Pri dvotretjinskih panjih pustimo matično rešetko in plodišče tako, kot je. Le če so v plodišču večji venci medu, 3 ali 4 sredinske sate prevesimo brez matice nad matično rešetko. Pri teh panjih naj bo zgornja, tretja naklada po končanem krmljenju polna hrane, gnezdo pa naj bo v drugi in prvi nakladi. Dvomatične družine razdelimo v prvotno stanje, v enomatične družine. Družini, ki je ostala tam, kjer je bila prej dvomatična, lahko odvzamemo čebele ali dve tretjini zalege. Narejencem dodamo opra-šene matice. Ko nove matice zaležejo 3 do 4 sate svoje zalege, narejence lahko damo v družine, v katerih želimo zamenjati matice. Združitev izvedemo takole: staro matico odstranimo, počakamo 7 dni in v družini potrgamo zasilne matičnike. Pogledati moramo tudi v spodnjo naklado. Naklado z mlado matico vstavimo med prejšnjo prvo in drugo naklado, tako da je to druga naklada. Dan pred združitvijo in po združitvi čebele dokrmimo. Družino z mlado matico pa lahko združimo z družino s staro matico tudi na drug način. Tisto, ki ima mlado matico, damo na družino s staro matico, nad matično rešetko. Po dveh ali treh dneh, ko se čebele pomešajo in umirijo, odstranimo matično rešetko. Pred združitvijo in po združitvi jih krmimo. Nekaj časa bosta zalegali obe matici, ko pa ne bo več dotoka hrane, bo ena matica izginila. Trije načini izrabe hojeve paše V nekaterih letih hoja medi zelo dolgo. Lahko še septembra, še zlasti, če je vreme takrat lepo in toplo. Matica obilno zalega še septembra, če ni za-blokirana z medom. Čebelarji najpogosteje pustijo svoje čebele na hojevi paši le do 20. avgusta. Hojev med iztočijo in čebele prepeljejo na cvetlično pašo {nedotika, zlata rozga, rudbekija, morda tudi ajda). Pomembno je, da čebele naberejo cvetni prah, saj med oziroma sladkor lahko dodamo. Tako so družine pomlajene in pripravljene na prezimitev. Zamenjajmo azbestne kritine na čebelnjakih Besedilo in slika: Vlado Auguštin V preteklosti, ko ljudje še niso poznali sladkorja, skoraj ni bilo slovenske kmetije, na kateri poleg drugih domačih živali ne bi imeli tudi čebel. Med je bil edino sladilo, vosek pa nepogrešljiva surovina za izdelavo sveč. Čebele so gojili v nizkih, lesenih panjih, ki so jih podolžno zlagali v nekakšne skladovnice, tesno drugega ob drugem, v več vrstah. Te panje imenujemo kranjiči. Zanje so v zavetnem delu sadovnjaka zgradili leseno »hišico«, v kateri so bile pozimi vse čebelje družine pod eno streho zavarovane pred snegom in mrazom, poleti pa pred sončno pripeko. Čebelnjaki so postali tipična arhitektura slovenskega kmečkega stavbarstva in še dandanes plemeni-tijo kulturno podobo slovenske krajine. Najprimernejši čebelnjak je lesen, tak, ki se ob upoštevanju gradbenih zakonitosti nekdanjih čebelnjakov ujema z drugimi gospodarskimi objekti, npr. s kozolci, in se lepo vključuje v večji del slovenske krajine. Pred nekaj desetletji so strehe takšnih lesenih in drugih čebelnjakov najpogosteje prekrivali s strešnimi kritinami iz azbestnega cementa. Te kritine so veljale za lahke, saj zanje ni bila potrebna močna nosilna konstrukcija, poleg tega pa so bile zelo preproste za izvedbo. Zaradi tega so jih strokovnjaki pred desetletji pogosto priporočali za prekrivanje vseh stanovanjskih, gospodarskih in industrijskih objektov. Azbest so toksična naravna mineralna vlakna. Pri vdihovanju lahko azbestna vlakna prodrejo globoko v pljuča in se tam kopičijo, posledica pa je nastanek hudih bolezni, kot sta npr. azbestoza in pljučni rak, ki se pogosto končata s smrtjo. Azbest je odporen na kislino, lužila in na visoko temperaturo, zato so ga v preteklosti pogosto uporabljali v gradbeništvu in industriji. V gradbenih materialih najdemo čisti azbest ali azbest, primešan različnim drugim snovem, ki delujejo kot vezivo za azbestna vlakna. Azbest, vezan v gradbene materiale, se iz izdelkov ne sprošča, razen če so ti dotrajani ali če jih obdelujemo na kakršen koli način. Zaradi nevarnosti azbesta za zdravje ljudi je Slovenija leta 1996 s predpisi prepovedala nadaljnjo proizvodnjo in promet z azbestnimi izdelki, vendar ti ne vsebujejo določila, ki bi opredeljeval rok za sanacijo že obstoječih azbestnih ostrešij. Da bi zmanjšali koli- čine azbesta, sproščene v okolje, ta