PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA J 040/602 602 « 05/64 00 568 lil FihdlgMd nPAnRPMIQT\/n GRADBENIŠTVO 041 277 580 STARI MAČKI SO POBRALI VES PLEN str, 8 OD ČESA BOMO ŽIVELI IZOLANI ? NE ODHAJA POLETJE Dekle se ne zaveda, kako je to škodljivo čeprav, priznat'je treba, daje prav zanimivo, ko se ji dim povsem na tiho sprehodi čez obraz in zagorelo kožo prestraši prvi mraz. Lahko je že september a poletje ne odhaja. Odhaja le mladost, tak lep spomin pa nam ostaja. (Mef) Izola ima najvišjo stopnjo nezaposlenosti na Primorskem. Izoli se dogajajo nova odpuščanja v glavnem delavcev brez ali z nižjo izobrazbo, torej tistih, ki najtežje najdejo novo zaposlitev. Tudi gostilniški ekonomisti lahko brez težav ugotovijo, da se bo nekaj podobnega dogajalo še z nekaterimi tovarnami in delavnicami v naši občini, ki zdaj bolj ali manj životarijo in razmišljajo o selitvi proizvodnje nekam na vzhod. Trgovski centri, ki zdaj že začenjajo obkrožati naše mesto, sicer prinesejo nekaj novih zaposlitev, vendar je veliko vprašanje, od kod bodo prišli kupci, saj tam kjer ni, ni moč nič vzeti. V evforičnem prehodu na novo ekonomijo smo namreč pozabili, da vsa ekonomija vendarle temelji na dodani vrednosti in da je potrošništvo šele naslednja stopnja v takoimenovanem kroženju denarja. Od česa bomo torej živeli Izolani? Zagotovo je vprašanje dovolj zanimivo za 'razpravo na občinski ali vsaj strankarski ravni, vendar to zaenkrat nikogar posebej ne mika. Morda je do volitev še vC Banka Koper J. september 2005 predaleč in je škoda izgubiti tako dobro vsebino predvolilnih programov, ali pa so naši politiki in oblastniki prepričani, da nas bo rešil, naprimer turizem. Seveda se takšna rešitev ponuja sama po sebi, saj je od turizma moč živeti posredno in neposredno. Toda, če povprašate izolske hotelirje in gostince vam bodo hitro povedali, da je rezerv še zelo malo, ekonomisti pa bodo dodali, da zgolj od turizma ne uspejo živeti niti v Monte Carlu, kjer si morajo pomagati s številnimi obrtnimi delavnicami in celo kmetijstvom oziroma vrtnarstvom. Bolj verjetno se torej zdi, da bosta največ »zaposlovala« Zavod za zaposlovanje in Center za socialno delo. A vse menda le ni tako črno kot se zdi. Nekateri naši mladi someščani niso nikoli delali pa, vsaj glede na avtomobile, ki jih imajo in na kraje kjer se gibljejo, kljub vsemu dobro živijo. Bomo nekoč vsi Izolani živeli od tistega, kar njim daje vsakdanji kruh pa še kaj zraven? SOLSKA VRATA $0 ODPRTA Danes je spet zazvonil šolski zvonec in na "delo" poklical osnovnošolce, v Izoli pa tudi none in nonote, ki bodo teden dni skrbeli za varnost šolarjev in posebej prvošolcev na poti v šolo. I\/I CDTCD l\/l A>OC tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola iJ k šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 PTTs NOT DEAD To jc rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. UVODNIČAR JE SEL PREKO MERE Spoštovani urednik časopisa Mandrač, gospod Mef. Z vsem dolžnim spoštovanjem do vaše borbe za uveljavitev in težki obstoj lokalnega časopisa občine Izola, mislim, da ste pri zadnjem uvodniku oz. naslovni stranici časopisa Mandrač z dne 25. 8. 2005 šli preko mere. Če ste imeli (s strani organizatorjev podporo) karkoli proti vremenu, potem bi bilo bolje, da se obrnete na vreme, ne pa za vsako napako v vremenu, v času, v obnašanju ljudi ali pa zaradi česarkoli podobnega kriviti Ameriko. Moti me namreč tak način razmišljanja. Ce pa vi mislite, da je glavni in edini krivec za vremenske razmere na svetu in tudi v Izoli, Amerika in to ravno na dan Ribiškega praznika, potem pa vas sprašujem, ali je sploh vredno voziti se z avtomobilom, ali pa se greti na trda goriva, ogrevanje z elektriko iz termoelektrarn in podobno. Ne nasprotujem trditvi, da je ena večjih onesnaževalk okolja Amerika , ampak imenovati jo za glavnega krivca, to je (vsaj za moje pojme) že moteče. Bil sem v obeh dneh obiskovalec praznika v Izoli in kot izolan / ne izolčan, še manj ma izoljan/, sem pričakoval , da bo na glavni dan praznika deževalo. Pa to nima nikakršne zveze ne z Ameriko, ne s Koromandijo ali z istrelitvijo kakršnekoli rakete. Je pač usoda, če ne že tradicija.. Ko smo z družino šli nekaj pojest na stojnico, so gostinci sami govorili : » da bi le zdržalo vreme do 23 ure » .. kar pomeni, da so bili že sprijaznjeni z vremenom in so že (skoraj) vedeli, kaj jih čaka. In končno .. mislim, da ni potrebno, da se borita Amerika in Ribiški praznik Naslednje leto pa upajmo boljše, lepo vreme, za Ribiški praznik. Žal pa to vreme ni zagodlo samo in le Ribiškemu prazniku , ampak je zagodlo celo poletje tisočem kopalcem in dopustnikom, ki se niso mogli kopati zaradi slabega vremena. Neurja so divjala prejšnji in ta teden po celi Evropi, škoda je ogromna. In po vašem je za vse kriva Amerika? Mogoče pa bi pomagalo, da se vikend pred Ribiškim praznikom vsi zvrstimo pri maši. Mogoče bi vsemogočnemu uspelo premagati Ameriko ! Izolan in obiskovalec tudi v bodoče in navkljub dežju Dean Cividini OTROŠKI FESTIVAL IN CIGARETE Sem Izolanka in bi vam rada povedala o svojem razočaranju, ki sem ga doživela včeraj v Izoli na Trgu republike. Pred parkom Pietro Coppo je bila postavljena stojnica za reklamiranje "festivala uličnih gledališč" in zraven sta bila fant in dekle, ki sta oblečena v majice festivala opozarjala mimoidoče na prireditev. Še najbolj sta name naredila vtis s prižganima cigaretoma . Opozorila sem ju , da cigareta ne spada zraven predstavitve, še najmanj zato, ker je prireditev namenjena predvsem otrokom. Oba sta me začudeno gledala , vendar cigarete nista odvrgla. Mislim, da bi moral organizator bolje poskrbeti za obnašanje oziroma predstavitev prireditve, saj v današnjih časih ni primerno s cigareto v ustih reklamirati kulturnega dogodka namenjenega predvsem otrokom. B.O. (naslov v uredništvu) ANONIMKE SO ODVEČ Zadnje čase v uredništvo prejemamo vse več nepodpisanih pisem iz katerih ni moč razbrati avtorstva. Nekatera so neobjavljiva, so pa tudi taka, ki bi gotovo zanimala širšo javnost. Avtorjem slednjih še enkrat pojasnjujemo, da lahko ostanejo anonimni, vendar pa uredništvo mora poznati njihovo identiteto. To lahko razkrije le v primeru, da ga na to pozove sodišče, pa še to ni obvezno. Torej, podpišite se!_ ZA PRAVILNO OZNAČBO ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV NA KOROŠKEM Kot je znano, ležijo na ozemlju, ki je danes del dežele Koroške, nekateri zgodovinski pomniki, ki imajo izjemen pomen za slovenski narod, za njegovo zgodovinsko in kulturno zavest. Podpisani predstavniki organizacij civilne družbe ter posamezniki, ki delujemo v slovenskem in širšem evropskem javnem življenju, se obračamo na oblasti dežele Koroške v pričakovanju, da bodo na dostojen način uredile njihovo predstavitev in javno označbo na način, ki bo odražal vso resničnost njihovega zgodovinskega pomena in njihove vloge v slovenski zgodovini: I. Knežji kamen, ki je razstavljen v Deželnem muzeju v Celovcu, je edinstveni spomenik slovenske državne tradicije. Zaradi njegove vloge pri obredu ustoličevanja karantanskih knezov in kasneje koroških vojvod, pri katerem je vojvoda svojo oblast simbolično prejel od kmeta, spada knežji kamen med najbolj izjemne kulturne spomenike evropskega srednjega veka. Knežji kamen ni le eden osrednjih simbolov slovenstva, temveč tudi trajna priča starodavnih demokratičnih tradicij med alpskimi ljudstvi. Zato podpisani pričakujemo od deželnih oblasti, da bodo v sodelovanju s slovensko manjšino na Koroškem in s slovensko in avstrijsko zgodovinsko stroko: - temu spomeniku odredile mesto, dostojno njegovemu simbolnemu pomenu, z dvojezičnim slovensko-nemškim napisom poskrbele za zgodovinsko pravilno in ideološko uravnovešeno javno predstavitev njegove vloge v slovenski in koroški zgodovini, - dovolile njegovo uporabo v morebitne slovesne prireditve. II. Cerkev Gospe Svete (Maria in Solio) na Gosposvetskem polju (Maria Saal) je najstarejša cerkev z neprekinjeno tradicijo na slovenskih in koroških tleh. Žal pa informativna tabla, namnjcna predstavitvi tega edinstvenega spomenika krščanske kulture, povsem spregleda njeno vlogo pri pokristjanjevanju Slovencev. Tudi kneževina Karantanija ni omenjena niti z besedo, čeprav je bila cerkev zgrajena na pobudo karantanskih knezov v samem središču tedanje karantanske države. III. Cerkev pri Krnskem gradu (Karnburg) je zgrajena na mestu, kjer je nekoč stal karantanski knežji dvor; kraj je torej bil politično središče slovenske kneževine Karantanije. Informativni pano na cerkvenem preddverju pa le mimogrede omeni nedoločene »slovanske poveljnike«, ki so bili v sedmem stoletju nastanjeni na tem kraju. Lokalne in cerkvene oblasti zato pozivamo, da to informativno označbo dopolnijo, da bo obiskovalcem omogočila natančnejši in nepristranski vpogled v pomen tega kraja in vlogo slovenske kneževine Karantanije pri oblikovanju sedanje Koroške dežele. IV. Vojvodski stol na Gosposvetskem polju je pomnik skupne slovensko-koroške zgodovine. Koroška dežela je namreč zgodovinska naslednica slovenske kneževine Karantanije in obred ustoličevanja koroških vojvod, ki je potekal vse do leta 1414 v slovenskem jeziku, je bil priča te navezanosti. Menimo, da bi moral napis ob spomeniku odražati to dejstvo ter da bi ga morali spremeniti tako, da bi v njem upoštevali tudi vlogo tega spomenika v slovenski zgodovini. Lokalnim oblastem poleg tega predlagamo, da na tem kraju namestijo tako koroško kot slovensko narodno zastavo, saj bi na ta način razvidno pokazali na usodno povezanost koroške in slovenske zgodovine, katere simbol je ta za obe ljudstvi sveti kraj. v Novi Gorici, avgusta 2004 Podpisani: Luka Lisjak Gabrijelčič, Slovenska liga za Karantanijo, Miha Kosovel, Slovenska liga za Karantanijo, Marko Kravos, pesnik iz Trsta, Jerica Mrzel, dramska igralka in pevka, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije 2000-2004 Svetovni slovenski kongres, Silvo Fatur, slavist, pedagog in publicist, Društvo TIGR, Tone Kuntner, pesnik, Jožef Bernik, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije 2000-2004, Saša Vuga, pisatelj, dr. Jožko Šavli, zgodovinar in publicist iz Gorice, Drago Bajt, prevajalec, publicist in urednik Nove revije Alenka Jeraj, poslanka Državnega zbora RS, predsednica Slovenske demokratske mladine, Rajko Dolhar, politik, publicist in javni delavec iz Trsta, Janez Starina, dramski igralec, Notranjski študentski klub, Klub goriških študentov, Pavel