Osnovne šole izpolnjujejo planske naloge
Dvig splošne kultume ravnd Ijudetva, odprava nepismenosci in pritegnitev vse šoloobvezne mladine v osnovne šole, so asnoviie naloge iz prosvetno-kulturneiga okvira petletaega plaaa vseit republik Jugoslavije.
Te naloge izvaja v ptujskem akrajpu 28 osnovnih šol in 7 sedemletk ob pod-pori in pomoči organov ljudske oiblasti, množičnib organizacij in tistih staršev šoloobveznih otrok, ki vidijo ˇ večini osnovnošolskih vzgojiteljev dmžbene za-veznike svojili otrok, v rednem obisko-vanju šole pa mijno pot za dosego osnovne izobrazbe, ki je poisrebna vsa-kemu delovnemu človeku iz vrst prak-tienih izvrševalcev in čuvarjev načel roarksizma-leninizina. Večina šol ptuj-skega okraja se postapoma m 6igurao približuje planskemu cilju, da bo ob koncu petletke ?5n/o šolske mladine do-seglo popolno sedemletno šolsko ia-obrazbo. ki bo imela kvalitetno veljavo nižje gimnazije.
Izvajanje planskih osnovnošolskih ive-log je vzelo našim šolam obeležje usta-nov \i preteklosti, v katerib. so 6e otroci delavcev, nameščencev in malih po6©st-nikov zato učili pisati in racunati ter drugih predmetov, da bi si v življenju lažje pomagali skozi borbo za obstoj, otroci premoinejših d'nižin pa zato, da bi veijali v dmžbd kot izobraženi in ugledni ljudje brez cilja, da bi 6 tem znanjem koristili delavsko-kmečkeimi razredu v borfoi proti izkoriščanju. Da-našnje šole dajejo vsem otrokom mož-¦nost oborožitve z osnovnim znanjem, ki je potretmo v borbi za družbeni napre-dek za odpravo izkoriščanja človeka po človeku in za kad-er strokovnjakov in njiihovih pomočnikov, ki uporabljajo J^ čuvajo vse tehnične in kulturne pri-pomočke za zadovolievanje množičnib življenjskih potreb. Za vse to je po-trebno znanje. ki ga začnejo otroci pre-vzemati od učiteljev v osnovnib šolah tn iz knjig frer qa razširjajo fei dopol-niujejo v pozneiših šolah in tečajih ter pri  politicnem delu  skozi vse   življenje.
Pri tetn velikem delu vzgajaTiia otrok v zavedane; borbf^ne in delovne člane so-rialisti-čne družbe se trgajo korenine V7.gojnili načinov in metod pTeteklosti, 6e razbijajo predsodki o potrebi izoibra-ženih teoretikov in nešolanih prakti-ko-v ter nazori o ugledniiih ln ponlžnih. Vse to ie navlaka, ki ]'e bila pofrebna skozi obdobie iTkoriščanja kot oipravičilo za. vsg krivice, ki jih je delovno ljudstvo prenašalo v deloi in borbi za dosecpo en ak opTa vnosti.
V odstranevanju teh nasprotij se rav-no m^ri velirina učfteljskega kadra. Večjj dej teaa se fočno zaveda velikecia razvojnega družbenega koraka naprej in vrsi učitelicTco dolžnost kot pomoč mla-dini za doseqo nadeljnjih stopenj raz-voja, manjsi del pa je zaostal in skniva svojo zaostalost za krif.ilco družbenega red<i m razvojne<fa teniipa. Ti zao6tan-karji ne moreio mnogo pomagati napred-nemu svetu. ftmpak so lahko saino za-bavni sopotnikl majhnega dela družbe. ki siedi večini z veliko z.amudo aK pa izstrvpi na napačni postaji.
Današnja vzqoia ne more iti mimo •-cgociovine preteklost-i m praktičnlh ži-vih in imenskih priinerov sedanjosti. Oboje predstavlja celoto in nazorno sli-ko razvomih stofpenj te,r kaže smer v bodočnost. Kdor se tega izogiba, je pre-pustil mladini, da sama najde pot do napredka, nakar se nerada spomdinj.a vzgojiteljev, ki so jo hoteli vstaviti na mestu, kjer 6o sami obtičali. Moqoče ie skriti knjige, zatajiti razna dejstva, ni pa mogoče skriti Ttmoiice, narave in raz-vojne zakonitosti, ki g.re neoismilieno preko vscga, kaT se vstavlja ali pro-pada.
Zraven naprednih iičiteljev na podeže-Iju nosijo velik del bremen ideolo^ke preobrazbe in borb-e otroci sami. Težko si razlagaio nespravljivosti med pre-teklostio  in  sedanjostjo,   to   tem    majij,
če jih etarši zadiržujejo pri možno-stih napredka, mesto da bi jim bili v podporo i<n pomoč in kjer staršem k temiu pomagajo zaostali učitelji, žup-nik in ostali zamv>dniki v kraju, kj &e truddjo, da bi vse zadržali, kax zadeva v razvoju na nje. Tako jim je težko brez opore v šoli io v družini najti razlago med praktičnim nasprotjem vsakdanje stvarnosti in raznkni razlagami, kjer se Ticiteljd iin veroučitelji zadavoljujejo z zgodbami © davno umrliih jimakih in svetnikih, nočejo pa ničesar vedeii in povedaiti o herojih Oktobrske revolu-cije in narodnoosvobodilne borbe, ki so rešili icz propasti milijon« in milijane otrok, žen in starcev ter sobarcev. Gredo mdmo današnjih heTojev dela, ki dajejo da«i za dnem od sebe vse svoje duševne in telesne moči za reševanje delovnega človeštva iz zaostalosti, pomanjkanja in bede. Govorijo o naipakah eocialifitič-ne-^a dfužbenega reda, ne da bi govorili o manjšini, kd dela škodo in ovira ve-čino delovnih tjudi pri poštenera delu in ne da bi iskali dobre primere iz ve-čine požrtvovalnih Ijudi ter jih postav-ljali za vzgled učencem, ki iih vzgajajo. Ko odkrivajo prej ali slej na.pake otrok. ne mislijo na vzgojna nasprotja, s ka-terimi so jim v času šolanja razbijali normalni  duševni  razvoj.