predpis določa tudi obvezna ravnanja pri vzdrževanju azbestne kritine ali pri njeni rekonstrukciji. Pri odstranjevanju tovrstne kritine je treba ravnati skrajno previdno. Upoštevati je treba Pravilnik o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 72/01 in 41 /04). Salonitne plošče (plošče velikega formata -ravne ali valovite - in strešne plošče malega formata) se uvrščajo med trdno vezane azbestne odpadke. Vlakna se zelo rada lomijo, pri tem pa nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Ker so tako majhna, da jih ne vidimo, in so brez vonja, jih lahko vdihamo, ne da bi vedeli za to. Za odstranjevanje azbestne kritine je zato priporočljivo najeti izvajalca, ki ima na tem področju reference in tudi primerno orodje in zaščito za varno odstranitev azbestne kritine. Odpadno strešno kritino je treba ustrezno pripraviti za transport in jo deponirati na posebej za to namenjenih odlagališčih nevarnih odpadkov. V Sloveniji imamo pet odlagališč, ki imajo dovoljenje za zbiranje azbestno-cementnih odpadkov. Ob oddaji azbestno-cementne kritine moramo od upravljavca odlagališča pridobiti evidenčni list, ki je tudi dokazilo o pravilni odstranitvi tovrstnih odpadkov. Upam, da se bo glede na opisana dejstva čim več čebelarjev odločilo za zamenjavo nevarne azbestne kritine in s tem prispevalo k varnejšemu okolju, ne nazadnje pa tudi k lepši krajinski arhitekturi. n^maijüc. 31. 12. 2008 900 g «Jv^ pOi^l-H i-LO-^CSiM pntililK/Ktli^ Br^gpi LukJw? 3ltlY9ft(fl ^ BoiWifi pomnf^LtiBkijfini EfsgnvBDjem [bid'C ujffJifc-.L numuido 31. 12. 2008 k^ 900 g r pndoU npohJ', BnhpiLiXvi^ 1I2SiLukflnCa Stavenia J n^m^bo 31. 12. 2008 900 g [inJÜ'jJsppfc*,' ■ 1/07 r '^i pe^rijp CcM^TEKd ffgm Sov «rije I S2i i-j^ijfiti HinUnlmedtSMi^U]. 1 upyjt'. n^mü^do 31. 12. 2008 900 g tAetaE^ m^Skhoi^ pn Ltiiwn^ 1225 Lukgritki ^ \ Siaw?^ } uyntri. ni,n.in[Jo.31. 12. 2008 900 g r- Prijpri LmI:™^ lliiUHüiitä 1/07 ii-CfVENIM rfnvnlFDsdifilUisra, pnwvn!^ lAAnüni J___ tw^iBwi^m doiQ'C . upryjb-q n^ma^bo 31. 12. 2008 900 g pndaLl m pcAii , B^fepiLJicvi^ 1I2L Lulnjritii StWHtfp ^ Čebelarski svetovalec 7/2007 2 L 1/07 SiÖirtP, A ^se^wai^dbAO 'C. ■L. ^iiT-ffi.do 31. 12. 2008 900 g 1/07 Bntopii Luk™^ ffimH mri pofwwrfö U^JOtHh L^ ^-s^gievsiitem DO4.J 'C 1/07 51 MIh Ji mowifff^utiheeirH E fes^i^em dti 4Q 'C ni,™, do 31. 12. 2008 900 g 1/07 Tl^iv^h^-ili, Cebe jrEüdi Sfrtüfüfi Brtfof-i LuliTifl^^ ffernv™ ^ntftijjra. ponm^^lf^e^uDän ^^ ^-se^tavai^ do'C Marr^rnfdtaifälljha, Hnovne^uCihoüli ^ segrBwaifeni do 'CL Spoštovani čebelarji/ke! ^ Predstavljamo vam 8 novih nalepk za med, ki so pripravljene v skladu z veljavno zakonodajo. Nalepke bodo predtiskane na poli papirja formata A4. Na njih bodo natisnjeni podatki o vrsti medu, in ostali potrebni podatki, ki se ne spreminjajo. Vsak, ki bo nalepke želel uporabljati, bo s programom, ki bo v Wordovem formatu, lahko dopisal svoje podatke. Program bo brezplačno na voljo ob nakupu nalepk. Nalepke bodo najprej v prodaji na ČZS, kasneje glede na dogovor s prodajalci pa tudi na čim več lokacijah po Sloveniji.Infor-macijo kje se bo dalo nalepke kupiti, boste od 15. 7. 2007 dobili na ČZS. Cena bo enotna. Kdor nima možnosti tiskanja nalepk, bodo to zanj storili na Čebelarski zvezi Slovenije po predhodnem naročilu. V tem primeru bo cena nalepk nekoliko višja. Nalepke so formata 96x65 mm in so primerne za naslednje kozarce: 720 ml, 370 visoki tof, šetkotni 191 ml, ter šestkotni 278 ml. Med, ki ga prodajamo je predpakirano živilo, ki mora biti označeno tako, da se ve, da ga pred kupcem ni še nihče odprl. Zato mora biti pokrovček na nek način zavarovan. Najbolj enostaven način je uporaba prelepk, zato boste poleg nalepk, lahko kupili tudi prelepko za med. Ta prelepka NE nadomesti prelepke o kolektivni blagovni znamki, ki daje medu dodatno vrednost. Nalepke bodo na voljo od 15. 