Rupar, poslanec Državnega zbora RS, župan občine Tržič, Anton Levstek, direktor Slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju, Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko, Aleš Berger, prevajalec, pisatelj in publicist, Bine Matoh, dramski igralec, dr. Igor Škamperle, pisatelj, filozof in prevajalec, Platforma per la Llengua (Barcelona), Jordi Miro i Riba, predsednik politične iniciative Estat Cata', dr. Janez Juhant, teolog in filozof Klub koroških Slovencev v Ljubljani Urejanje prometa v Izoli v PO IZOLI BOMO VOZILI SAMO SE 40 KM/h Danes bo v sejni sobi županje tradicionalna tiskovna konferenca na kateri bodo županja Breda Pečan, komandir izolske policijske postaje, Viktor Zinreih in predstojnica inšpekcijskih služb, Silvana Zadel, predstavili nekatere aktivnosti s področja urejanja prometa v Izoli pa tudi odgovarjali na vprašanja novinarjev. Ker je tiskovna sklicana na dan, ko je Mandrač že pri bralcih smo Danila Markočiča, ki je v občini pooblaščen za podajanje informacij javnostim, prosili naj nam vsaj pove, o čem bo govora na konferenci. Tako-le smo izvedeli. CELA IZOLA BO VOZILA 40 KM NA URO Na tiskovni konferenci bomo novinarji prvič izvedeli, da je v pripravi odlok s katerim bi v celi Izoli, vključno z Jagodjem, promet umirili z omejitvijo hitrosti vožnje na 40 kilometrov na uro. Že zdaj je večji del mesta hitrostno »omejen«, tako da zares nima nobenega smisla določati hitrost vožnje za vsako ulico posebej. Na ta način naj bi se tudi rešili velikega števila prometnih znakov z različnimi omejitvami, ki jih je danes že toliko, da so preprosto nepregledni. Seveda bodo povedali tudi, koliko denaija so letos iztržili z naslova kazni, koliko občanov je dočakalo abolicijo in kako se »pokrivajo« službe, ki so odvisne od iztržka redarjev in parkiriščnikov. NONOTOV NI PRAV VELIKO Poziv nonam in nonotom, ki naj bi naslednjih teden dni prvošolčkom pomagali pri vami poti v šolo, ni bil posebej uspešen. Svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu se je prijavilo le nekaj posameznikov, tako da bodo morali za varnost naj mlajših šolarjev bolj poskrbeti policisti in morda tudi varnostniki. Sicer pa je akcija zagotovo že preživela svoje najboljše čase, tako da nvvm.irfa— tre^a v bodoče ^ razmišljati o drugačnih °bbkah zavarovanja otrok na poti v šolo. REDARJI IN MIRUJOČI PROMET Vodja inšpekcijskih služb bo končno pojasnila novinarjem, kakšne so pristojnosti občinskih redarjev pri nadzom in urejanju prometa v mestu. Po eni strani je namreč slišati pripombe, da imajo preveč pristojnosti, saj so postali tudi prekrškovni organ, sami pa pravijo, da imajo teh pristojnosti premalo, saj nimajo pravice s prisilnimi sredstvi pridobiti podatke o kršitelju odlokov ali zakonov. NEKA) TUDI O SVETILNIKU Prav gotovo bo na konferenci slišati tudi komentar županje Brede Pečan na vloženo pobudo za oceno ustavnosti odloka o prepovedi parkiranja v ulicah ob svetilniku. Doslej namreč še nismo slišali pojasnil s tem v zvezi, predstavitev pobude v sredstvih obveščanja pa seveda kar kliče k pojasnjevanju stališč občine. Seveda ni težko uganiti, da so v občini prepričani v pravilnost in legitimnost odloka s katerim so onemogočili dostop krajanov do njihovih hiš, na drugi strani pa so krajani prepričani, da ni nobenega splošno pomembnega razloga za takšno omejitev in je odlok neustaven. KROŽIŠČE BO POD HITRO CESTO Na tiskovni konferenci bomo na vpogled dobili tudi usklajen predlog trase hitre ceste Jagodje - Lucija v delu ob Jagodju, kjer so menda na ministrstvu prisluhnili pobudi občine in krajevne skupnosti, tako da bo izhod s hitre ceste preko krožnega križišča speljan na sedanjo belvedersko cesto in ne skozi Jagodje, kot je bilo mišljeno v prvi varianti. šifra Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 64011 11 OBALA V MALEM nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si 080 18 33 ŠTEVILKA immobili S.p. ban Konstantinovič univ.dipl.ekon. NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Protikorupcijska komisija POROČILO 0 PREMOŽENIU ■ IZOLANI SO LE MED POZABLIIVIMI V zadnjih dneh je kar nekaj prahu dvignilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je v svojem poročilu objavil seznam 97 republiških in občinskih funkcionarjev, ki v zakonsko določenem roku niso oddali podatkov o svojem premoženjskem stanju. Seveda nas je zanimalo, kako so ravnali izolski funkcionarji in izkazalo se je, da so bili, vsaj pri tem delu zakonodaje, zelo dosledni, saj so prav vsi oddali zahtevana poročila. Pravzaprav so bili Primorski funkcionarji, z nekaj redkimi izjemami, nasploh dosledni, saj v vseh treh obalnih občinah ni niti enega kršitelja omenjenega člena zakona. Omenjeno poročilo je pravzaprav prvi zares otipljiv izdelek, seznam 97 funkcionarjev, ki poročila niso oddali pa predstavlja 1,95% vseh zavezancev. Prav včeraj pa so objavili tudi seznam funkcionarjev, katerih prijave so bile nepopolne, ker jim ni bila priložena obvezna odločba o dohodnini. Tokrat smo med njimi našli tudi tri izolske občinske svetnike in sicer so to: Alen Kalšek (lista E. Krajcar), Ivan Brezavšček (Mladi za Izolo) in Loridan Kaligarič (LDS). Na seznamu 289 funkcionarjev, ki so pozabili dodati ta dokument sta po dva svetnika iz občin Piran in Koper. Med funkcionaiji, ki niso oddali popolne prijave premoženjskega stanja, je ena tretjina poslala kakšen drug dokument, na primer napoved dohodnine ali odmero katastrskega dohodka. Zaradi tega jih je komisija 26. avgusta pozvala naj jim do 15. septembra pošljejo zahtevane dokumente. Šele po tem dodatnem roku bodo kršitelje zakona kaznovali. Poklicnim funkcionarjem grozi znižanje plače, nepoklicnim pa po treh mesecih predlog za prenehanje funkcije. Komisija se že dogovarja z republiško davčno upravo, da bi pridobila odločbe od tistih funkcionarjev, ki je nimajo in bi za to pooblastili komisijo. Tak način pridobitve odločb o dohodnini načrtuje komisija za naslednje leto. 286 PRIJAV DOMNEVNE KORUPCIJE Komisija sicer nima preiskovalnih pooblastil, vendar je kljub temu, od oktobra do zdaj, prejela 286 prijav domnevnih koruptivnih dejanj. Pregledali so 153 prijav in pri 56. zaznali znake korupcije. Zato so 91 prijav odstopili pristojnim organom od tega 63 policiji. Komisija ugotavlja, da je prijav vedno več, kar dve tretjini prijaviteljev pa je ob prijavi navedlo svoje osebne podatke. To kaže, da komisiji državljani zaupajo. Prijave so kvalitetne in se nanašajo na nekatere zelo resne zadeve pri katerih znaša premoženjska škoda, ki je bila povzročena s temi dejanji tudi milijardo tolarjev, je pojasnil predsednik komisije, Drago Kos (D.M. - STA). ca MeTra Izola Suhar Mariella s.p. Smrekarjeva 62,Izola - Isola tel.: 05/ 641 66 13 Vhod je z Manziolijevega trga (ob knjigarni Libris) V naši trgovini vam nudimo bogato izbiro metrskega in kilskega blaga, potrebščine za šivanje ter opravimo manjša šivilska dela. Nel nostro negozio trovate un ricco assortimento di stoffe a metro ed a chilo e vi offriamo servizi sartoriali. Pridite, čakamo vas od ponedeljka do petka dopoldan od 8. 30 ure - 12. ure in popoldan od 16.ure do 20. ure, v soboto pa samo dopoldan. OTROCI IZ SREBRENICE NA DEBELEM RTIČU IN V IZOLI V sklopu projekta, Društva bosansko hercegovskih študentov Slovenije BH4 in Rdečega Križa Slovenije, „Podari nasmeh" je na Debelem rtiču, od 20.-28. avgusta letovalo 39 otrok starih med 5 in 16 let, 3 osnovnošolski učitelji in spremljevalka iz Združenja žensk iz Srebrenice. Namen projekta je omogočiti otrokom iz Srebrenice brezkrbne počitnice in tako prispevati k njihovi rehabilitaciji, saj so posredne žrtve genocida nad srebreniškim prebivalstvom. Za izpeljavo projekta v skupni vrednosti 3.500.000 tolarjev so sredstva prispevali številni donatorji, od Ministrstva za zunanje zadeve, Poslovne šole Bled, Mobitela, Mercatorja, Hervisa, BTC City-a in Žita do izolskih: Restavracije Parangal, Slaščičarne Galeb, slaščičarne Jadran, Taxi Sana in TIC Izola. Prispevali so tudi posamezniki z obale: Asim Ahmetovič, Hatidža Hadžič, Hatidža Glavaš, Esmina Dedič in še kdo. Nekaj denarja za letovanje otrok iz Srebrenice je Društvo bosansko hercegovskih študentov Slovenije zbralo s humanitarnim koncertom, ki je potekal 18. junija 2005 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Otroci so prejšnji teden (24. 8.) gostovali v Izoli pod pokroviteljstvom Občine Izola in županje Brede Pečan, pridružil pa se jim je tudi veleposlanik BiH v Sloveniji, Izmir Talič. Otroci so se vozili z barko in turističnim vlakcem, nato je sledila protokolarna posaditev oljke pred OŠ Danteja Alighierija, ogled muzeja Parenzane in muzeja ladijskih modelov. Na plaži pri Svetilniku so sodelovali pri delavnicah in v Društvu prijateljev mladine, skupaj z izolskimi otroci spekli palačinke. Da niso ostali lačni so poskrbeli v restavraciji Parangal, ki je bila eden izmed donatorjev in ne Občina Izola, kot smo pomotoma zapisali v prejšnjem Mandraču. Naslednji dan (25.8.) so otroke na Debelem rtiču obiskali še minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, generalni sekretar Rdečega križa Srečko Zajec in veleposlanik BiH v Sloveniji, Nj. Eks. Izmir Talič. Emina Zejnič, vodja projekta Društvo bosansko hercegovskih študentov Slovenije TAPETNIŠTVO ‘Kpnig Predelava blazin in stolov Izdelava tend in zaves Tapetniške storitve GSM: +386 41 745 267 • Tel.: 05 62 84 676 Pristop k demokraciji ČUDEŽNA FORMULA ZA URESNIČEVANIEIPEI? Izolska gradbena jesen bo zagotovo živahna. Poleg dogovarjanja o trasi hitre ceste Jagodje - Lucija in morda celo o korekcijah trase Koper - Izola, naj bi bil sredi novembra pripravljen usklajen predlog ureditvenega načrta Šared, občina Izola pa napoveduje tudi razpravo in odločanje o urejanju svetilnika. Če je bolj ali manj jasno, da imajo pri dogovarjanju o trasi hitre ceste glavno besedo občinske strokovne službe pa se nekaj več parlamentarizma in demokratičnega dialoga obeta v primeru ureditvenega načrta za Šared, kjer so imeli krajani celo vrsto pripomb, svetilnik pa je že itak tradicionalni predmet burnih razprav in je bil doslej deležen tudi edinega občinskega referenduma, ki za oblast takrat ni bil uspešen. Za ta konec leta na občini napovedujejo, da bodo za urejanje svetilnika pripravljeni trije predlogi in da se bodo Izolani pač odločali, kateri jim najbolj odgovarja. Na prvi pogled kar korektna oblika soodločanja ljudi, če ne bi že imeli ene podobne izkušnje, ki smo jo doživeli ob