329 Zgodovinske stvari. Meje dežele Kranjske v raznih časih. Zdaj, ko se ima en kos nekdanje Kranjske, Z um-berk, odcepiti od nje, utegne ob pravem času biti, ozreti se na njene meje nekdaj in zdaj, kakor nam je to neumorni naš zgodovinar Peter Hicinger razložil. Meje kranjske dežele niso bile vsaki čas enake; v začetku ni obsegla nobene celine, ampak le dele raznih dežel, pozneje se je odločila posebna stran kakor jedro, krog katerega so priraščali drugi deli, sčasoma, s koncem srednjega veka, so se Kranjski mejniki dalje raztegnili in z najnovejšim časom so se zopet na tesneje umaknili. Poglejmo najprej meje dežele Kranjske v starem času. Pred prihodom Rimljanov so bili v severni strani sedanje Kranjske zemlje naseljeni Tavriščani in No-riščani, v južno-izhodni Panonci, in v južno-za-hodni Japodi in Karni. Stari Herodot je znal samo Sigi ne to stran veneških ali juliških hribov, in Venete unstran tega gorovja (Terpsich. c. 9.). Za prvimi rimskimi cesarji so se meje tako ločile , da je bila na zahodnji strani juliških planin Istrija in Karnija, na izhodnji pa N orikum mPanonija. Is tri j o in Kar-ni j o je delila Vipava, Soča in Tirna v, Pano n ij o in Norikum pa Cetsko gorovje, ki se je končevalo ravno med Emono ali Ljubljano, po videsu v Šmarni gori in v hribih, ki so med Loko in Vrhniko. Ti mejniki se razodevajo nekoliko iz Plinija (Histor. nat. I. IIL c. 22. 27. 28.), Strabona (Geogr. I. V. VII.), najbolj pa iz Ptolomeja (Geogr. I. II. e 14. 15. I. III. c. 1.). Bolj na drobno so razloženi pri Linhartu (,,Versuch einer Ge-schichte von Krain, I. Bd.) in v sporočilih kranjskega zgodovinskega društva („Mittheil. des hist. Vereins fiir Krain* 1. 1855. str. 33. in 77.). Po takem je spadala gorenjska stran razen Ljubljane k Noriku, dolenjska stran z Ljubljano in z delom Notranjske krog Vrhnike, Cerknice in Loža k Panoniji, Pivka in Vipava k Istriji, in Idrija h Karniji. Za poznejimi rimskimi cesarji se je Emona in ves svet med Hrušico in Trojanami potegnil k Italiji, ali prav za prav k provinciji Veneciji in Istriji; del Panonije v Savskem porečji pa se je klical za S a vi j o, Norikum pa je utegnil svoje mejnike ravno na sedanje, kranjske konfine v severji. To je jasno po Herodianu, ki Emono imenuje prvo italijansko mesto od panonske strani (Hist. rom. I. VII. c. 8 ), po Jeruzalemskem potopisu, ki stavi italijanske in noriške mejnike na postajo Adrant in Trojane (Mansio Adrante, fines Italiae et Noriei), in po naznavi razdelitve rimskega cesarstva, ki jo je izdal Panvin (Notitiaimperii romani occidentalis et orientv lis). Po takem se je gorenjska stran, Ljubljanska, Vrhniška in Cerkniška okolica odločila od Norika in Panonije, in se je soedinila z Venec i j o in Istri j o. Posebno ime za ta del se sicer ne nahaja pri rimskih pisateljih, pove ga pa pozneje zgodovinar Pavel diakon, daje namreč Karniola (Carniola se piše v starih listinah, a ne C ar ni o li a), to je Mala Karnija. Dolenjska stran z Ložem vred je bila del Savije; Pivka, Vipava in Idrija so ostale kakor poprej pri Istriji in Veneciji. Ta razdelitev in to omenjenje je dobro zapomniti, ker se je ohranilo tudi po velikem preseljevanji narodov, skorej skozi ves srednji vek, samo imena so se deloma spremenila, gospodstva in oblasti so druge nastopile. (Dal. prih.) 335 Zgodovinske stvari. Meje dežele Kranjske v raznih časih. (DaJje.) Kranjska v prvi dobi srednjega veka. Po prihodu Longobardov in Slovencev, in zlasti po zmagi Frankov, se namesti imenovanih dežel kažejo na novo ustanovljene pokrajine ali marke, ki imajo poprejšnje mejnike, in se le drugače zovejo. Is tri j a ali Istrijanska marka (Mareha Istriae), ko je prišla v oblast Frankov za Karola Velicega, se je se klicala po starem, segala je od morja do julskih planin, in oklepala razen isterskega polotoka še Kras, Vipavo in Pivko , kakor se kaže zlasti iz Oglejskih , pa tudi iz Tržaških in Frižinskih listin. Karnija pod Longobardi je postala Furlanija ali Friulsko v oj vodstvo (Ducatus Forumjulii, Friuli); segala je od Taijamenta do julskih planin, in je v sebi imela