7. naprej. .»iT . Čebelarski svetovalec 7/2007 _3_ Kako povečati prodajo? Besedilo: Tanja Magdič Številni med vami se gotovo že sprašujete, kam z vsemi zalogami medu, ki so ga pridelale vaše pridne čebele! Pravilno! Nekega enotnega recepta za to, kako povečati prodajo, sicer ni, obstaja pa cela vrsta nasvetov in prepričana sem, da boste v vsakem od njih našli nekaj, kar vam bo koristilo pri vaši prodaji. Vsekakor pa je veliko odvisno od vas samih in strinjam se, da je treba v promocijo vložiti kar nekaj svoje energije in dela, če želimo, da bo učinkovita. Najcenejša in zelo učinkovita promocija je prav gotovo še vedno tista »od ust do ust«. Saj veste: »Dober glas OBVESTILO! Do konca meseca avgusta bo izšla knjiga o receptih iz medu in izdelkov iz medu. Založnik knjige je Kmečki glas, Čebelarska zveza Slovenije pa bo pripravila uvod o medu in čebeljih pridelkih ter uvodnik. Knjiga bo vsebovala recepte, kako uporabljati med, ne samo pri pripravi slaščic, ampak tudi pri pripravi mesnih jedi, sadja, zelenjave^ Recepte bo zbral Andrej Goljat, ki je pri Založbi Kmečki glas napisal številne kulinarične uspešnice, marsikatera je že razprodana: Potice (slo-vensko-angleško), Slastno pecivo, Kruh (sloven-sko-angleško), Divjačina in gozdni čudeži, Ribe in morski sadeži, Čokolada, Kava, Mleko - recepti iz mleka in mlečnih izdelkov, Vegetarijanske jedi za vse ljudi... Knjiga o medu bo pripravljena na podoben način, zato je lahko idealno darilo, vsekakor pa dobra promocija čebeljih pridelkov. Če bi v društvih želeli knjigo naročiti po izdajateljski ceni 5,75 € (v prodaji pri Kmečkem glasu bo okrog 20 €), vas pozivamo, da to sporočite, do 15. julija 2007 v tajništvo ČZS, da bomo lahko zagotovili ustrezno število izvodov knjige. - C V V seže v deveto vas!« Pomislite, kako sami kupujete in kaj vas najbolj prepriča. Npr.: Potrebujete dobrega mehanika za vaš avto in prijatelj vam priporoči svojega. Kaj boste storili? Prepričana sem, da boste izbrali mehanika, o katerem ste slišali veliko dobrega. Enako razmišljajo vaši kupci. Če bodo o vas slišali veliko pozitivnega, bodo gotovo kupovali pri vas. Da pa bodo o vas čim več govorili, lahko poskrbite tudi sami! Tako npr. lahko poskrbite za kak nenavaden in zanimiv dogodek. Pomislite, kaj spodbudi vas, da o neki stvari govorite drugim in na ta način pravzaprav nezavedno širite neko sporočilo. Če vas npr. v restavraciji, v kateri večerjate, za rojstni dan presenetijo s posebno sadno kupo, boste o tem gotovo povedali vsem svojim sodelavcem, prijateljem itd. Kolikor zanimivejši bo dogodek, toliko več govora bo o njem. Poskrbite torej, da bodo o vas veliko govorili! Še bolje pa bo, če bo dogodek tudi medijsko odmeven (o dogodku obvestite medije, tako da bodo potem lahko poročali o njem). Kupcu vedno ponudite koristi! Zato je pomembno, da poznate lastnosti izdelka, ki ga prodajate, saj boste kupcu lahko ponudili koristi! Npr. gozdni med vsebuje veliko rudninskih snovi, ki jih človeško telo potrebuje za normalen obstoj, zato je dobrodošel za slabokrvne ljudi, pomaga pa tudi pri vnetju dihalnih poti in živčni napetosti. Na ta način boste rešili problem kupca, ki je npr. slabokrven, saj mu boste ponudili korist, to je rešitev za njegov problem. Kupcu lahko poleg osnovnega izdelka ponudite še kaj. Ko npr. kupi med, ga seznanite še z vašo medico, ki je na ocenjevanju medic prejela zlato medaljo. Vsi, ki kar koli kupujemo, se najbolj bojimo, da bomo nasedli in kupili »mačka v žaklju«. Poskrbite, da bo vaš kupec zaupal v vaš izdelek, pomislite, česa se kupec najbolj boji, kadar kupuje čebelje pridelke, in kaj je tisto, kar ga prepriča, da zaupa vašemu izdelku. Do kupca bodite odkriti, saj bosta na ta način pregnali dvom, ki nastaja v njem. Če je npr. kupec prebral, da je mogoče kupiti ponarejen med, da so v medu lahko tudi ostanki antibiotikov itd., se boji, da bi tak med kupil tudi sam. Povejte mu, da imate npr. 31 družin, da čebelari-te na Jelovici, da je čebelarstvo v vaši družini tradicija, da ste za svoj med prejeli srebrno priznanje in da ga vsako leto pošljete v pregled v laboratorij _ Nadaljevanje prihodnjič Uradne ure ob ponedeljkih od 10. do 14. ure: Andreja Kandolf, svetovalka za zagotavljanje varne hrane, ČZS, Brdo pri Lukovici 8, tel.: (01) 729 61 33, 040 436 514, e-pošta: andreja.kandolf@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec za tehnologijo, Mestni trg 4, 8330 Metlika, tel.: 040 436 516, (07) 30 60 236, e-pošta: vlado.augustin@czs.si; Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko, Rožna dolina 40, Lesce, tel.: 040 436 513, e-pošta: tanja.magdic@czs.si; Jožica