urejanju Kristanovega trga (tržnice). Tudi v tem primeru so strokovne službe pripravile tri predloge možnega urejanja mirujočega prometa na trgu, dobro plačana agencija je pripravila takoimenovane delavnice na katere so povabili stroko, nekatere najemnike poslovnih prostorov in nekatere stanovalce iz soseščine. Tem so v obravnavo dali vse tri predloge a se niso mogli zediniti o nobenem. Ker pa so hkrati vsi zatrdili, da je problem parkiranja na trgu treba nekako urediti so strokovne službe pač odločile tam, kjer niso znali odločiti ljudje in tako imamo Kristanov trg pokrit s količki in urejen tako, daje postal pravi prometni harakiri. SE BO SCENARIJ PONOVIL NA SVETILNIKU? Ali je torej mogoče, da se bo isti scenarij ponovil v primeru svetilnika. Da bodo povabljenci spet obravnavali tri variante urejanja svetilnika, ugotovili, da se ne morejo zediniti o nobeni in potem bo občina izbrala tisto, ki jo je enkrat že skušala realizirati. Morda ima tudi strah velike oči, a dobro je vnaprej vedeti in biti pripravljen na najbolj preprosto obliko sprejemanja urejanja našega prostora: obvelja naj tista, ki jo podpira večina krajanov in je strokovno sprejemljiva. Če takšne ni pa naj ostane tako kot je bilo. (DM)_________________________________________________________________ Revitine novice Nova dognanja o negativnih ionih Raziskave so pokazale, da so v ozračju prisotni negativni ioni v zelo različnih koncentracijah: - v neokrnjeni naravi: nekaj 1000/cm3 ' - v mestnem okolju: okoli 100/cm3 - v stanovanjih: nekaj 10/cm3 Prav tako so raziskave pokazale, da pomanjkanje negativnih ionov slabo vpliva na številne telesne funkcije. Zato si v neokrnjeni naravi "napolnimo akumulatorje" in je bivanje tam tako prijetno, zdravo in osvežujoče. Doma zračenje ne pomaga kaj dosti, saj ima tudi mestni zrak velik primanjkljaj negativnih ionov. Zato je potrebno za dobro zdravje in počutje negativne ione v bivalno okolje posebej dodajati. To dosežemo z ionizatorji - majhnimi napravami, ki v svojo okolico oddajajo negativne ione. O tem več prihodnjič. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. POT V PINJO Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 ■ 040 ■ 64 Zakoni so zakoni in vsaka nova cesta mora imeti tudi točno določen pločnik. Zato so ga uredili tudi gradbinci, ki so urejali odsek na cesti proti Belvederju, tam kjer se zavije na Razgled. Za cesto oziroma odcep je bilo dovolj prostora, toda kam speljati pločnik, saj ga v nadaljevanju ni nikjer. Pa so enega speljali na pinjo, drugega pa v kanal, otroci pa hodijo v šolo še naprej po cesti. Izolski strokovnjaki vodijo reprezentance EDEN NA EVROPSKEM DRUGI NA SVETOVNEM PRVENSTVU Slovenski rokomet tudi tokrat ni mogel brez Izolanov. Trener Boris Čuk je z žensko kadetsko reprezentanco nastopal v Avstriji, Fredi Radojkovič pa je vodil fantovsko mladinsko reprezentanco na svetovnem mladinskem prvenstvu na Madžarskem. Oba sta dosegla dobri uvrstitvi, kadetinje so bile četrte, mladinci pa osmi. Po povratku s tekmovanj smo se pogovarjali z obema. -Vtisipo opravljenem delu? Boris Čuk. Četrto mesto je najboljša uvrstitev v ženski konkurenci. Že v kvalifikacijah smo odigrali zelo dobro. Žal smo pred prvenstvom ostali brez vseh najboljših (Šon, Varlec) Fredi Radojkovič: Morda smo pričakovali več, smatram pa, da je tudi to uspeh. Za nami je kar nekaj zvenečih imen. tudi nam so jo zagodle poškodbe (Bilbija), ostali pa smo tudi brez levičarja (Kavtičnik) - Kako se je razpletalo prvenstvo? BČ. Začeli smo z zmagami proti Nemčiji in Češki, poraz proti Turčiji smo planirali. Tudi prvi poraz proti Franciji ni bil odločilen saj smo nato nadigrali Hrvaško (b.mesto). V polfinalu proti Danski pa so odločale nianse saj smo jim uspešno parirali. Poznala se je odsotnost poškodovanih. V tekmi za tretje mesto smo odlično odigrali prvi polčas, v drugem pa so fizično močnejše francozinje zasluženo zmagale. FR: V predtekmovanju nas je stresel poraz proti SČG. Nadaljevali smo dobro, morda je zmaga nad domačimi zmedla moje igralce in smo proti Romuniji odigrali slabše. Zaključni scenarij je ■ ponujal tudi boljše pozicije, vendar so bili vmes ves čas domačini. Morda je osmo mesto »neuspeh«, toda za nami je kar nekaj reprezentanc z večjo tradicijo. Tudi med prvo osmerico so minimalne razlike in sreča ima pri vsem tudi svojo besedo. -Vreprezentanci so bile tudi igralke Izole? BČ: Izolska prisotnost je bila zelo opazna. Pri vodenju ekipe mi je pomagala Mara Šolaja od igralk pa Ines Kaltak, Valentina Lesnik, Eneja Čulina in Anja Barič. Reprezentanca je zelo homogena, predvsem pa je možna enakomerna rotacija igralk. Moram pohvaliti Ines, saj je bila kar dvakrat najboljša igralka tekme, Eneja je dobro branila, Valentina in Anja pa so zares pomagale. Pohvalimo se lahko z najboljšo vratarko prvenstva, Amro Pandžič (Polje) FR: Izolanov žal ni v reprezentanci, so pa sosedje iz Kopra, Poklar in Rapotec. -Kako pa gledata na bodočnost slovenskega rokometa? BČ: Premika se na bolje. Pri mlajših selekcijah je opazno dobro delo v klubih. Vsaka naša uvrstitev na katero od prvenstev je hvalevredna. Morda je čudno, toda Rusija premore toliko mladih igralk, kolikor je vseh nas skupaj. Pri članskih ekipah ne bo bistvenih spremeb, vse bo kot vedno odvisno od denarja. FR: Vedno so medalje merilo, nekaj smo jih že osvojili. Pomembne so članske ekipe, te so tudi uspešne, vendar bi morali zaupati več domačim igralcem. Res je vsaka uvrstitev pohvalna, toda ob tem je potrebno veliko vsega, tudi ostali si močno želijo uspehov. (Žarko Kovačič) 1 64° A ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., vabi vse, ki jim je zgornja terminologija in tema domača, k prijavi na javni kadrovski natečaj »Istrabenz UP«, s katerim bomo poiskali perspektivnega mladega strokovnjaka s področja računalništva in informatike. Za njegovo/njeno šolanje v tujini bo Istrabenz preusmeril sredstva, ki bi jih sicer namenil za poslovna darila. Podjetja so živi organizmi, ki se morajo naglo prilagajati okolju. Vse te spremembe morajo podpirati tudi informacijske platforme. Koliko odpreti omrežje, kako ga varovati pred vdori in zagotoviti stabilnost? Kako prek interneta poslovati, optimizirati delo, upravljati verigo, organizirati e-učenje? Z vsem tem se povečuje tudi tveganje same varnosti poslovanja podjetja. Za iskanje odgovorov na ta in Se mnoga druga vprašanja v Istrabenzu potrebujemo perspektivnega mladega strokovnjaka. ••••••> Kaj ponujamo? Študij na eni izmed tujih univerz, kot so Massachusetts Institute of Technology, ZDA (http://web.mit.edu); California Institute of Technology, ZDA (http://www.caltech.edu); University of Cambridge, Velika Britanija (http://vvww.cam.ac.uk) in po končanem študiju možnost zaposlitve znotraj Skupine Istrabenz ter načrtovanje kariere. •••••> K prijavi vabimo: Dodiplomske študente/ke višjih letnikov (3., 4., ABS) ter podiplomske študente/ke fakultet za računalništvo, matematiko, elektrotehniko in ostalih računalniško-informacijskih smeri, stare od 20 do 29 let, z aktivnim znanjem angleškega jezika, inovativne in ambiciozne. ••••••> Kaj pričakujemo? Življenjepis, potrdilo o opravljenih izpitih (s potrjeno povprečno oceno) in nalogo z naslovom »Informacije na dosegu prstov«, v kateri bo predstavljen predlog celostne informacijske rešitve za enostaven dostop do ključnih informacij, ki omogočajo učinkovito odločanje v poslovnem okolju. Zmagovalca bo izbrala komisija v sestavi: Prof. dr. Dušan Lesjak, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem; prof. dr. Viljan Mahnič, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani; mag. Barbara Stegel, pomočnica uprave Istrabenz, d.d., za odnose z javnostmi; Magda Šturman, strokovna sodelavka za kadre, Istrabenz, d.d.; Luka Šetina, svetovalec uprave, Istrabenz, d.d.; dr. Aleksander Zadel, izvršni direktor internega razvoja, Actual IT, in predsednik komisije Igor Kosmina, direktor Actual IT. Igor Bavčar, predsednik uprave holdinske druibe Istrabenz, d.d. Prijavite se lahko do 20. oktobra 2005 na naslov: http://www.istrabenz.si Vaše prijave pričakujemo (poleg pisne po pošti) tudi na elektronskem naslovu: istrabenz.up@istrabenz.si. Isti elektronski naslov vam je na voljo tudi za morebitne dodatne informacije v zvezi s strokovno nalogo in kandidiranjem na razpis. ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., Koper Kadrovska služba (za Istrabenz up) Cesta Zore Perello-Godina 2 6000 Koper Pogovor: Anton Pavlovčič SLOVENCI SMO OD NEKDAJ ZNALI DEUTI LETALA Anton Pavlovčič je človek, ki ima marsikaj zanimivega povedati in pokazati. V njegovem stanovanju v Ulici prekomorskih brigad je cela zbirka letalskih modelov a še več albumov fotografij, predvsem pa načrtov različnih modelov letal. Tone je namreč eden najpomembnejših slovenskih letalskih modelarjev, pred kratkim pa je v Lesvah tudi postavil prvo razstavo letalskih modelov slovenskih konstruktorjev, ki naj bi prerasla v pravi letalski muzej. Ker velikokrat niti ne vemo, kdo živi v naši soseščini ga predstavljamo v dveh delih. Začetek zdaj, nadaljevanje pa čez teden dni. - Zakaj sploh modelarstvo? - Takrat enostavno ni bilo nobene druge zabave, radijski aparati so bili redki, televizije še ni bilo in tako pač, tudi v Ljubljani nisi imel početi kaj drugega kot nenehno raziskovati neznano. Inženir Kuhelj je takrat na fakulteti že imel skupino študentov s katerimi je že delal na pravih letalih. To so bili študentje strojništva, Cener, Slanovec, Koserin in oni so kasneje tudi vodili modelarske krožke. Jaz sem se vključil v enega od takih modelarskih krožkov. Zraven so imeli tudi konstrukcijski biro in so mi vedno dajali razne skice pravih letal in jaz sem delal načrte za modele. - Takrat Slovenci nismo imeli lastnih letal. - Imeli smo nekaj letal, ki so bila amatersko narejena. Takrat sta bila vodilna pri nas ing. Kuhelj in ing. Stanko Bloudek, kasneje pa so prišli tisti njihovi študentje, ki so nadaljevali njuno delo. Zanimiv je primer ing. Bloudka, ki ga bolj poznamo kot konstruktorja Planice. On se je rodil v Idriji a je živel tudi v Pragi in je bil tudi zaposlen v eni tamkajšnjih letalskih tovarn. Pri nas je takrat pred drugo svetovno vojno skonstruiral svoje motorno letalo. Začel je z Libelo, potem je postal Sraka in končno KB1. Tega je naredil že leta 1930, po vojni pa je naredil to svoje letalo, motorni dvosed Lojze s katerim pa se je ubil njegov prijatelj in zato je sklenil, da ne bo več delal letal. Kasneje