Taka nasprotja odpravljajo dan za dnem tudi šole v ptujskem okraju. Mno-gi učitelji In učiteljice vzgajajo ufence, zraven tega pa se sami vzgajajo, da bi dojemali razvojno zakonitost in jo pra-vilno prenašali na mlado generacijo- Ne vzgajajo se zato, da bi bili dobri uči-telji poedmoi, temveč dober učiteljski kolektiv, ki praktično in pravilno izvaja marksistično   teorijo.
Uspehi vsega t©qa d«la se odražajo v tem, da šole v phijsketn okraiu hitro napredTitejo. Obisk pcmka je dvignjen v raznjerju z letom 1945 in izpred oku-pacije za 20—30%. Ucni uspelhi so do-segli dostojno višino. Ta polet ne bi bil dosežen brez VTiglednih učiteljev in učencev.
Učenci šole v Goxišnaci si jemliejo za vzgled Tnarljivo«t učitelja Čokl Dušana, Mete Kunčeve in "Poredoš Mance. Mlad učiteljski kader v Marfcovdih je zelo navezan na učiteljico Kafol Milko, ki prenaša nanj pedagoške 'zkušnje in jim olajšuje delo ter §iri teoretično in iz-popolnjuje praktično  zmanje.
Tiidi v drugih krajiai poznajo otrocri požrtvovalne   učitelje in   učiteljice.
V kratkem ča6u dveh ali treii let so se zmali z majljivostjo uveljaviti tudi !]čitelji.-teča.jniki. Redno pola<iajo izpite za   dosego   učiteljskih   kvalifikacij,   zra-
ven tega pa ee niso odtujili učencem niti ljudstvu. Marčič Adolf in Smolej Ivan iz Ju-ršincev, Svarc Mara iz Tmovske vasi, Va-rl Jože iz Vitomarcev, Simčič Jože in Zerak Franc iz 2etal, Slavič Dracpica iz Podlehnika, Pavlovič Zvonka iz Rodnega vrha, Šparovec Vida iz Har-d«ka, Brancelj Franc iz Lovrenca na Dr. polju, Meško Štefka iz Sel in dorugi se trudijo, da bi vzbudili pji otrociih, ki jih poučujejo, zavest, da je znanje naj-moanejše orožje ljudi V službi delovne-ga človeštva in da je zaostalost obdr-žala sramotne okove, ki se jih je na-predini del delavcev in kmetov reševal skozi stoletja.
Počasni razvoj kolektivnega dela one-mogoča postopni dvig šoiskih uspehov na šolah Polenšak. Vurberk, Velika Ne-delja, Trnovska vas in Leskovec, kjer se še učiteljski kolektivi sami niso re-šili navlake preteklosti, ki }ih zadržuje pri individualni razbitosti ter jim jeinlje moč, da bi odpravili medsebojne pred-sadke o starih in mladih kadrih. Doka-zati bi Tnorali svoji deželeki okolici, da je mogoče u6tvarjati nerazrušljive de-lovne kolektive med soborci za iste ci-lje, predvsem med vzgojitelji otrok, ki so lahko na vaseh najbližji praktični do-kaz, da je z dvigom izobrazbe do&egljiv in praktično izvedljiv duh kolektivnega dela in sožitia, pomoči in premagovanja težav, medtem ko te iodividualno tava-nje med malefnkostmi zatHiščina iz pre-teklosli. Dolgo fasa poedinim učiteljem ni mogoče prikrivati nespravljivosti s praktičnini izvajanjem socialističnih n<i-čel jn skrivati sledov zaostajanja za tempoin napredka. Delovni .in revolucio-narni ljudie tia vaseb z lahkoto lo^ijo borbene učitelje od »inirnih«. Ni slučaj, da «o nekateri učitelji borbeni, ker se zavedajo, da borbenost delovnemu ljud-stvu ni potrebna samo v času, ko gre za za-ščito delovneaa človeštva pred nasiljem in izkoriščatniem, temveč tudi v času, ko &e rloveštvo postopoma rešuje iz ostankov preživetega nasilja, ko se bori za napredek iin zavarovanje pred novitn nasiljem. Niti ni slučaj, da hooejo ne-kateri učitelji obdržati miimo vsega tega obeležje »mirnih« kompromisarjev, ki nd-ko mirmi zato. da so na čelu delovnih rrmožic, temvei za+o, kea" so na neza-vidnem mestu druižbe vaških veliakov, ki hromijo njihovo delavnost in fib. iz-rabljajo za srvoje prozorne namene v borbi proti napredkn, protl praksi Velike oktobrske revolucije in naTodno osvobo-dilne borbe. Nedvomno pri tem navidez-nem miru bolj trpijo kot učiteljd, ki se 7,avedajo, da delovno ljudstvo i»e bo Dreie mirovalo, dokler ne bo v vsaki vasi zaplapolala zastava socialističn-e družbe.