Kapun Mar-šik, terenska svetovalka, Martjanci 5c, 9221 Martjanci, tel: 040 436 517, (02) 548 16 39, e-pošta: jozica.kapun@czs.si; Lidija Senič, vodja ČSS, Vinska gorica 10, 3204 Dobrna, tel: 040 436 515, e-pošta: lidija.senic@czs.si. Uradne ure svetovalcev na sedežu ČZS so ob četrtkih od 8. do 14. ure. V nujnih primerih lahko ob vikendih med 9. in 17. uro pokličete na tel. št. 040/436-518 Manjše število čebelarjev ravna drugače. Doma si naredijo enako število rezervnih družin ter jih s krmljenjem razvijejo do polne moči. Te družine bodo jeseni nadomestile gospodarske družine, ki so na hojevi paši. Na paši jih namreč pustijo toliko časa, dokler medi hoja, jeseni pa jih razdrejo. Tretji način je, da družine, ki niso na hojevi paši, predelajo zadostno količino hrane za zimsko zalogo, tako zase, kot za tiste družine, ki so na hojevi paši. Ena družina lahko avgusta poleg zalog zase predela še za dve do tri družine zimskih zalog hrane. Pri tem nič ne oslabi, temveč se celo okrepi, če skrbimo, da ima matica dovolj prostora za zaleganje. Tri tedne pred predvidenim koncem paše matico omejimo na eno naklado, vse sate z venci medu, tudi krajne, pa premestimo nad matično rešetko. Ko čebele pripeljemo s paše, odvzamemo ves med in ga nadomestimo z doma predelano hrano v satih. Sam se s hojeve paše, če se medenje nadaljuje, vračam 20. septembra. j VETERINARSKI NASVETI W@T@RDNAR©KD NASVETI ZA N ST Besedilo in fotografija: Mira Jenko Rogelj Zaradi povprečne medene bere je bilo več časa za narejanje umetnih rojev, ometencev in narejencev. Pozitivne izkušnje, ki smo si jih pri tem pridobili prejšnje sezone, in kakovostna izobraževanja o pomlajevanju družin marsikaterega čebelarja rešujejo pred prenehanjem čebelarjenja. Po 21. juniju se v čebeljih družinah zmanjšuje razmnoževalni nagon. Kdor se je naučil pravilno ravnati z narejenci, je do zdaj z zdravimi čebelami in mladimi maticami že postavil temelj za uspešno čebelarjenje v prihodnjem letu. Ob pomlajevanju družin s suhimi čebelami tudi ni tveganja, da bi v medeno zalogo zašli ostanki kontaktnih akarici-dov za zatiranje varoj, katerih uporaba je preprosta in učinkovita in ki jih je v čebelarstvu dovoljeno uporabljati. Po kresu čebele ustvarjajo podlago za moč in zdravje čebelje družine v prihodnjem letu. Letošnja mila zima z dobrim razvojem družin se bo v poznem poletju maščevala čebelarju, ki pri zatiranju varoze ni dosledno izvajal apitehničnih ukrepov. Varoze so imele neskončne možnosti in idealne razmere za razmnoževanje, to pa v lanskih, »starih« čebeljih družinah že povzroča nepopravljive poškodbe. Posebno pozornost moramo nameniti družinam, v katerih so stare matice, saj te zlasti zdaj počasneje zalegajo. Varoje se neovirano razmnožujejo naprej. Zaradi zmanjševanja zalege družina oslabi, hkrati pa se povečuje populacija varoj. Pri drugih načinih pomlajevanja družin - torej nare-jencih varoza pušča malo možnosti za preživetje, če poletnega zatiranja ne opravimo pravočasno in učinkovito. Ob uporabi registriranih pripravkov (bayvarol) je treba ob morebitni paši žrtvovati donos medu ali pa velik del čebelje populacije, če je presežen prag škodljivosti zajedalcev. Vse to so slabosti, ki jih prinaša čebelarjenje z varozo. Približno v polovici če-belarstev za kontrolo napadenosti čebeljih družin še vedno ne preverjajo naravnega odpada varoj. Po končani paši je treba čim prej iztočiti med in družinam dodati sladkorno raztopino, po potrebi od dva do šest litrov, odvisno od vrste panja in preostanka zaloge. Če nameravate za zatiranje varoze uporabiti bayvarol, ga vstavite takoj po iztočenju. Če nameravate varoje zatirati z zelo hlapnimi sredstvi, kot sta mravljinčna kislina in timol (apiguard), je nujno najprej dopolniti zaloge hrane. Julija priporočam štiri do petdnevno izhlapevanje 85 % mravljinčne kisline (10 g mravljinčne kisline na 100 l prostornine oz. 12 ml 85 % mravljinčne kisline na dan). Če za avgust ne načrtujemo, da bomo čebele prepeljali na pašo, jih nakrmimo za zimsko zalogo. Slovenski inovatorji ne zaostajajo za švicarskimi strokovnjaki. Novi hlapilnik za mravljinčno kislino. Vzrok slabih izkušenj, ki ste jih imeli številni pri uporabi mravljinčne kisline, so po večini doma narejeni