se je lotil smučarskih skakalnic in končno je na dvorišču Stupive na Resljevi cesti otroke učil kotalkanja. Njegovega letala v resnici ni več, zdaj imamo le model. - Kaj smo Slovenci pomenili v Evropi kot letalski konstruktorji? - Glede na število prebivalstva smo imeli neverjetno število konstruktorjev, težave pa so bile pri prehajanju na industrijsko proizvodnjo. V Beogradu je sicer bila vojaška industrija a so delali letala po nemški licenci. Prvo naše, slovensko letalo, ki so ga naredili v beograjski vojaški letalski tovarni je bil že pred vojno Aero 2, ki ga je naredil Šoštarič. Prejeli smo PARKIRANJE OB IZOLSKEM ZD Že nekaj časa sem opazoval zapornice, ki so jih postavili pri zdravstvenem domu v Luciji in čakal. Prepričan sem bil, da bodo tudi tam, po zgledu ostalih sosedov, zaprli parkirišče in uvedli plačilo. Nič takega. Povsem običajno in pričakovano, saj je parkirišč premalo že prav povsod. Pa sem se motil. Zdravstveni dom Lucija (verjetno pa kar Občina Piran) bi lahko bila tudi Izoli za vzor, saj je poslej parkirišče namenjeno obiskovalcem zdravstvenega doma. In to brezplačno! Celo turistično naravnana občina, kot je Piran, je zmogla storiti nekaj za obiskovalce svojega zdravstvenega doma in dokazala, da ji je za svoje občane še kako mar. Za razliko od Izole seveda. Ta je zgradila naj, naj zdravstveni dom, ob katerem so se vsi tako radi gnetli predvsem ob otvoritvi in širokoustili o njegovih presežkih. Podzemno parkirišče zdaj z izjemami sameva, nadzemno pa je potrebno plačati tudi obiskovalcem zdravstvenega doma, ki morajo s seboj imeti tudi drobiž, saj izolski avtomati denarja ne vračajo. Pa saj to ni nič čudnega. Lastniki avtomobilov smo v Izoli tako ali tako največji sovražniki oblasti... (avtor znan uredništvu) Kasneje, po vojni, so ga še nekoliko popravili in naredili Aero 3. V Sloveniji pa smo takrat imeli predvsem športna jadralna in tudi motorna letala, kot naprimer MB 6, KB 11 in Libis 520, ki so jih naredili Cener, Slana in Grčar. Izdelovali so jih v malenškovi mizarski delavnici v Šiški in to so bili nekakšni zametki slovenske letalske industrije, ki pa se žal ni nikoli zares razvila. - Potem ste prišli v Mehanotehniko. Tam so imeli kar dober razvojni oddelek... - Niti ne. Takrat sva bila pravzaprav sama z ing. Pokornom. Za Mehanotehniko sem takrat naredil model za igračo, ki jo menda delajo še danes. To ni bil model za maketo ampak res predvsem 'igrača. - Je pa bila Mehanotehnika dobra baza za modelarstvo in Izola je bilo eno pomembnejših jugoslovanskih modelarskih mest. - Ko sem prišel na Mehanotehniko takorekoč ni bilo prostora za modeliranje letal in takrat me je sekretar Ljudske tehnike Miro Okretič iz Kopra navdušil za modeliranje jadrnic. Tako sem potem presedlal na morje. Takrat so bila zelo popularna tekmovanja modelov jadrnic in mi smo imeli nacionalni razred, ki je bil narejen po formuli dolžina + širina + kvadratni koren iz jader ni smel biti večji od 2 metra. Mi smo izkoristili to formulo do konca in smo naredili jadrnico Insulino s katero smo potem zmagovali kamorkoli smo prišli. Ker pa sem s seboj imel še nekaj motorčkov sem za letalsko modeliranje navdušil tudi Pokorna in tako smo naredili tudi modelarski krožek zia izdelavo letalskih modelov. - Ste naredili načrt za kakšno pravo jadrnico? - Eno samo. Velika je bila kakšnih 7 metrov in pol a smo naredili eno samo, ki jo je kasneje kupil nek Francoz, kije delal v Tomosu. - Ste pa zato naredili več čolnov. - Izrisal sem pet čolnov. Med drugim pa sem naredil tudi trimetrski gliser, ki je bil eden najmanjših takrat. Takrat je bilo treba registrirati čoln večji od 3 metre, naš pa je imel centimeter manj in je bil narejen za Tomosovo štirico. Kar nekaj smo jih naredili v Mehanotehniki in inekateri so jih celo dodatno ojačali z močnimi motorji. Bcnvenuti iz Trsta je dal nanj motor z 10 konji in to je kar letelo. (naslednji teden: o izolskem modelarskem domu, tekmovanjih in modelarstvu danes) KAPUČINO -j. - AVTOPLUS KORTE - IZOLA ARGETA 3:2 [0:11 IZOLA- Stadion na Maliji, gledalcev 400, sodnik Balažič 6 (Lj.). Strelci: 0:1- Mehič (26), 0:2 - Mehič (58), 1:2 - Mehilli (65), 2:2- Štampfer (67), 2:3 -Reljič (90). AVTOPLUS KORTE Sirotič 6,5, Serdinšek 6,5, Mehilli 7 (od 65. Štampfer), Pirc 6,5, Begič 6,5, Furlanič 6,5, Božičič 7, Bašič 6,5, Reljič 7, Peršič 6,5 (od 88.Tonejc), Baruca 6,5 (od 80. Ademi). Trener: Danilo Sergaš. IZOLA ARGETA: Rupnik 7, Huremovič, pmBMUrp Čavar 6,5, Franetič 6,5 (od 71. Maletič), Mehič 7, Šabič 6,5, B. Božič 6,5, Šukalo 6 (od 73. Mujkič), Bašanovič 6 (od 82. Muminovič), Čauševič 7, Mrak 6,5. Trener: Albin Radovac. Tekma je upravičila naslov derbija, saj so številni gledalci tokrat prišli na svoj račun.Po uvodnih spodletelih poskusih Izolanov so pobudi prevzeli domači, ki so goste dobršen del polčasa zadrževali na njihovi polovici. Mnogi so pri strelih 'V*. Božičiča, Mehillija in Reljiča že videli žogo v mreži, a se je Rupnik vselej izkazal. Izolani so skušali presenetiti iz protinpadov, kar jim je uspelo sredi polčasa, ko je Mehič po podaji Boštjana Božiča prvič zatresel domačo mrežo. Do konca prvega dela sta obe ekipi skušali ““ spremeniti rezultat, a so bili strelci v svojih akcijah nespretni in netočni. ' _________________________________ a------------— . . JZ* ' Drugi del se je začel z ofenzivo domačih na izolski gol, vendar je izolska obramba vzdržala. Izola Argeta se je zatem nekoliko otresla pritiska in že kmalu podvojila vodstvo. Čauševič je iz prostega strela našel prostega Mehiča, ki z bližine ni imel težkega dela. Dvojno vodstvo Izole je pri domačih še dvignilo bojevitost, ki se je odrazila v pogostih nevarnih strelih na izolski gol. Gostje so spričo solidnega vodstva zaigrali nekoliko bolj umirjeno, kar se jim je maščevalo. V eni številnih akcij sta Pirc in Mehilli namreč izkoristila oklevanje izolske obrambe in znižala vodstvo, nekoliko zatem pa je Štampfer le nekaj minut po vstopu na igrišče izenačil rezultat. Tudi po tem Kortežani, ki so tokrat igrali prvo prvenstveno tekmo pod vodstvom Danila Sergaša, niso popustili in vse do konca oblegali izolski gol. Odločujoči trenutek se je zgodil tik pred koncem tekme, ko je Mehič v svojem kazenskem prostoru zrušil Štampferja, Reljič pa je z bele točke dosegel prvo zmago Kortežanov v tem prvenstvu. Branko Furlanič, Avtoplus Korte: To je bila težka tekma, kjer so odločale malenkosti. Kljub vodstvu Izole smo vztrajali, kar sej nam je obrestovalo. Borbena igra in želja po zmagi sta ne nam tudi tokrat obrestovala. Andrej Franetič, Izola Argeta: Bil je pravi derbi. Zmago smo že skorajda imeli pod streho, a smo popustili inpo nepotrebnem prejeli dva zadetka. Mislim, da je enajstmetrovke ni bilo in bi bila delitev točk tokrat bolj pravična. Obe ekipi sta zamenjali dosedanje položaje na lestvici: Izola je zdrknila na sedmo mesto, Korte pa so napredovale za štiri mesta in so devete. V nedeljo se bodo Kortežani doma ob 17. uri pomerili z moštvom Jadran Dekani, Izolani pa bodo ob isti uri na domačem stadionu začeli tekmo s Kolpo. Pa še to: Ekipa Izole Argete je v zadnjih dveh krogih nekoliko zredčena, saj zaradi rdečega kartona ne smeta igrati Nejc Radovac in Almir Mehič. Spričo tega bo že v nedeljo modri dres oblekel tudi Oliver Bogatinov. Ker je za ureditev dokumentacije malo časa, je skoraj nemogoče, da bi tokrat zaigral tudi Marko Božič, sicer pa ga bomo videli na naslednjem srečanju. (BRANKO VUGA) Rokomet RD IZOLA TUDI URADNO "RDISTRARENZ PLINI IZOLA" Na včerajšnji tiskovni konferenci Rokometnega društva Izola, katerega članska ekipa se je ponovno uvrstila v IB ligo, so tudi uradno potrdili novo triletno poslovno sodelovanje med RD Izola in največjim distributerjem plinskih goriv Istrabenz plini iz Kopra. Rokometno društvo sta ob podpisu pogodbe zastopala predsednik Matjaž Avsec in podpredsednik Vlado Lukežič, Istrabenz pline pa direktor Zorko Cerkvenik in Branko Potočnik, ki bo zastopal interese sponzorja pri upravi društva. Podpisu je pristvovala tudi izolska županja Breda Pečan, ki je sodelovanje toplo pozdravila kot dober primer sodelovanja športnikov in gospodarstva. Bodočnost izolskega moškega rokometa je več kot vspodbudna, saj je 180 članov občudovanja vredno število mladih športnikov, zato tudi sponzor verjame, da bo ob dobrih nastopih na vseh rangih tekmovanja, posebej pa seveda v IB ligi, korist obojestranska. Letošnje ambicije društva sicer niso pretirano visoke, saj v prvenstvu merijo med prvih osem ekip. Igralci so že nekaj časa v pogonu, opravili so bazične priprave in odigrali tudi nekaj tekem. Sestava ekipe bo letos nekoliko spremenjena, saj jih še vedno pestijo poškodbe, z aktivnim igranjem pa naj bi renehal dolgoletni kapetan ekipe Goran ebular. Letošnji okrepitvi sta Janko Škrbič, ki je pred leti že igral v Izoli in Obran Rokvič, ki prihaja iz Kopra. Društvo bo tudi v bodoče delovalo na amaterskih osnovah, največ pozornosti pa bo še naprej namenjene mlajšim kategorijam, saj je lastni kader najcenejši in najbolj zvest domači ekipi. Tudi pri strokovnem kadru ne bo sprememb, saj bo trener Vlado Hrvatin nadaljeval začeto delo. Vrednost podpisane pogodbe menda pokriva le tretjino letnega proračuna in odbor bo moral krepko zavihati rokave, da bo brez dolgov zaključil tekmovalno sezono. Do začetka prvenstva je še dober mesec in v tem času naj bi ekipa skozi pripravljalne tekme dosegla potrebno raven igre za uspešne nastope v prvi B ligi slovenskega rokometa. (Ž. K.) POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Pričetek šolskega leta, tudi rokometu se iztekajo počitnice. Nekaj več kot dva tedna in ples žog bo tukaj. Ekipe so formirane, zadnje glazure in urejanje formalnosti. Veliko tekem je bilo odigranih, toda jasno sliko o moči ekip se še vedno skriva. Veliko bistvenih razlik verjetno ne bo, morda nekoliko bolj izenačeno prvenstvo, zaradi odhoda nekaterih igralcev. Zanimiv bo povratek ljubljanskega Slovana, upati je le, da ne bo doživel trenutkov sosedov iz Prul. Sicer pa je vzhodni del Slovenije daleč pred vsemi, Celje, Velenje, Slov.Gradec, Onnož, bodo tudi letos igrali prve violine. Ne gre pa pozabiti naših bližnjih, kockarje iz Hrpelj in avtomobiliste iz Kopra. Resne grožnje pošiljajo Hrpeljci, žal so ostali brez Lapajneta, Koprčani pa stavijo na svojo mladost. Marsikdo že sedaj ve povedati kakšna bo lestvica, toda težko bi se odločil o vrstnem redu. Res, da so nekatere stvari že stalnica, toda vsako novo prvenstvo doda