tudi To minsko stran z Istrijo vred. To razjasnujejo zlasti Oglejska pisma. Karniola, veči del sama svoja poleg longobard-ske oblasti, se je zvati jela Kranj ali K raj na, tudi Kranjska ali Krajnska marka, ko je prišla pod Franke (Chreinmarcha, pagus Chreine, Kraina) in je segala od Hrušice in Triglava do Trojan, in od Ljubljane do Ljubelja in Kranjske gore; oklepala je tedaj vso gorenjsko stran z Ljubljano, Vrhniko in Cerknico vred. To razjasnujejo stare Frižinske, Bri-ksenske, Oglejske in druge listine. Prejšnja S a vi a je bila po tem Slovenska stran, Vindska ali Posavska meja ali marka (Mareha Vinidorum) in je segala od Drave do Loškega Snežnika, od Ljubljane do Kolpe in Sotle; oklepala je tedaj južno Stajarsko, dolenjsko 336 atran z Metliko in Ž unib erko m, in pa Lož z Ob lokami vred. Vendar ta marka ni ostala pri toliki velikosti; krog leta 1100. je bil del med Savo in Dravo odločen, in privržen k dol j ni Korotanski ali novi S ti rs ki marki, — dolenjska stran z Ložem vred pa se je še dalje klicala za Slovensko stran ali Vindsko marko, dostikrat sploh le za Marko. V zemljepisnih bukvah se večkrat nahaja pomota, da je Slovenska stran obsegala samo svet med Krko in Kolpo ali Metliško stran; pa vstare Oglejske in druge listine kažejo, da se je tudi Šmarje, Sent-Vid, Krka, Trebno, Mirna peč, Mokronog in Kostanjevica štela k slovenski marki, kar se še veliko pozneje, o Val-vazorjevem času, ni pozabilo. Vse to je bolj na drobno dokazano v sporočilih kranjskega zgodovinskega društva („Mittheilungen;< leta 1836, str. 29 in dr.). Iz teh razlag je jasno, daje Kranjska ali Kraj n-ska, Kranj ali Kraj na, kedaj veliko manjša bila in komaj polovico sedanje obsegala. Po takem se pa tudi lahko razume, zakaj se Pivčan nerad šteje za Kranjca; on se je namreč kedaj prišteval k Istriji, Opomniti pa moram — pravi Hicinger — da ne vem, kako je to ? Ali mar Pivčani ne govorijo vsi enako, ali ima vsak po-slušavec druga ušesa. Zakaj ko eden pripoveduje, da pravijo: ,,sem bil v K raj ni", zopet drugi govori, da se glasijo: „sem bil v Kranj i, grem v Kranj"; to je namreč, ko se menijo od Cerknice ali od Ljubljane. Tudi Sebastijan Krel je pred č.som pisal: „po Krainu in po Koroški deželi" (primeri Kopitar's Grain-matik, str. 421). Po takem se kaže, da je v nekaterih krajih tudi v navadi oblika Kranj za celo deželo; oblika Kraj na se nahaja sicer še v imenu Suhe Kraj ne. (Dalje prih.) 344 Zgodovinske stvari. Meje dežele Kranjske v raznih časih. (DaJje.) Kranjska v drugi dobi srednjega veka. Vse imenovane pokrajine ali marke ao večidel imele po samem svoje kneze ali grofe, skupaj pa so za čas Karola Včlicega stale pod furlanskim vojvodo; po tem so bile zopet bolj razločene. Ko je pa Italija s cesarsko krono došla nemškemu kralju Otonu L, bile so tiste strani izročene koroškim vojvodam, prav za prav, da se je varovala pot v Italijo. Leta 1077. pa je cesar Henrik IV. furlansko vojvodstvo, istrijansko in kranjsko marko, kakor se kaže, s slovensko vred, izročil oglejskemu patrijarhu Sigeardu in njegovim naslednikom v lastino, tako sicer, da so se patrijarhi bolj šteli med italske kot med nemške kneze. Patrijarhi so Furlanijo oskrbovali sami, Istrijo, Kranjsko s •Slovensko marko vred pa so prepuščali nekaj časa Koroškim, pozneje zopet Meranskim vojvodam kakor v najem; tudi manjša posesti so delili raznim grajšča-kom v najemščine ali fevde. Sčasoma pa' so si ti najemniki, ali fevdatorji, kakor se je sploh zgodilo po Nemčiji, povzeli večje pravice, in oblast Oglejskih patrijarhov se je zmanjšala. Tako so si Goriški grofje ali knezi osvojili Goriško, Pazensko in Metliško kne-žijo, Vipavo in Postojno; Divinski gospodje so se polastili Krasa in Pivke; Korotanski vojvoda Udal-rik III. se je od 1. 1251. štel za gospoda na Kranjskem, in njegove posesti se je kot dedič 1. 1270. polastil češki kralj O to kar II.; le v Istriji in Furla-niji so se patrijarhi še več časa obdržali v svoji moči, dokler jim Benečani niso vzeli vse posesti, kar se je zgodilo za patrijarhom Ludovikom III. 1. 