hla-pilniki, pri katerih je dnevno izhlapevanje mravljinčne kisline premajhno. Akaricidno delovanje je občutno manjše, zato je septembra precej manjša tudi učinkovitost delovanja mravljinčne kisline. V tem obdobju je namreč priporočljivo mravljinčno kislino v enakih dnevnih odmerkih uporabljati najmanj 14 dni. Prednosti in slabosti posameznega sredstva z navodili o uporabi in varnostnih ukrepih najdete v zgibanki Zatiranje varoje, ki jo je izdal Nacionalni veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti (Ljubljana, september 2005). Uspeh ne bo izostal, če bomo imeli varozo popolnoma pod kontrolo. To pomeni, da moramo celo leto v kritičnih obdobjih preverjati napadenost čebeljih družin in po potrebi zmanjševati število varoj. Poleg ugotavljanja številčnosti varoj v čebelji družini pred zatiranjem je treba številčnost varoj na enak način preveriti tudi po zatiranju. Tako kot v spomladanskih mesecih, moramo celo leto, še posebej v vročih poletnih mesecih, skrbeti, da je stojišče čebel dobro oskrbljeno s čisto neoporečno vodo. To je tudi najpomembnejši pogoj za to, da čebele lahko kontrolirajo temperaturo v panju in da je zalegi omogočen normalen razvoj. Pri pomanjkanju vode se dogaja, da čebele starejše ličinke odstranjujejo iz celic, jajčeca in mlajše ličinke pa se posušijo. Čebelam preprečimo napajanje na bližnjih gnojiščih tako, da jih že zgodaj spomladi privabi- mo k napajalniku, v katerega stalno dodajamo 0,1 % kuhinjske soli (1 g soli na 1 liter vode). Na oskrbo z vodo morajo biti posebej pozorni čebelarji, ki imajo čebele na hojevi paši, zlasti na območjih, na katerih v gozdnih sestojih ni studencev ali izvirov vode. Velika škoda lahko nastane zlasti v čebelarstvih v mediteranskem podnebnem pasu. Z namestitvijo napajalnika se ubranimo tudi marsikaterega jeznega pogleda ali celo prepira s sosedom, še zlasti v strnjenih naseljih. Tam, kjer ni na voljo tekoče vode, morajo čebelarji posebno pozornost nameniti čiščenju in razkuževanju napajalnikov, saj vanje lahko padajo čebelji iztrebki. Laboratorijske potrditve nosemavosti v drugi polovici meseca junija so dokaz za to, da se med čebelami celotno sezono širijo bolezenske klice. Eden od ukrepov za preprečitev bolezni je sprotno (tedensko) čiščenje napajalnikov z vročo vodo in s čistilom. Različne mehke pene in druge vrste plovcev razku-žujemo s polurnim namakanjem v vroči vodi (najmanj 70 °C). Če čebele niso nabrale dovolj velike zaloge cvetnega prahu, npr. kostanja, za pozno poletno in pozneje spomladansko oskrbo družin, lahko to še nadoknadimo z morebitno bogato pelodno pašo na faceliji, ajdi ali jesenski resi. Na hojevi in škržatovi paši čebele po večini ne bodo dobile dovolj cvetnega prahu. Zato že avgusta ob gnezdo vstavimo prej shranjene sate s cvetnim prahom. Družine pa lahko krmimo tudi s sladkornim sirupom in dodatkom osmukanca lastnega izvora. j NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO Z S JE KRUgTALUSURAN PR U Ud, AKLADNUH PANJ TT uH Besedilo: Miha Kamplet - Pekre Lepo je, kadar zamedi gozd in če zamedi še hoja, se obeta obilna in dolgotrajna paša. Ni pa prijetno, če začne med v satju kristalizirati. Takšen med lahko le delno iztočimo ali pa tega sploh ne moremo storiti. Nikakor pa ne sme ostati v panjih, saj ni primeren za prezimo-vanje čebel. Čebele, zazimljene na kristaliziranem medu, lahko čez zimo odmrejo. Kljub temu da imamo letošnje matice, kljub temu da smo plodišče omejili na eno naklado, saj to zmanjšuje ustvarjanje vencev medu nad zalego, kljub pogostemu točenju, vsaj na 10 do 14 dni, in kljub temu da sate z venci medu nad zalego sproti prenašamo nad matično rešetko, se pojavu strjevanja ne moremo _236_ popolnoma izogniti. Med, ki se je nabral nad zalego, kljub temu ostane v panju najmanj tri do štiri tedne, preden ga lahko iztočimo, v tem času pa je lahko že precej kristaliziran. Čebelarji ta problem rešujejo na različne načine. Nekateri vence strjenega medu odmaknejo na kraj. Drugi sate s strjenim medom odvzamejo, jih čez zimo shranijo in jih spomladi dodajo čebelam. Številni takšne sate namakajo, znova iztočijo, iztočen, razredčen med pa porabijo za izdelavo medenega žganja. Nekateri čebelarji pa kljub obilnemu donosu, kakršen je bil