nov kamenček. Vsi bi takoj pokazali na tiste v črnem, po besedah naših selektorjev pa naši spadajo med boljše v Evropi. Tudi črni dnevi so lahko prisotni, vendar pa že takoj vzbujati dvome ni pošteno. Šport se prične že na tribunah in če bodo gledalci v »dobri kondiciji« bo to opaziti tudi na igriščih. Brez borbe, poštene, se ne pride do točk. Kot vedno bodo derbiji (katera tekma pa ni derbi) najbolj pritegnili pozornost. Tudi našim v l.b ligi se tako obeta kar nekajkrat polna dvorana. Imel sem priližnost ogleda treh nasprotnikov Izole (Sviš, Sežana, N.Gorica)na turnirju v Trstu. Že sedaj lahko trdim, da se izpada ni potrebno bati, le zavzeto in pošteno bo potrebno odigrati. Izolani tudi tako nimajo visokih ciljev, predvsem zaradi Financ. Kako bodo stvari izgledale, če se ponudi priložnost za napredovanje pa bo pokazal čas.Morda pa stari časi le niso daleč. POKROVITEL] AMT IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Veslanle NOVAK IN BOŽIČ V POLFINALU Na veslaškem svetovnem prvenstvu v japonskem Gifuju so zdaj na vrsti polfinalni boji v katerih bomo imeli tudi Izolani imeli svojega predstavnika, saj se je Boštjan Božič v dvojcu brez krmarja s Koprčanom Gregorjem Novakom neposredno uvrstil v polfinalne boje in tako sta imela prosto sredo, ki je bila rezervirana za repesaže. Potem ko sta imela skozi celo sezono težave z zdravjem, sta začetek svetovnega prvenstva pričakala v očitno zelo dobri formi. Ob vsekakor zelo ugodnem žrebu sta se presenetljivo dobro držala hrvaških bratov Nikše in Siniše Skelina, ki sodita med favorite za odličja tega prvenstva. Sredi proge sta zaostajala le za 1,72 sekunde, šele kasneje se je njun zaostanek povečal na nekaj več kot pet sekund. Kljub dobremu nastopu pa sta bila zelo zadržana glede svojih možnosti za uvrstitev v finale A, kar bi bil sicer krepak presežek njunega načrta za to prvenstvo. V njuni skupini bosta dva zmagovalca predtekmovalnih skupin, dva drugouvrščena ter dva najboljša iz repešaža, kar pomeni, da bosta morala veslati še bolje kot v kvalifikacijah. Jadranje SP 470 - PRESENEČENJA IN RAZOČARANJA V nedeljo se je v San Franciscu končalo svetovno prvenstvo jadralnega razreda 470, kjer so nastopile tudi tri slovenske posadke. Z 12. in 13. rezultatom v zadnjih dveh plovih sta prvenstvo najbolje sklenila Koprčana Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny, ki sta bila v konkurenci 64-ih dvosedov 12. Slabih devet mest za njima pa je svoj nastop zaključila sicer prva posadka slovenskega moškega jadranja Tomaž Čopi in Davor Glavina, ki sta zadnji tekmovalni dan na svoj račun vpisala 8. in 25-i čas, kar je zadostovalo za končno 21. mesto. V ženski konkurenci je ponovno presenetila sestrska naveza Teja in Alja Černe. Dekleti sta po prestopu v olimpijski dvosed uspešno stopnjevali svojo formo in na najpomembnejšem nastopu sezone s konstantnim jadranjem seriji uspehov sedaj dodali še 13. mesto s svetovnega prvenstva V zalivu San Francisca se je 196 tekmovalcev na 98-ih jadrnicah razreda 470 potegovačo za naslov svetovnega prvaka v kočljivih razmerah. Vetra jim sicer ni manjkalo, preglavice pa sta jim povzročala močan tok in gost ladijski promet. Kot je povedal Jurij Dorošenko, ki je spremlja odpravo v San Francisco, se je tudi zgodilo, da jim je sredi polja zapeljala tovorna ladja, pravi izziv pa je bil za veliko večino tekmovalcev, kako ugotoviti linijo ki jih je v močnem toku pripeljala točno na oznako ko jadrajo v veter. Pravo formulo sta nekajkrat našla Koprčana Kralo Hmeljak in Mitja Nevečny, ki sta na svoj račun zapisala 6. in 4. mesto, ter se povzpela z 20. na 13. mesto v skupni razvrstitvi, -T-- sk medtem ko portoroški dvosec v Čopi-Glavina ostaja 26. z 32 • • • • HMI t0£kami zaostanka za mlajšima reprezentantoma. Že od samega začetka sta jadrali kot po maslu Teja in Alja Čeme, ki sta se s konstantnimi uvrstitvami držali repa vodilne deseterice in zasedli končno 13. mesto. SLOVENSKI JADRALCI MEŠALI ŠTRENE AVSTRIJCEM Nekaj slovenskih mladih jadralcev je prejšnji teden nastopilo na avstrijskem državnem prvenstvu, na ježem blizu Dunaja. Udeležba na odprtem prvenstvu je bila izredno močna, saj je v Osmih različnih jadralnih razredih tekmovalo skoraj 400 jadralcev iz šstih držav. Največ jih je bilo seveda v razredu optimist, kjer je jadralo okrog 160 jadralcev, ki so se, tako kot vsi drugi, srečali z nekoliko nenavadnimi pogoji jadranja v slaba dva metra globokem ježem in z vsemi mogočimi vremenskimi pogoji, od močnega vetra do dežja in bonace. Po izjemnem začetku v prvi regati, ko so prva tri mesta med optimisti zasedli slovenski jadralci iz Olimpica, so domačini vedeli s kom imajo opravka in tako so poskrbeli, da avstrijski naslov ne bi odšel iz dežele nad Alpami. Na koncu je po devetih regatah v razredu optimist slavil domačin Trippolt, četrto mesto pa je pripadlo Klasu Kaligariču, ki je v eni od regat tudi zmagal. Njegov brat Ren Kaligarič je bil 7., Simon Laganis pa 11., klub temu, da je nanizal odlične uvrstitve (1, 2, 2, 6, 1, 4, 8) a bil tudi dvakrat diskvalificiran. Katja Bačko (vsi Olimpic) je bila 22. in sedma med dekleti. V razredu Evropa sta domačim štrene mešala ilimpicova »evropejca« Nejc Dolinšek in Luka Bačko. Na koncu je slavila izvrstna avstrijska reprezentantka Eva-Maria Schimak, Bačko je bil tretji, Dolinšek pa 5-ti. Uspešno sta nastopili tudi dve koprski posadki v razredu 470, kjer pa je bila konkurenca nekoliko skromnejša. Med dekleti sta Tina in Nastja Sosič zabeležili lepo zmago in zagotovo dobili še več motiva za dobro delo in napredovanje. Pri fantih je nastopila mlada posadka Rudi Hrvatin - Žiga Kobal in se z osvojenim 5. mestom uvrstila v sredino končne razpredelnice. Potovalne jadrnice DVE REGATI HKRATI Od petka do nedelje so veter lovili udeleženci kar dveh, zelo podobnih jadralnih regat. Nekaj več tradicije ima tista Portorož - Monfalcone -Portorož. Kjer je tokrat slavil Esimit pred Velikim Viharnikom, JK Burja pa je pripravil četrto regato Izola - San Giorgio - Izola. Na obeh regatah je sodelovalo nekaj čez 60 posadk, v izolski pa so se slovenski udeleženci (21) najprej odpravili iz Izole čez zaliv do San Giorgia (pri Gradežu), naslednji dan pa so, skupaj z italijanskimi jadralci, tekmovali v obratni smeri do Izole. Sledila je še nedeljska regata za udeležence iz Italije, ki so se pač vračali domov. Petkovo regato je dobila mariborska jadrnica Amis s posadko Uroša Žvana, druga pa je bila v cilju mnogo krajša Paikea, katere krmilo je imel v rokah Peter Podunavac. V soboto pa sta prvi mesti osvojili italijanski Marisa in Nordica, Podunavac pa je bil tretji in tako osvojil skupno zmago. Drugi je bil Amis krmarja Žvana, tretja Lucy in the Sky krmarja Breclja, četrti Peter R (Jurman) in peta Kranjska Kolobasa Jureta Orla. To soboto je ob slovenski obali na sporedu Šavrinska regata (z etapami Piran-Izola, Izola-Koper in Koper-Piran), 10. oktobra pa že pride na vrsto 3. Diplomatska regata, Organizatorji z velikim veseljem ugotavljajo, da je do danes na regato prijavljenih že 36 držav oziroma v Sloveniji akreditiranih veleposlaništev in konzularnih predstavništev. KK PORTOROŽ IN KK IZOLA ORGANIZIRATA KOŠARKARSKI TURNIR OBALA 2005 Portorož, Izola 2-4. september 2005 Sodelujejo: LKK KOPER (Branilec naslova, zmagovalec turnirja »Obala 2004«) 2. KK PORTOROŽ (S.uvrščena ekipa turnirja »Obala 2004«) 3. KK TRIGLAV, KRANJ (J.uvrščena ekipa turnirja »Obala 2004«) 4 KK JESENICE (S.mesto 2.Skl), 5 KK TOLMIN (7.mesto 2.Skl), 6 KK IZOLA, 7 ŠMD SEČOVLJE, PORTOROŽ B RAzpored tekem boste našli na spletni strani Izolskega košarkarskega kluba, ki ima po novem obnovljeno spletno stran na katere boste našli tudi vse potrebnme infomacijc o delovanju kluba. Naslov strani je: www.basket-club-izola.si. Ob tem povejmo, da bodo izolski košarkarji v tej sezoni nastopali v tretji državni ligi zahod. "Poletje v Izoli1 Sreda, 31.8. ob 21.00 - Manziolijev trg QAVAZZA QUARTET Šansoni Borisa Cavazze Vstopnine ni! Četrtek, 1.9. ob 12.00 - ploščad pred SGTŠ Sprejem za prvošolčke Romana Kranjčan in čarovnik Sam Sebastjan Petek, 2.9. ob 21.00 - Manziolijev trg Comune di Noventa di Piave Carlo Goldoni; "Le donne curiose", predstava v italijanskem jeziku V primeru slabega vremena bo predstava ob 21.00 v Kulturnem domu Sobota 3. 9. 2005. - Ljubljanska ulica in Manziolijev trg FOLKLORA Nastop ip predstavitev gostujočega Kulturnega društva ABRASEVIC - Stari grad Arandjelovac: - Ljubljanska ulica pri izolski tržnici, predstavitveni program ob 12.00 uri - Manziolijev trg, ob 19.00 uri - 90 minutni celovečerni program bo zajemal različne plesne točke in ljudske pesmi iz Srbije Nastopila bo 40 članska folklorna sekcija, narodni orkester KUD Abraševič in solisti. Vstop je prost! TRI IZOLSKE FESTIVALSKE PREMIERE Na plaži hotela Delfin je, posebej za to priložnost, Dare Brezavšček (naš tradicionalni dedek mraz in še kaj) pripravil predstavo Neptunove igre s katero je kot bog morja zabaval male in velike otroke z igrami in neverjetnimi zgodbami. Gledališka skupina STEPS je v sklopu projekta Festival uličnega Izoli priredila Werncrjevo dramsko besedilo Komedijant pripravila predstavo, ki so jo poimenovali kar Komedija. gledališča v Hermelin in In o čem govori? O majhnem obmorskem mestecu, ki ga obišče cirkus. Komedijo so pripravili: Primož Grešak, Lada Tancer, Aleksander Albreht, Mojca in Marjanca Ipavec, Luka Mahne, Matija Čeme, Ksenija Jambrošič, Mateja Palčič, Mitja Juriševič, Mojca Bordon, Damjana Kodarin, Maja Pečar, Robert Vižintin, Jure Ličen, Zvonka in Gorast Radojevič, Danijel Urdih, Gaber Radojevič in Suzana Jagarinec Gledališka skupina Kulturnega centra iz Izole, Dramski atelje, pa je v okviru Festivala uličnega gledališča pripravila kabaret VARIABILE (vivace, ma non troppo). Režiserka, scenaristka in avtorica besedil songov, Edita Frančeškin, je v kabaretu uporabila nekaj besedil iz VAJ V SLOGU dramatika Queneauja. Kabaret temelji na zgodbi o fantu z dolgim vratom, ki nosi preveč izrezan plašč in velik klobuk s pleteno vrvico. Z drugimi potniki se vozi v Euro avtobusu, ki slovenske potnike pelje v Evropo. A pristanejo na sodišču. Krivi so seveda dolgin, njegov klobuk in plašč. NEVERJETNO! Predstavo so pripravili: Lena Gregorčič, Maja Stanič, Simona Glavan, Irena Pincin, Bor Muženič, Gregor Lahajnar, Gabrijel Križman, in Mitja Cunja. Glasbo je spisal in posnel Gorast Radojevič. Kostume je izdelela Suzana Jagarinac, za ton in luči je skrbel Danijel Urdih, za sceno Marko Kveder in za scenske rekvizite Božidar Brezavšček - Dare. galerija ALGA razstava unikatnih miniatur iz lesa MOJSTROVINE, KI PRIPOVEDUJEJO ZGODBE avtorja Janka Samse galerijalN SULi A SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 razstava Zvest Apollonio (ob umetnikovi 70-letnici)__ Sreda, 7. september ob 20 uri - Cerkev »Svetega Maura« Izola KONCERT sakralne glasbe sopranistke ELEONORE Matijašič v klavirski spremljavi ROBERTA Velasca Prireditev organizira Skupnost Italijanov" Pasguale Besenghi degli Ughi" Izola v sodelovanju s Tržaško Ljudsko Univerzo Vstop prost. Poletne godbe 2005 Gostujoči pihalni orkester: Pihalni orkester Zaria Šoštanj Ncdclia,4.sei)tcmbcr- Park Pietro Coppo ob 10.00 Glasbena šola Izola Vas vabi k naknadnemu vpisu za šolsko leto 2005/06 k pouku: - PREDŠOLSKE GLASBENE VZGOJE (leto rojstva 2000) - PRIPRAVNICE (leto rojstva 1999) - TROBIL - VIOLONČELA Vpisovali bomo 30. avgusta 2005 od 18.00 do 20.00 v prostorih Glasbene šole Izola Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno, I NOV URNIK: ipoldan od 9.00 do 12.00 : popoldan od 17.00 do 20.