1445. Po tem, ko je kralja Otokarja III. zmagal, je cesar Rudolfi, leta 1282. Albertu in Rudolfu, svojima sinoma, podelil Kranj sko s Slovensko marko vred,*) kakor jima je dal tudi Avstrijsko in Stajarsko. Tem novim avstrijskim vojvodam iz habsburške hiše se je krog 1. 1366. podvrgel Hugon, gospod na Reki, in posestnik Di vi nske, Senožeške, Prem-ske in drugih grajščin na Krasu; od Goriških knezov jim je ravno takrat došla Postojna in Vipava; leta 1374. pa sta vojvodi Albert III. in Leopold III. podedovala Pazensko in Metliško knezi j o po smrti kneza Alberta II. Na to sta vojvodi v Ljubljani zbrala stanove Kranjske, Slovenske strani, Metlike, Pivke, *) Zategadel bode Kranjska dežela prihodnje leto slovesno obhajala 6001etnico, kar je združena s Habsburško monarhijo. Vred. 345 Krasa in Istri je, ter sta od njih prejela prisego vedne zvestobe. S temjeLjubljana postala središče vseh poprej razdrobljenih pokrajin in strani, in Kranj sko seje začelo šteti za v oj vodstvo. Ko se je leta 1382. tudi Trst podal v oblast avstrijskih vojvod, je tudi s tem prišel v tesnejo zvezo s Kranjskim; vendar se mora opomniti, da mesti Trst in Reka ste si vedno ohranili nekaj samosvojnosti, in niste nikdar čeloma stali pod kranjskim poglavarstvom. (Primeri Valvazor XI b, str. 596 in dalje.) Pa tudi zveza Kranjskega s Slovensko marko, Metliko, Pivko, Krasom in Istrijo še ni bila popolnem utrjena; v starih listinah tistega in poznejšega časa se najraje še imenujejo s posameznimi imeni, ne pa s skupnim, kot Kranjsko vojvodstvo. V letu 1521. je cesar Karol V. svojemu bratu Ferdinandu L prepustil avstrijske dežele s Kranjskim vred, pa Metliko, Kras in Istrijo s Trstom in Reko vred je hotel za-se pridržati; na prošnje in priporočila kranjskih stanov pa je delitev premeni! tako, da je Kranjsko s pridruženimi stranmi skupaj ostalo kakor poprej. Z listom 16. maja 1522, je bilo to potrjeno, in odslej se je Kranjsko s Slovensko marko, Metliko, Pivko, Krasom in Istrijo vred smelo šteti za eno deželo ali provinci j o po sedanjem pomenu. Od tistega easa pa ste se mesti Trst in Reka tudi bolj za-se šteli.. S to dobo pa je bila tudi zveza Kranjske dežele z Nemčijo prav za prav izrečena. (Primeri Valvazor X. b. str. 324 in 330. ;,jlittheilungen" 1. 1846. str. 41). (Konec prihodnjič.) 350 Zgodovinske stvari. Meje dežele Kranjske v raznih časih. (Konec.) Kranjska v novejšem času. V takem obsežku, od Ljubelja do Reškega zaliva, in od Krškega polja do Tržaškega zaliva, je stala kranjska dežela do leta 1809.; samo od Goriške kne-žije, ki je leta 1500. prišla k Avstriji, se je Idrija začela ločiti in h Kranjski prištevati; kar je ondašnje rudarstvo leta 1580. prišlo v last nadvojvodi Karolu, na- 351 sproti pa je Sumberska okolica prišla k H r v a t i j i, ko so jo 1. 1550. Uskoki posedli. Vsa dežela seje dolgo časa delila v pet strani; razločila se je namreč: Gorenjska stran, Dolenjska stran, Srednji del ali Metliški kraj, Notranji del s Krasom, Pivko in Istri j o; vsakateremu delu je bil, kar se je tikalo vojske, odločen poseben glavar, v Ljubljani pa je stal deželni poglavar. Po ukazu cesarice Marije Terezije se je leta 1748. vsa dežela razdelila v tri k roge (kresije); Ljubljanska je veljala za Gorenjsko, Novomeška za Dolenjsko z delom srednje strani, Postojnska zaostanek srednje strani, za Notranjsko, Kras, Pivko in Istri)o. Po cesarju Jožefu II. pa je bila leta 1784. za Istrijo posebna kresija odločena, namreč Pazenska. Francoska vlada je leta 1811. obsežek Kranjske dežele stisnila na tesneje mejnike; ločila je od Kranjske namreč Vipavo, gornjo Pivko, Kras in Istrijo, ter vse to pridjala Tržaškemu primorju ali Uterski provinciji. Ko je Kranjsko zopet prišlo pod Avstrijsko oblast, je po ukazu cesarja Franca I. k tej deželi zopet bila pridružena Vipava s Pivko vred, in v teh mejah je bilo Kranjsko voj vodstvo tudi potrjeno po novi ustavi cesarja Franc Jožefa I. Do t. 1849. je bila dežela še razdeljena v tri kresi;e: Ljubljansko, Novomeško in Postojnsko; po novi osnovi pa je nehala ta razdelitev, in vsa dežela se razločuje le v okraje ali kantone.