leta 2006, raje zapustijo pasišče, kot da bi imeli jeseni v satju strjen med. Pri nakladnem panju zaradi strjevanja medu ni treba zapuščati pasišča. Praznjenje, čiščenje satja in vno- Slovenski čebelar 7-8/2007 Letnik CIX vično predelavo medu v satju, ki ga ni mogoče iztočiti, prepustimo čebelam, nato pa med znova iztočimo. Da bi čebele lahko opravile to delo, morajo biti izpolnjeni trije pogoji: - Strjen med v satju ima premalo vlage, da bi ga čebele lahko predelale, zato ga moramo navlažiti. - Čebelja družina, ki bo predelovala takšen med, ne sme biti utesnjena, njeno domovanje pa mora biti prostorsko zaokrožena celota. - Satje s strjenim medom ne sme biti dostopno zunanjim oz. drugim čebelam, hkrati pa mora biti dovolj oddaljeno od domovanja čebel, da si ga čebele ne prisvojijo. Pri nakladnem panju, ki je po svoji konstrukciji zelo prilagodljiv, lahko izpolnimo vse te pogoje. Naredimo pa takole: - Iztočene sate s kristaliziranim, strjenim medom po-pršimo. Ne pršimo celih satov, saj bi s tem vnašali preveč vode, temveč samo tiste dele satja, v katerih je strjen med. Sam porabim za LR-naklado, to je za 10 satov po obeh straneh, približno pol litra vode ali celo manj. - Čebeljo družino uredimo na takšnem prostoru, kot ga potrebuje, da ne bo utesnjena. Zgoraj naj ne bi bilo vencev medu, vsaj ne v srednjih 3-4 satih. Venci medu nad zalego so cokla, zavora pri donosu medu in tudi pri prenašanju medu. Na to plodišče pride matična rešetka, nanjo pa naklada s praznimi iztočenimi sati, v katere bodo čebele prenašale med. Na to naklado damo vmesni pokrov z odprto veho. Še bolje je, če je odprtina prečno, približno na eni četrnini vmesnega pokrova, velika 20 cm^ (2 x 10 cm). Tako je domovanje čebel prostorsko zaokroženo. - Navlažene sate damo v posebno naklado, ne vseh 10, temveč le 8 ali 9 satov. Te naklade ne damo kar na vmesni pokrov, ker bi bilo to preblizu in bi si čebele sate prisvojile. Potreben je odmik, tj. vmesni okvir, ki meri približno 10 cm ali več, vendar lahko zadevo poenostavimo, tako da namesto okvirja uporabimo kar prazno naklado. Na to prazno naklado damo naklado z navlaženim satjem, nanjo pa pokrov. Sestavljeni stolpec je videti takole: podnica, naklada - plodišče, matična rešetka, naklada - medišče, vmesni pokrov z odprtino, prazna naklada, naklada z navlaženim satjem, pokrov. Čebele najdejo navlažen med v zgornji nakladi in ga v dnevu ali dveh prenesejo v medišče. Če je zunaj paša, prenos poteka počasneje, če paše ni, pa hitreje. Ta preneseni, znova predelan med, se ne strjuje in ga normalno iztočimo. Vsebuje manj kot 18 % vlage. Če čebele medu ne prenašajo v medišče, temveč ga v zgornjem satju samo pospravljajo, razporejajo v sredino in znova pokrivajo, to pomeni, da so čebele preveč utesnjene ali da je navlaženo satje preblizu, tako da so si ga čebele prisvojile. Če so sati do vrha celic napolnjeni s strjenim medom, ki je bel kot sladkor in popolnoma suh, čebele izpraznijo le polovico celic, potem pa omagajo. Postopek je treba ponoviti, sate še enkrat popršiti in čebele bodo sate popolnoma izpraznile. V zadnjih desetih letih se je med dostikrat strjeval v satju, vendar ga je bilo vedno mogoče predelati in iztočiti. j U HiKA} mmm iahUo fprtmtaits AZ^tthelarjtnic n SOitO^HQ HAKiMHQ tmUlRmm Izdelujemo nakladne JG-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirano oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Zdaj izdelujemo tudi satnike za GJ-, LR- in AŽ-PANJE ter SMUKALNIKE za GJ- in LR-panje. HriljitpiJHi^. irrDMiBrn^kji pnAmirb u DjLLiJrH- Lk- n Ü.piik. h^fiü^Aj WMC h ^thli^iri-u: |"En:R7j\lkH\JS|-h,.p. Frcinuj^a rS. |J IÜ Ijubljjjii < TiijnarH ^ Ir].: (01) ^iJii^l ^^ Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE tel. 02 572 14 70 in GSM 041 214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM MATIC MOGOČ OSEBNO, MATICE POŠILJAMO TUDI PO POŠTI! SE ©PRAŠUJE PRAVD KOSTANJ? Besedilo: Robert Brus, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Po objavi prispevkov o pravem kostanju v prejšnjih dveh številkah Slovenskega čebelarja se nam je oglasil čebelar Marjan Debelak in prosil za podrobnejšo razlago tega, kje natančno na pravem kostanju čebele nabirajo nektar. Po njegovih opazovanjih