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola 1 (05) 64 00 135 KINO ODEON-Artkino t-uibtoo NAVIHANA DRUŠČINA 1. delltiilainstenaiilJiadiimNasanntli lin 2.9. lil 21.00 ČAKAJOČ NA SREČO ležita in scenarij: MrrahmaneSIssaki 3.-4.9.1021.00 In 0. - 6.9. eb 18.30 SAHARA ležija: Breck Elsner Mena 4.9.2008 ibeo NAVIHANA DRUŠČINA 1. deknoo SAHARA 5.-0.9.1021.00 in 7.9.i918.3oBLUEBERRY ležija: lan Kiunen 1-11.9.1021.0025 STOPINJ PO ZIMIležilainseenarilStephaneluillet I.-13.9.i019.0oNAVIHANA DRUŠČINA 2. del ležijalnseenarijJiaelimhlasannelt Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož Pomoč odvisnikom in njihovim staršem tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.urc Festival uličnega gledališča v Izoli VREME SE |E USMILILO GLEDALCEV IN IGRALCEV V petek in soboto se je v Izoli zgodil »Festival uličnega gledališča« na katerem je sodelovalo osemnajst skupin iz Slovenije, Italije, Češke, Španije, Nemčije, Belgije, Francije in Velike Britanije. Predstavile pa so se tudi tri domače skupine: lutkar in igralec Dare Brezavšček je predstavil Neptunove igre, Dramski atelje Kulturnega centa Izola je pripravil preimero Vaje v slogu - variabile (vivace, ma non troppo), gledališče Steps pa Komedijo. Vse tri predstave so pripravili posebej za to priložnost in jih bodo ponovno odigrali na mednarodnem festivalu pouličnega gledališča »La luna nel pozzo« v mestu Caorle. S to občino Izola tudi sodeluje v tem projektu, ki ima tudi evropski predznak. V Bruslju so namreč prisluhnili snovalcem projekta čezmejnega sodelovanja in z izdatnimi denarnimi sredstvi prispevali k organizaciji uličnega dogajanja v okviru 1. festivala uličnega gledališča v Izoli. Iz evropskih skladov so za izpeljavo na 80.000 evrov ocenjenega projekta prispevali 48.000 evrov. Preostalo bo dodala izolska občina, saj si želi, da bi v mestu, ki postaja prepoznavno po številnih akcijah, kulturnih dogodkih, koncertih in predstavah, obiskovalci lahko uživali tudi ob izteku glavne turistične sezone. Projekt Festival uličnega gledališča v Izoli je priložnost in izziv za okrepitev in nadgradnjo stikov med mesti, umetniki, domačini ter turisti, so zapisali organizatorji Festivala, toda priznati je treba, da so mu najbolj sledili domačini, številne mlade družine, ki so se z otroci selile z enega prizorišča do drugega, se zabavale in sodelovale in se včasih dolgočasile, ko niso dobro razumeli nastopajočih iz drugih dežel. A tako je pač z uličnimi gledališči: če ti ni všeč ali ne razumeš greš pač lahko kam drugam. In tako se je Izola v petek in soboto spremenila v veliko popoldansko in večerno sprehajališče, nekateri trgi in nevsakdanji prireditveni prostori pa so dobili novo vsebino. Strokovno oceno festivala bodo morda pripravili gledališki kritiki, novinarji lahko le zapišemo, da je bilo vreme festivalu naklonjeno, da je bil raznovrsten in razgiban, da je privabil veliko gledalcev in da je bil nedvomno prijetna popestritev komaj še poletnega dogajanja v našem mestu. Festival uličnega gledališča je bil posebej privlačen za mlade gledalce, ki so si lahko privoščili zares neposreden stik z odrom in igralci. Zagotovo bo tudi zaradi tega marsikateri med njimi čez leta reden obiskovalec "ta zaresnih" gledaliških predstav. n SV. JAKOB NA ŠAREDU ŠAREDINI IN IZOLANI $0 OBNOVILI SV. JAKOBA Na eno lepših poletnih nedelj je bilo na Šaredu še posebej slovesno, saj so odprli prenovljeno in dobro obnovljeno cerkvico sv. Jakoba, hkrati pa so se izolski verniki poslovili od župnika Andreja Sedeja, ki je odšel na službovanje v Kanal. Ob tej priložnosti je naša sodelavka^ Nada Morato pripravila zapis v katerem je združila nekaj podatkov o Šaredu in opis dogajanja na tisto avgustovsko nedeljo. Šared je kraj, ki leži strmo nad izolsko ravnico. Vas je raztresena po severozahodnem robu Šavrinskega gričevja, odkoder je čudovit razgled po razčlenjeni obali - od Savudrije do Trsta, Devina, Gradeža in beneških lagun in čez do Dolomitov in Julijskih Alp, do Nanosa, Snežnika in Učke. Ni čudno, da se je ob tako lepem razgledišču že v davnini naselil človek. Izkopanine na Grobljah kažejo na antično rimsko poselitev. Najbrž je stala tu cerkev že zelo zgodaj, saj je relief, ki je bil vzidan na pročelju sedaj obnovljcnje cerkve, predgotski. Pisni viri govore, da je leta 1323 tu stala cerkev sv. Jakoba, leta 1729 so jo obnovili, po drugi svetovni vojni jo skoraj do tal porušili in požgali ciprese pred njo. V zadnjih desetih letih so jo z velikim trudom in dobro voljo obnovili (zidovje, ostrešje in streho, vrata, okna in predprostor). V zadnjem letu so cerkev pobelili, naredili tlake, postavili oltar (iz nekdanje izolske cerkve sv. Petra), namestili umetniško izdelane kipe in vitraže, naredili fasado, kupili in postavili zvon in uredili okolico. Vse to so lahko naredili ob številnih dobrotnikih in prostovoljnih delavcih in vzpodbujevalcih. Med te spadajo izolski župnik Andrej Sedej, Janez Dremelj, zakonska skupina iz Izole, Občina Izola, Krajevna skupnost Korte, vaščani Šareda in tisti, ki živijo zdaj v Trstu. Kipe sv. Jakoba, Križanega in Matere božje je izrezljal mojster iz Avstrije, gospod Wendelin Hammerer, ki se ponaša z rezbarsko tradicijo več generacij. Vitraže je izdelal g. Vinko Frantar iz Izole. OBNOVLJENA CERKEV IN NOV ZVON Ob letošnjem godu zavetnika sv. Jakoba starejšega je 31. julija koprski škof monsignor Metod Pirih ob asistenci nekaterih duhovnikov in kortežanskega župnika Vasje Kecojeviča in izolskega župnika Andreja Sedeja, ki je praznoval 25. letnico duhovništva in se je te dneve poslavljal iz Izole, blagoslovil obnovljeno cerkev in zvon. Na Šaredu je bil praznik, ki si ga bodo zapomnili: zbralo se je veliko ljudi, ki so tudi s petjem izrazili svoja čustva, kitarist pa je obogatil mašni obred. In kot se spodobi ob koncu zaključenega dela, so domačini po sveti maši pripravili praznovanje: ob domačih dobrotah in dobri kapljici »šaredina« so ljudje pokramljali, rekli si to in ono, kar današnjemu procesu odtujevanja ljudi lepo dene in jim je toplo pri srcu. Predvsem pa na Šaredu ni manjkalo hvaležnosti in ponosa ob velikem opravljenem delu. Ni manjkalo pa tudi želja: da bi bila prihodnost takim dejanjem naklonjena, da bi verni ljudje ne trepetali več zaradi svojega krščanstva, da bi zvon sv. Jakoba ljudi različnih opredelitev v naši skupnosti klical k spravi, saj so imeli kar dovolj razdvajanja in ga imajo žal še danes! Napis na novem zvonu sv. Jakoba je namreč pomenljiv: »Znova kličem in povezujem!« (N.M.) MANHATTAN GRE V NEW YORK Ambiciozen projekt izolske slikarke Mirande Kumina z naslovom Manhatta NY se, kljub pomanjkanju sredstev, nadaljuje po zamislih avtorice, ki ima, skupaj z Dajal Egolom (AliEn) atelje v Ljubljanski ulici. Projekt je bil mišljen kot celovita predstavitev različnih slovenskih slikarjev skozi percepcijo in izraznost Mirande Kumina. Potem ko je njena svojevrstna instalacija zaživela v Izoli (nanjo še zdaj spominjajo talna poimenovanja ulic v starem delu mesta po ulicah New Yorka) in doživela lep sprejem v KT1, je krenila po domovini in zdaj že prispela do kraja, kjer je pravzaprav njen idejni dom. Razstavo bodo namreč odprli v slovenskem generalnem konzulatu v New Yorku, avtorica in Dlai pa se bosta odprtja udeležila, če bosta dobila donatorja za plačilo poti čez lužo. Država oziroma ministrstvo je razstavo sicer sprejelo, stroškom udeležbe na razstavi pa se izmika kot hudič križu. MLADI SO OŽIVELI KORTE Ta petek, 26.8., se je v Kortah na balinarskem igrišču odvijal turnir v malem nogometu. Pobuda ter tako tudi sama organizacija turnirja je bila s sodelovanjem Balinarskega kluba Korte, v rokah mladega kortežanskega društva, DNSK- Društvo za telesno kulturo in razvoj vasi Korte »na stopničkah«. Na samem turnirju so se zbrale ekipe iz okoliških vasi in s tem pripomogle k združevanju mladih, kar je tudi eden izmed ciljev samega društva. Organizacija je bila za društvo DNSK prvi večji izziv, vendar pa po dobro uspelem turnirju tudi ne bo zadnji, saj v prihodnje že napovedujejo podobne športne prireditve. Vrstni red sicer ni najpomembnejši, lahko pa povemo, da Korte, v konkurenci Šareda, Malije in Cetor niso zmagale. Po končanem turnirju so pripravili še podelitev priznanj in krajšo zabavo, ki je seveda popestrila petkov večer v Kortah. POHOD DO GOSPOSVETSKEGA POLJA Sredi letošnjega avgusta je skupina slovenskih študentov, v šestih dneh prehodila pot iz Nove Gorice do Gosposvetskega polja na avstrijskem Koroškem. Akcijo je organizirala Slovenska liga za Karantanijo, da bi s tem protestirala proti zavajanjem koroških deželnih oblasti. Ker sem se kot edina Izolanka udeležila tega zanimivega pohoda sem se odločila, da tudi za Mandrač napišem nekaj nekaj vtisov s pohoda. Zakaj sploh pohod? Knežji kamen, vojvodski stol in drugi srednjeveški spomeniki, povezani s slovensko kneževino Karantanijo, so namreč še vedno označeni izjemno pomanjkljivo: njihova vloga v slovenski zgodovini je povsem zanemarjena, na tablah, ki bi morale označevati, za kakšne spomenike gre, pa Slovenci niso omenjeni niti z besedico, čeprav gre za spomenike slovenske državnosti in demokratične tradicije. Zato so pohodniki že drugo leto peš ponesli v Celovec peticijo, ki jo je podpisala vrsta slovenskih kulturnikov, pisateljev, javnih delavcev in politikov vseh usmeritev. V njej pristojne oblasti pozivajo, naj označbo spomenikov, ki so skupni obema deželama, Sloveniji in Koroški, vendarle označijo tako, da bo ustrezalo zgodovinski resnici. Peticiji so se letos pridružile tudi številne organizacije iz drugih evropskih držav, ki skrbijo za ohranjanje manjšinskih jezikov in kultur. Kot sta lani zapisala pobudnika akcije, Novogoričana Miha Kosovel in Luka Lisjak Gabrijelčič, je namen pohoda »ozavestiti javnost, da je skrajni čas, da se konča z nacionalizmom in prizna vloge teh spomenikov v skupni zgodovini obeh dežel.