namreč čebele ženskih cvetov, na katerih naj bi bili nektariji, sploh ne obletavajo, temveč se zadržujejo samo na moških cvetovih. Poleg tega ga tudi zanima, kako se pravi kostanj v resnici sploh oprašuje. Ker so vprašanja zanimiva, je prav, da odgovorom nanje posvetimo nekaj več pozornosti. Dejstvo je, da se pri pravem kostanju lahko razvije več vrst cvetov. Občutno največ je enospolnih moških cvetov, precej redkejši so ženski cvetovi, obstajajo pa tudi po nastanku dvospolni cvetovi, ki imajo zakrnele prašni-ke in so na zunaj videti kot ženski; tudi te cvetove bomo v nadaljevanju obravnavali kot ženske. Tako moški kot ženski cvetovi rastejo na skupni pokončni osi in sestavljajo nekakšno dolgo mačico. Nekatere mačice so samo moške, na večini mačic pa poleg moških cvetov, ki so v skupinah razporejeni skoraj po vsej dolžini, v njihovem spodnjem delu najdemo tudi nekaj ženskih. Večina najpogosteje uporabljane čebelarske literature navaja, da na pravem kostanju čebele nabirajo cvetni prah in nektar (prim. Babnik et. al., 1998), nekateri avtorji pa so še natančnejši in celo navajajo, da čebele na moških cvetovih nabirajo pelod (cvetni prah), na ženskih cvetovih pa nektar (medičino) (Šimič, 1980, Krajnc, 1990). Vendar pa vse kaže, da ta navedba ni povsem točna. Čebele na moških cvetovih gotovo nabirajo cvetni prah, kot kaže, pa na njih nabirajo tudi nektar! Kako je to mogoče? Porsch (1950) je ugotovil, da so izrazito opazne, rumene dlakave tvorbe, ki so razporejene v dveh nizih po tri na dnu moških cvetov, v resnici nektariji, torej nektarne žleze. Njihova naloga je prav proizvodnja nektarja, ki je lahko tudi precej bogata. De-belakovo opažanje, da »nekatere čebele stikajo ob korenih pelodnih dlačic« pri moških cvetovih, je tako povsem korektno in jasno je, da čebele tam res nabirajo nektar. In kako je z morebitnimi nektariji na ženskih cvetovih? Porsch jih posebej ne omenja, navaja pa, da so lepljive sluzaste kapljice na nitastih brazdah ženskih cvetov zgodovinsko gledano pravzaprav tudi kapljice nektarja, značilne za žužkocvetke. Vendar je količina te lepljive snovi zdaj verjetno premajhna, da bi bila zanimiva za množičnejši obisk žuželk. Prav tako zanimiv je način opraševanja pravega kostanja. Pravi kostanj je žužkocvetka. Hegi navaja, da se njegov cvetni prah veliko laže kot z vetrom, prenaša z žuželkami, kot so mravlje, muhe, čmrlji, čebele in hrošči. Porsch (1950) je ugotovil, da kar 60 % obiskov cvetov pravega kostanja oprašijo hrošči. Skupaj je na kostanjevih cvetovih naštel 135 vrst obiskovalcev, med njimi 81 vrst hroščev, 27 vrst muh ter po 10 vrst metuljev in kratkorilih čebel. Porsch meni, da so kostanjevi cvetovi lep primer primitivne žužkocvetke na prehodu k vetrocvetnosti. Pravi kostanj tako ni več povsem žužkocvetna vrsta, vendar tudi še ne popolnoma vetrocvetna. Kostanjeve značilne žužkocvetne lastnosti so vab-ljivost moških cvetov za žuželke, ki jo povzročata opazna rumena barva in značilen, za ljudi po večini neprijeten vonj trimetilamina, ki pa izjemno močno REFRAKTOMETER - za merjenje vlage v medu zdaj dostopen tako velikim čebelarjem kot tudi ljubiteljem. Pridružite se številnim slovenskim čebelarjem, ki z lastnim refraktometrom ugotavljajo vlago v medu in optimalni čas za točenje. Kakovost medu je v veliki meri povezana z vsebnostjo vode. Odslej boste lahko sami ugotavljali delež vode. Na prizmo kanete nekaj medu, pritisnete polt pjuku n. Ml'lbr ■ TlUFli: az / 3JI H11 ■ 2L. Mirki I iPiyin. n^/JiltaiJ , *r i-t iffiim I ■_ I Mtfj i^^dtAlt m v n^^iti enotah vam nuitirrio* * m pntc ■ zfel£i(iw opnma «14>ntw u Aobalai}« * ^n-fu^iiitälHti; ' i^vtvlnitettoa«^ ■ ilaliJcjit: koitonaka n tAiEn^iu * iladtor iluiSiDnM'podata ■errtJIWO " *™ip ftp&cWt^nnwft^c^ ''TOienwuuMa vtdi MlfeHli * hcumUiani tmiiCdiB^pniMiav h*UL i-^HI. F« pMtttiLn pfpjiiiiilnii itrallH. aii>-:p2--:|i' .iriofulvl- Nki-vc-'h 9 . Nni ii» IZDELOVANJE ČEBELJIH P4NJEV § MIZARSTVO IDRIJSKA 10. IGfiC VRHNIKA HLrfll JSi IJ \ f- CiM; W MO l^.-Fisll IIb ]Jh. pr^lfU lipvi-i Htlnih» jmkLldjr [hkrLlk CN J(Jh) plUlnlkl TUII^^; -ililJiiHral *1piki Irbf |hnr^i \7. jL-1^ L If^uild lJ < Ifhi ll'hMiw II k i /1(7 jdJiV UTATUTUKI tiijliifiTi^ rrjit fit»^' IVii/i J?» h fiHn-^nf^ tr^i. n^ffyijS icini^irjfi Wt^p.! JlnTAU {{Mu/ fmi^iuii Ir/iri ft/iifi Po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko povpraševanje! Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da ste navzoči pri predelavi Vaših starih satov in surovega voska, zaradi enkratne poti pa prihranite čas in denar. Potrebna je predhodna najava po telefonu +43-(0)3475/2270. Predelava v napravi, ki je opremljena z najmodernejšo tehniko. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki popolnoma izključujeta možnost okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg s_urovega voska ali 50 kg starih satov. Čas predelave je približno 3 ure pri 20 kg surovega voska in 4 ure pri 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo vse debeline in velikosti satnic. ■ Predelava voska poteka vse leto. I Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Kadar koli je mogoča zamenjava starih satov in surovega voska za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate le predelavo. HODL Informacije Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Austria Tel./faks: +43(0)3475-2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00, 13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in CERES, d. o. o., iz Martjancev Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370 409, Anton Tomec (01) 729 6102). Elektrinska pišta: tajnik Antin Timec: antGn.tGmec@czs.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zaic@czs.si - urednik Janez Mihelič: ianez.mihelic@czs.si lzdajateljski svet: predsednik Franc Šivic, univ. dipl. inž. gozd. - člani: Miro Cetina, univ, dipl. inž. gozd., Vlado Auguštin, univ. dipl, inž. tekst. teh., dr. Stanko Kapun, Vlado Pušnik, Janko Prebil. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Franc Grajzar, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., dr. Janez Grad, Borut Preinfalk, dr. vet. med., Tomaž Škorjanec. Glavni in odgovomi urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., sourednika: Janez Gregori in Andreja Kandolf, lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2007 _za nečlane je 45 €. Posamezn številka stane 4 € za člane oz. 5 € za nečlane. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 36 €. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 0,25 €. Reklamni oglasi: cela barvna stran na ovitku 500 €, v sredini 300 €, pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, pasica 20 €. Cene so brez DDV. Popust pri ceni za 3- do 5-kramo objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Splošni oglasi po 0,25 € SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA SI 2X-9 0 0-27 2 6 0-6 2 74/0 - letna naročnina je 43 € ali 55,10 USD. Priprava za tisk in tisk: Schwarz, d. o. o. Oddaja tekstov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Pri financiranju izdajanja Slovenskega čebelarja sodeluje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Naslov spletne strani ČZS: www.czs.si. Avtomatski odzivnik za paše - tel.: (011 729 61 20. iUiA^. 1360 VHNIKA Odprto: ob delavnikih od 9.—12. in od 16.—18. ure, ob sobotah od 9.—12. ure • POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL • STIMULANS« NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI. PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE - 0,75 EUR/KG • VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125 °C • • VOSEK ODKUPUJEMO PO 3,12 DO 3,54 EUR ZA KILOGRAM • iHJIjršfl SATNIKI: AŽ-VRTAN, PREDELAVA VOSKA V LEPLJEN, ZBIT SATNICE SAMO 0,75 €/KG LR - STANDARD LR 2/3 AŽ-PANJI 10-SATNI AŽ-TRIETAŽNI PANJ PRAŠILČEK AŽ 5- IN 7-SATNI AKCIJA 7S- 45,90 € 5S- 41,70 € AKCIJA 66.83 EUR KAKOVOSTNE ČEBELARSKE PAJČOLANI PO ROKAVICE IZ NAJBOLJŠEGA USNJA UGODNIH CENAH GRELCI ZA MED MATIČNICA, PVC, TRANSPORTNA KVALITETNA RSF-TOČILA SAMO 0,08 € ZA KOS Panji so izdelam natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Po ugodni ceni vam nudimo sladkor za krmljenje čebel Žica za satnike 250 g RSF 4 EUR, 250 g CINK 2 EUR Standardni LR-panj in dvotretinjski LR-panj akcijska cena 74,70 EUR! PRIZNANO VZREJALISCE ČEBELJIH MATIC DEBEVC. Sprejemamo naročila za označene in selekcionirane matice kranjske pasme (8 €-10 € Julija lahko pri nas dobite čebelje družine na AŽ 5S in 7S (50 €-60 €).