« Karantanija s svojo demokratično ureditvijo bi morala postati skupni simbol ljudstev na obeh straneh Karavank, sta še dodala. Pohod iz Nove Gorice prek Soške in Kanalske doline do Gosposvetskega polja bo po besedah Slovenske lige za Karantanijo postal tradicionalen, saj ga bodo ponavljali vsako leto, vse dokler ne bo prišlo do pozitivnega premika v odnosu koroških deželnih oblasti do Slovencev. Anja Dorošenko THE CONSULATE GENERAL OF SLOVENIA PRESENTS N/kanr-icsffcsn N.V ZEN EXHIBITION & MULTIMEDIA MIHA BOLJKA JAKOV BRDAR ROMI BUKOVEC DALAJ EEGOL KLEMENTINA GOLIJ A MARJETA GROŠELJ VIDA KLENOVŠEK LEONARDRUBINS MIRANDA RUMINA HUBERTO ŠIROKA KLAVDIJ TUTTA PETRA VARL SEPTEMBER 14 - SEPTEMBER 29, 200S (BY APPCHNJ ME NT ONLY) RECEPTION SEPTEMBER 13 6:30P.M. CONSULATE GENE RAL OF SLOVENIA MO TH RD AVENUE, 21-FLOOR NEWYORK.NY 10016 BETWE EN 30“ A 40- STREETS TEL (212) 370 3006 PLEASE BRING ID TO ENTER THE BUILDING WWWJ< E RUBJN.COM rO? Stran mladih SE BODO KIPI S FORME VIVE VRNILI NA POMOL ? V nedeljo zvečer se je, preveč neopazno, zaključila letošnja izolska forma viva. Na zaključku štirinajstnevnega ustvarjanja na izolskem valobranu se je namreč zbralo bolj malo Izolanov in tudi sicer so bili ustvarjalci: Magdalena Miočinovič iz Srbije in črne Gore, Bea Rostas iz Madžarske ter Gaja Zornada in Rok Mohar iz Ljubljani, deležni skromne pozornosti, morda tudi zato, ker so jih morali, zaradi upravičenega negodovanja ribičev z druge strani pomola, zakriti z zeleno mrežo, tako da ju ni bilo težko zgrešiti. Letošnji, že 3. mednarodni festival študentske forma vive se je dogajal v treh krajih po Sloveniji: V Lljubljani so izdelovali mozaik in delali v terakoti , v Kranju so ustvarjali }j||| 1 urbane prostorske postavitve, na izolskem valobranu pa so, ob mentorstvu in žiriranju Janeza Lcnassija, klesali kamen. Sledila je še včerajšnja skupna pregledna razstava v ljubljanskem ____ tivolskem parku (za kavarno ■—'T: Čolnarna), razstavni ciklus Metamorfoz 2005 pa se bo končal v oktobru z okroglo mizo na temo vloge ter vrednosti umetnosti v javnem prostoru. METAMORFOZE, mednarodni festival študentske forma viveje letos deloval pod sloganom: ko je prostor na prostosti in misel najde smisel. Slovenska Forma Viva kot kompleksen projekt pod iniciativo Janeza Lenassija in Jakoba Savinška je bil v času nastanka protiutež postavitvam, obremenjenim s političnimi konotacijami. Kulturni dogodek Metamorfoz, ki se konča s stalno postavitvijo v različnih slovenskih parkih, seznanja mimoidoče s sodobnim umetniškim razmišljanjem in obenem spodbuja k razmišljanju o kiparstvu -estetskih posegih v naše vsakdanje okolje. Po zaključku razstave bodo tri od štirih kipov vrnili v naše mesto, kje bodo postavljeni pa še ni povsem dogovorjeno. i " ■ f ' : ■% ' - ELEKTROFOLP - KOMPILACIJA OBALNE ELEKTRONSKE GLASBE Elektronski glasbi mnogi pripisujejo pojme kot so ponočevanje, diskoteka, ples ali celo droge, a to povsem neupravičeno. Mnogi se niti ne zavedajo, da danes brez elektronskih vložkov glasba nasploh ne bi zvenela tako, kakor zveni. Pa naj bo to pop, jazz ali rock. Sploh pa ne smemo spregledati velikih glasbenikov kot so Vangelis, Jean Michel Jarre ipd., ki so dolga leta vplivali na celotno glasbeno sceno in držali elektronsko glasbo na visokem nivoju. Če preidemo na drugo stran scene, iz komercialne v bolj eksperimentalne vode, pridemo do mojstrovin, ki bi se lahko enačile z jazz-om ali pa klasiko. Te so zaradi svoje avantgardnosti običajno dostopne najbolj zagrizenim poslušalcem. priložnosti uveljaviti. Usmerjen je delom, ki so morda zaradi slabše ne nujno napačna. Vse informacije v zvezi www.elektrofolp.cjb.net ali pišete na Zaradi majhnega povpraševanja in slabe dostopnosti drugih manj komercialnih zvrsti elektronske glasbe na Obali, KIŠD (Klub izolskih študentov in dijakov) razpisuje natečaj za obalno kompilacijo z imenom Elektrofolp 2005. Projekt je namenjen predvsem mladim ustvarjalcem, ki sc še niso imeli k odprtim idejam in tudi takšnim avdio opreme, zvokovno slabša, a s kompilacijo dobite na elektrofolp@gmail.com. Davor Lonzarič Nedeljski večer je v Izolskem Shoto klubu minil v znamenju avstralskega rockVroll dua Digger & the Pussycats. Duo je, preprosto rečeno, esenca rock'n’rolla. Distorzirano navita skoraj blueserska kitara in zares minimalni komplet bobnov, ob energičnih vokalih, je vse, kar sta avstralska glasbenika potrebovala, da sta vrgla na noge tudi tiste bolj skeptične in kritične obiskovalce podizolskega Shoto kluba. Ni skrivnost, da je po 50 letih obstoja te hudičeve glasbe že skoraj nemogoče narediti nekaj novega. Daleč od tega. Rock'n'roll je od vedno imel določene vzorce in omejitve, v katere so se še tako iznajdljivi glasbopisci morali ujeti, če so hoteli, da bo izdelek deloval rock'n'rollasto. In avstralska fanta seveda nista izjema. Glasba je vsekakor dajala tisti znani občutek deja-vuja, toda energija, ki sta jo sproščala med igranjem, pa je bila neverjetna. Ni bilo preračunljivosti, ni bilo namernega showa, niti najmanjše idej nista imela, kako koncert speljati skozi. Preprosto sta se prepustila emocijam. In sprostila sta jih v neizmerljivih, že zavist vzbujajočih količinah. Igrala sta kot v transu. In zvenelo je divje, prekleto divje. Nekako tako, kot je moral tisti starejši generaciji v petdesetih zveneti tisti prvi poizkus uglasbitve jeze, mladosti, divjanja in plesa, ki so ga nato poimenovali rock'n'rolla. Tisti, ki je dobil vzdevek hudičeva glasba. Pa še samohvala: Preurejena in povečana dvorana z večjim odrom je ponudila boljši pogled in boljši zvok. Sami, z lastnim delom in denarjem smo Izoli dodali še eno malo dvoranico, ki je primerna celo za male gledališke predstave. Torek 06.09.2005 ob 21.00 SU l\^l (Švedska) - stoner noise BASTINADO (HRvaška)-stoner Suma igrajo trdi psihadalični noise rock z vplivi skupin, kot so Melvins in Sleep. Leta 2003 so izdali prvi celovečerni album, "Suma" za neodvisno založbo Speakerphone Recordings. Toda Suma niso tipična skupina, ki glasbo gradi na kitarskih rifih. So bend, ki hoče dobiti čimveč hrupa iz svojih ojačevalcev. Glasbo izvajajo kitara, bas, bobni in vokal, sampli in hrup, zvočni zid oziroma kar hrupni zid pa je res zelo mogočen. Shoto nastop hrupnih Švedov podo začeli hrvaški Bastinado. Prispevek: 800 sit Izola je varno mesto MNOŽIČEN PRETEP, KI GA NI BILO »Vi na Mandraču zagotovo veste, kaj se je dogajalo v parku ob Velikem trgu v torek zvečer« nas je najprej presenetilo vprašanje sosede. Potem so prišle na dan nove [informacije« o množičnem pretepu v parku oziroma v njegovi bližini. Skupina domačih fantov naj bi namreč napadla in brutalno pretepla fanta iz ene od bližnjih ulic, ki naj bi zaradi notranjih krvavitev naslednji dan v izolski bolnici podlegel poškodbam. Ker je Mandrač takrat že izšel smo o govoricah obvestili sodelavca, novinarja koprske televizije in ta se je seveda pozanimal pri tistih, ki naj bi o dogodku vedeli največ. »Mi nimamo zabeleženega nobenega množičnega pretepa s takimi posledicami« so mu odgovorili na izolski policijski postaji, toda »informatorjev« o sredinem nočnem dogodku je bilo vse več. »Vsi smo bili na oknih in gledali kaj se dogaja, saj je bilo slišati glasno kričanje in potem tudi stokanje« sta povedali ženici iz hiše v neposredni bližini. »Toda bilo naju je strah in si nisva upali niti oken odpreti, saj je bilo videti zunaj veliko skupino mladih pa še policisti in reševalci so bili tam.« Zadeva je postajala vse bolj zapletena in informacije nasprotujoče, zato smo vprašali zaposlene v bolnišnici a niso nič vedeli o tem, da bi pri njih kdo umrl zaradi takšnih poškodb. Tudi iz obveščevalno komunikacijskega centra (113) niso nič poročali o dogodku in tudi v tedenskem poročilu izolske policijske postaje o dogodku ni bilo ne duha ne sluha. Pomislili smo, da so nekateri naši sokrajani imeli privide in prisluhe in da gledajo preveč ameriških kriminalk, a smo potem iz zanesljivega vira izvedeli: »Slišal sem kričanje in potem videl, kako so z vseh ulic pritekli mulci in se lotili nekoga, ki ga nisem uspel videti, slišati pa, saj se je drl od bolečin ob udarcih, ki so padali po njem. Na koncu so ga še dobro obrcali, takrat pa so že prišli policisti in mulci so se razbežali. Malo za tem so prišli tudi reševalci in tam ležečega odpeljali. Vse skupaj je trajalo kar precej časa, zato bi dogodek policisti morali imeti zabeležen« ]q še dodal. MOJ ROJSTNI DAN IN ROJSTNI DAN SKLADA SILVA V NEDELJO PETEGA JUNIJA SE JE NA FJEROGI ZGODILA VELIKA FEŠTA ZA 10 LET SKLADA SILVA IN 34 LET MENE. KO IMAM JAZ ROJSTNI DAN, POMISLIM NA VSE, KI JIH IMAM RAD IN SEM DOBRE VOLJE, KER JIH JE VSAKO LETO VEČ. FEŠTA JE USPELA, KER JE BILO 50 LJUDI, SLAVKO IVANČIČ, JAN PLESTENJAK IN ANSAMBEL ROXIE. Z MANO NA FEŠTO JE ŠEL TUDI MOJ OČE. NAJBOLJ SEM SE ZABAVAL, KO SEM SE POGOVARJAL S PEVKO OD SKUPINE ROXIE NELO. POTEM SVA SE S SLAVKOTOM ZMENILA, DA BI MI RAD DAL SVOJ CD. TUDI JAN JE SIMPATIČEN FANT. Z NJIM SEM SE POGOVARJAL O STRUNJANU IN IZOLI. REKEL MI JE, DA MU JE OBALA VŠEČ IN POTEM MI JE NAPISAL ČESTITKO NA SVOJO SLIKO. NA TEJ FEŠTI SEM TUDI DOSTI PLESAL Z ANUŠKO, LORENO, SELMO, STANKO IN S SONJO IZ PRIMORSKIH NOVIC. NA SREČELOVU SEM DOBIL DOSTI DARIL, JEDEL .IN PIL SEM SAME DOBROTE IN KO SEM SE VOZIL DOMOV, SEM RAZMIŠLJAL, DA TE FEŠTE NE BOM POZABIL. VLADKO Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. »Seveda vemo za dogodek« je v začetku tega tedna povedal komandir izolske policijske postaje, »vendar so dejstva oziroma dosedanje ugotovitve precej različne od tistega, kar pravijo ljudje. Najprej je treba povedati, da zaradi omenjenega pretepa nihče ni umrl, še več, niti dobro oskrbeti ga niso mogli, saj je pretepeni zbežal iz bolnice.« Potem je še povedal: »Mi smo izvedeli, da se tam nekaj dogaja in naša patrulja je odšla do kraja pretepa, kjer so našli pretepenega fanta, ki pri sebi ni imel dokumentov, policistom pa je povedal, da je doma iz Celja. Prišla je tudi prehospitalna enota in zaradi možnosti, da ima kakšne notranje krvavitve so ga odpeljali v bolnico. Kot smo kasneje izvedeli pa je poškodovanec od tam zbežal, tako da se je za njim izgubila vsaka sled. So pa naši fantje izvedeli, kdo ga je napadel in so tistega najbolj bojevitega obiskali na domu, da bi dobili kaj več podatkov o samem dogodku. Dejstvo je, da se je zgodil pretep, takšen kot jih je vedno bilo in so tudi dandanes in ker ni posledic in ni prijavitelja moramo sami zbrati dovolj podatkov za morebitno ovadbo. Seveda pa bi bili veseli, če bi kdo od očividcev dogodka prišel do nas in nam dal še kakšno informacijo.« Končni zaključek: V noči iz srede na četrtek prejšnjega tedna se je v parku ob Velikem trgu zgodil pretep, ki ga ni bilo. Zakaj je do pretepa sploh prišlo verjetno nikoli ne bomo izvedeli in morda bi celo sami udeleženci težko našli pravi razlog. Ali pa morda tudi ne. (M.D.) WWW.M PRETEPANJE KOT ZABAVA ALI IZRAZ KRIZE? Policisti neradi govorijo o tej temi, saj se zavedajo, da lahko le še vzpodbudijo tiste, ki jim prav pride vsak razlog za dokazovanje moči, lokalne pripadnosti, navijaške pripadnosti in podobno. Zato tudi o pretepih med Izolani in Pirančani (ki so bili pred desetletji prava folklora) niso veliko govorili, predvsem pa jim niso dali lokalpatriotskega predznaka, saj se ve, kam to pripelje. Toda »shit happens« bi rekel Forest Gump in dokaz sta tudi ti dve kratki nedeljski poročili iz OKC. Kraj dogajanja: Portorož. Malo pred 2.00 uro je prišlo v Portorožu do pretepa. Dve skupini mladostnikov sta se v lokalu začeli prerivati. Nato se je prerivanje preselilo pred lokal, kjer je prišlo do pretepa. Pri tem jo je najbolj skupil 19 - letni Ljubljančan, katerega so zbili na tla in ga na tleh obrcali, pri tem so mu zlomili čeljust. Nekaj udarcev sta dobila tudi njegova prijatelja, ki sta mu prišla na pomoč. Nato so se razbežali. Policisti so na kraju ugotovili, da je prijatelj poškodovanega v lokalu izzival ostale k pretepu, v pretepu pa jo je skupil drugi. Kdo so bili vsi akterji še ugotavljamo. Kmalu zatem je prišlo ponovno do pretepa, tokrat v diskoteki Summer time pred hotelom Riviera. Varnostniki v lokal niso spuščali nikogar, vrata so odprli le tistim, ki so hoteli ven. Takrat je ravno začelo deževati, zaradi česar so se ljudje zatekli pod streho in trkali po vratih diskoteke. Varnostnika sta naenkrat odprla vrata in prvim, ki so bili pred vrati dala nekaj udarcev in brc. Skupila sta jo dva gosta, oba imata podplutbe po obrazu. Varnostnika bomo predlagali v postopek pri prekrškovnem organu, (iz poročila OKC) KRIMINALNE PETKRAT JE VLOMIL V Livadah je neznani storilec imel kar precej dela, saj je vlomil v kar pet osebnih avtomobilov. Iz vseh je pobral avtoradio, kar pomeni, da bo črni trg spet malo bolje založen. Pazite, kaj kupujete! SAMO ŠIPO JE RAZBIL Ni čisto jasno, zakaj je steklo na vrtcu Mavrica motilo neznanca ali neznance. Odločili so se namreč, da steklo razbijejo v vrtec pa niso vstopili. Morda so bili prestari, čeprav se po obnašanju ne zdi tako. MALO JE POZABIL Z bencinskega servisa so sporočili, da je neznani voznik natočil bencin in s kraja odpeljal ne da bi poravnal račun. Ker je bil lepo posnet so ga policisti seveda izsledili in ga odpeljali nazaj do črpalke, kjer je poravnal račun. PRIHAJA ZIMA Neznanec je v Baredih vdrl v kamp prikolico in iz nje ukradel dve motorni žagi. Očitno prihaja zima in je že čas priprave drv, ali pa bosta žagi po znanih kanalih potovali na jug. TABORNIKI SO JO MOTILI NA policijsko postajo je poklicala stanovalka Jagodja in povedala, da jo moti petje in kričanje na petrolovem bencinskem servisu. Policisti so odšli na črpalko a tam niso našli nikogar, so pa odkrili, da na tabornem prostoru izolskega odreda Jadranskih stražarjev taborniki prepevajo svoje pesmi. Policisti so jih napotili naj imajo pevske vaje v taborniški hišici in ne pred njo. DRUGAČEN OD ORIGINALA Na eni od bank v Izoli so med štetjem gotovine-tujc valute našli bankovec za 50 EUR, ki se razlikuje od originala. Zaradi suma, da je ponarejen so policisti bankovec zasegli in ga bodo poslali na ekspertizo. S KOMBIJEM ZADEL DRAGO KOMBINACIJO Ob 15.30 uri nas je na 113 poklical voznik avtomobila in sporočil, da od Zusteme proti Portorožu vozi voznik kombija CE registracije, ki močno opleta sem ter tja. Policisti so voznika čakali na Belvederju vendar se do tja ni pripeljal. Nekaj minut pred 16. Pa nas je poklical uslužbenec ene od črpalk na izolski obvoznici, da je voznik taistega kombija tankal in odpeljal ne da bi poravnal kupnine za gorivo. Slabih 5 minut kasneje je bil kombi opažen že v Kopru, tokrat so ga policisti ustavili in odredili preizkus alkoholiziranosti in namerili 1,01 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Nevarnemu 46-letnemu vozniku, ki je bil po vrhu še voznik začetnik so policisti prepovedali nadaljno vožnjo, v bližnji prihodnosti pa ga čaka srečanje s sodnikom. NA CESTI JE LEPO SPATI Konec prejšnjega tedna so policisti imeli veliko dela s pobiranjem onemoglih, ki so ležali na cesti. Skoraj istočasno je ena patrulja odhitela v Komen, kjer je na cesti ležal mladenič, ki je padel zaradi alkohola in se pri tem lažje poškodoval, koprska patrulja pa je na pločniku v Semedeli zbudila mladeniča, ki so ga morali prepričati, da je lepše spati doma. Največ dela pa jim je pod Kortami dal 19 - letni mladenič, ki se je z mopedom hotel odpeljat v Lucijo. Med potjo je večkrat padel, ker mogel držati ravnotežja. Najprej so ga od namere skušali odvrniti mimoidoči vozniki a sc ni dal in je kar naprej rinil na moped, potem je tja prispela patrulja, ki je z njim opravila alkotest. Ta je bil več kot pozitiven, saj je fant napihal 1,02 mg/l (več kot 2.00 po starem). Končno so ga po dolgem pregovarjanju le umirili in odpeljali do doma a kaj, ko je med bezlanjem po cesti izgubil ključe od doma, tako da je prespal kar na klopci pred hišo. KOMANDIR VIKTOR NA TELEFONU Na policijski postaji Izola imajo danes med 08.00 in 10.00 uro ODPRTI TELEFON. Komandir PP Izola, Viktor Zinreih, bo odgovarjal na vprašanja povezana z začetkom šolskega leta. Telefon na katerega lahko zainteresirani pokličejo je 6161300. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori - Oddajamo manjše stanovanje enosobno v Izoli-Jagodje. Zaželjeni nekadilci, tel: 05 614 72 24 - Prodam 2 sobno stanovanje v Livadah, 57 m2, obnovljeno. Cena: 24 mio SIT. 041 449098 -Najamem garažo v Izoli. Tel.040208097 Gregor ali 040 269916 Katjuša - Garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli išče profesorica glasbe. Tel.: 040 436 322 - Zamenjam parcelo v Luciji za stanovanje v Izoli. Ostalo po dogovoru, tel 05 641 3554 - Poslovni prostor (hala) ODDAM V NAJEM 225 m2 + 90 m2 parkinga, vse v pritličju v Ind. coni v Izoli -. Cena: 1.800 Eur mesečno + DDV. Tel: 05 6414 190. - V središču Ankarana prodam poslovni prostor, primeren tudi za prodajalno -tel. 031617 -717 - Prodamo hišo v Ankaranu tel 031 617 717 - Najamem sobo ali garsonjero inf. na tel. 040 701_ 108 - Študentki iščeta sobo v Kopru ali Izoli tel.031 267 804 - V okolici Izole najamem kmetijsko zemljišče lahko tudi odkup veliko do 1000 m2 tel: 05 641 3691 pol9.uri. - Smo poštena delavska štiričlanska družina brez stanovanja. V zameno za primerne bivalne prostore smo pripravljeni nuditi popolno oskrbo starejšim osebam (osebno nego, kuhanje, pospravljanje itd.), pomoč pri vzdrževanju stavbe, vrta ali kraetije.Radi bi ostali na področju južne Primorske. Pokličite na tel.št.051 339019 ali 031 575372. Motorna vozila - Prodam Citroen AX, 1.88, solidno ohranjen za 60.000 sit. tel 041 821 442 - Novo, nerabljeno GORSKO KOLO - prodam. Tel: 041 908 046 - Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, sob S 3800, vožen 2 sezoni tel 031 201908 - Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708 - Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovoru. Info 031 285 278 Delo - Pizzerija Extra v Izoli. Zaposlimo pizzopeka. Plačilo in umik po dogovom. tel 051 352 243 Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579 - Takoj zaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu inf.tel. 041 951 035 - Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626 - Iščem delo v gospodinjstvu (pospravljanje, likanje...). Tel.: 031 833 605 - Kava bar SONČEK išče natakarico, tel 040 888 518 - Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633 - INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603 Razno - Prodam nov, bencinski agregat(5 KW), tel: 041 624 321 - Prodam domače olivno olje 201 cena 2000 sit. 1, tel; 040 615 085 - Oddam 4 mesece starega mladička mešanca (koker španjel), tel. 041 351 772 - Prodam hidravlično stiskalnico za grozdje (1501). Tel: 041 721 220 - Podarim jogi, 140x200,lasten prevzem, 641 78 74 - Prodam tendo, dolgo 5,20 m, svetlomodre in bele barve, uporabljeno 2 leti. Tel. 041 312 940 . - Prodam refošk tel 031 572 110 - Prodam malvazijo in refošk. Tel.: 041 721 220 je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,63l0 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: scktor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. S pomočjo Društva bosansko hercegovskih študentov Slovenije in Rdečega križa Slovenije je skupina 39 otrok iz Srebrenice teden dni letovala na Debelem Rtiču. En dan pa so preživeli v Izoli in tam je nastala ta skupinska fotografija nove generacije nove Srebrenice. TEKMO |E TREBA IGRATI DO KONCA Tako-le so si pred ponovnim prvenstvenim derbijem segli v roke nogometaši Avtoplusa in Argete, druge dele nazivov pa spustimo, saj so bili v glavnem vsi Izolani. Na začetku so bili oboji veseli, na koncu pa Izolani iz Kort, saj so mladim pokazali, da se tekma konča šele ko sodnik odpiska konec. MOTOHOV KOT cesto:BOS STAK ZA V ŠOLO... 1 «? MALO OŽIVLJALI SE KOPER Del ekipe Shoto kluba je prejšnji teden opravil tudi misijo oživljanja koprske Kidričeve ulice. Na tradicionalni prireditvi koprskega Kluba študentov so predstavili svoje društvo, program in napovedali dogodke za to jesen. Odziv je bil izvrsten in v dobri uri so razdelili celotno promocijsko gradivo, ki so ga pripravili za to priložnost. Naslednji dan pa so odšli še na Škofije in tam s klubskimi Folpi, Sensation in Sottomayor "pokrili" večji del programa prvega dne njihove šagre. fffiv Pokliči 'Ufi/ VSAK DAM OD m naroči 12. DO 23. VRE ExtrA pizzo TELEFON: po svojem okusu 031 6f6 300 m t>om POKLIČI IM SE PREPRIČAJ!